Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Starše, objavljenega v Medobčinskem uradnem vestniku
(MUV, št. 6/2012) je Občinski svet Občine Starše, na 13. redni seji, 21.
septembra 2016, sprejel |
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Starše –UPB1 |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
2. člen |
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles sveta in njihovih članov ter za delovanje ožjih delov
občine. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom
ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s
poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
(2) Redno sejo sveta skliče župan ali županja (v nadaljnjem besedilu
županja) najmanj štirikrat na leto. |
(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika, ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih,
ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
6. člen |
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik oziroma
predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) delovnega telesa. |
|
7. člen |
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali
odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI
SVET OBČINE STARŠE«. |
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa
sveta. |
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske
uprave. |
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
8. člen |
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik
volilne komisije. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list,
s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
9. člen |
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta je: |
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, 6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
(3) Dnevni red konstitutivne seje sveta vsebuje tudi slovesno prisego
župana in njegov pozdravni nagovor. |
Slovesna prisega se glasi: |
» Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal v skladu s pravnim redom
Republike Slovenije in Občine Starše. Pri izvrševanju svoje funkcije bom
ravnal vestno in odgovorno v korist in za blaginjo občanov in občank.« |
|
10. člen |
(1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma
član sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
(2) Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko
komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev
izvolitve župana (v nadaljevanju mandatna komisija) za pregled prispelih
pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane
mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o
predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
(3) Mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije o
izidu volitev in potrdil o izvolitvi članov sveta pregleda, kateri
kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o
morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov
kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane sveta. |
(4) Mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije o
izidu volitev in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini
in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
11. člen |
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem,
ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o
morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Kadar svet takšni pritožbi ugodi, do dokončne odločitve o izvolitvi
župana tekoče naloge iz pristojnosti župana opravlja najstarejši član
sveta. |
(5) Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za
člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o
odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
(6) Če svet pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature za župana
oziroma kandidata, predstavnika kandidature oziroma predstavnika liste
kandidatov za člane sveta ne ugodi, lahko pritožnik vloži tožbo na
upravno sodišče, ki o njej meritorno odloči v 30 (tridesetih) dneh. O
morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 (tridesetih) dneh. |
|
12. člen |
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta,
mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 11. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
(3) S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem
odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
13. člen |
(1) Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno
delovno telo. |
(2) Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v
občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
(3) Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje
najkasneje na naslednji seji. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA |
SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
14. člen |
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom
občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in
sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član sveta ima pravico: |
• predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj
iz njegove pristojnosti; |
• glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
• sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
• predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
15. člen |
(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave
ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana
s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
|
16. člen |
Svetniške skupine, ki jih lahko oblikujejo člani sveta izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
|
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
|
17. člen |
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov
in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na
vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
(3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave
postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
18. člen |
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali
ustno. |
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka
dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da
je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Vprašanja oziroma pobude vezane na vsebino dnevnega reda seje lahko
član sveta v pisni obliki prijavi županu najkasneje 3 (tri) delovne dni
pred sejo, če so vložene v vložišču občine ali na uradni občinski
elektronski naslov oziroma 5 (pet) delovnih dni pred sejo, če prispejo
po pošti (velja datum žiga). Tako prijavljeno vprašanje oziroma pobuda
se obravnava na seji skupaj z obrazložitvijo. |
(5) Na pobude in vprašanja izpostavljena na seji se obrazložitve podajo
do naslednje seje. |
(6) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
(7) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
(8) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske
uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
(9) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana
do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in
pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. |
(13) Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa
na prvi naslednji redni seji. |
|
19. člen |
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet z glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
20. člen |
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles,
katerih član je. |
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član
je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je
to mogoče. |
(3) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži
treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
(4) Če se član sveta iz neopravičenih razlogov v koledarskem letu ne
udeleži treh sej sveta, mora župan na to opozoriti svet in politično
stranko, katere član je svetnik. |
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
21. člen |
(1) Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
(2) Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa statut
občine, na podlagi ustave in zakona. |
|
V. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
22. člen |
(1) Svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje sveta sklicuje župan. |
(3) Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog
drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj 4 štirikrat letno. |
|
23. člen |
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje
članom najmanj 7 (sedem) dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na
dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je
vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo na sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, direktorju
občinske uprave ter medijem. |
(3) Vabila in gradiva se vročajo v fizični obliki na papirju. |
V primeru če tako z lastnoročno podpisano izjavo naroči prejemnik, pa se
namesto v fizični obliki gradivo vroči na disketi, zgoščenki, drugem
podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. Gradivo za sejo
sveta se mora objaviti na spletni strani občine najkasneje 5 (pet) dni
pred sejo. |
|
24. člen |
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega
reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni
red seje potrebna. |
|
25. člen |
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za
katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za
drugo obravnavo. |
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(6) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen
v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
26. člen |
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
27. člen |
(1) Seje sveta so javne. |
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o
seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj 3 (tri) dni pred sejo na spletni strani občine ter
na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še
obvestilo po elektronski pošti. |
(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter
pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik
sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani
iz prostora. |
(5) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti
ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(6) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko
dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko
poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
28. člen |
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
(2) Izredno sejo sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa
sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
(3) V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti
navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni
sklicana v roku 7 (sedem) dni od predložitve pisnega obrazloženega
predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. Sejo lahko vodi tudi član
sveta, ki ga pooblastijo drugi člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
(4) Vabilo z gradivom za izredno sejo sveta se pošlje v skladu s 23.
členom tega poslovnika in mora biti vročeno članom sveta najkasneje 3
(tri) dni pred sejo. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi
gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne
seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
29. člen |
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Dopisna seja se opravi na
podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s
priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z
osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica.
Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za
sklep glasovala večina opredeljenih članov sveta, ki so do roka oddali
svoj glas. |
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s
tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom
sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
2. Potek seje |
|
30. člen |
(1) Ko predsedujoči začne sejo, ugotovi navzočnost članov občinskega
sveta in kateri člani občinskega sveta so sporočili svojo odsotnost. |
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči
obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
31. člen |
(1) Svet pristopi k obravnavi dnevnega reda seje. Potrditev zapisnika
prejšnje in vseh ostalih sej, je sestavni del dnevnega reda in se
obravnava kot prva točka dnevnega reda. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in vseh
ostalih sej in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
32. člen |
(1) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. |
(2) Pri vsakem občinskem predpisu mora biti na dnevnem redu določeno, po
kakšnem postopku se sprejema (redni, skrajšani, hitri postopek). |
(3) O umiku točke z dnevnega reda se ne razpravlja in ne glasuje le, če
umik predlaga predlagatelj te točke dnevnega reda. |
(4) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega
reda in se uvrstijo takoj za točko » potrditev zapisnika«. |
(5) Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Predlagatelj točke dnevnega reda
lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O
predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar
predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet
o tem razpravlja in glasuje. |
(6) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(7) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
33. člen |
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem
redu. |
(2) Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. |
Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti ustno na
zapisnik. |
|
34. člen |
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15
(petnajst) minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni
podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je
zadevo obravnavalo. |
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po 10 (deset) minut. |
(3) Naslednji dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ 10
(deset) minut. Svet lahko sklene, da posamezni član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico
do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. |
Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno
razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati
največ tri minute. Član občinskega sveta, ki želi repliko ima prednost
pred članom, ki želi na seji razpravljati. |
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po (3) tri minute. |
|
35. člen |
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in
o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za
razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži
dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame
besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru
odloči svet brez razprave. |
|
36. člen |
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali
dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil
navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali
potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo
zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne
sme trajati več kot pet minut. |
|
37. člen |
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več
sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
38. člen |
(1) Seje sveta se sklicujejo ob sedemnajsti uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi 15 (petnajst) minutni odmor vsaj po 2 (dveh)
urah neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ petnajst minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti
iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
39. člen |
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
40. člen |
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče
govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. |
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
41. člen |
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
• opomin, |
• odvzem besede, |
• odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
42. člen |
(1) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil
besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na
seji. |
(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
(4) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
43. člen |
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo
vsi poslušalci. |
|
44. člen |
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
45. člen |
(1) Svet je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzočih večina
(tj. več kot polovica) vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni
sobi, na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
sveta. |
|
46. člen |
Svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. Za opredeljene glasove se štejejo
glasovi »ZA« ali »PROTI«. Predlagana odločitev je sprejeta, če je večina
navzočih članov glasovala »ZA« njen sprejem. |
|
47. člen |
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred
odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. |
Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh
članov sveta. |
|
48. člen |
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(2) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik
ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ (2) dve minuti. |
(3) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat razen, če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(3) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
49. člen |
Člani sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI « sprejemu
predlagane odločitve, lahko pa se pri glasovanju tudi vzdržijo ali sploh
ne glasujejo za predlagano odločitev. |
|
50. člen |
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali
»NE GLASUJEM«. |
|
51. člen |
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec občinske uprave,
ki ga določi direktor občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov
sveta. |
(4) Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
(5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(6) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za
glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in
priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih
priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ
toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
(10) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
52. člen |
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
• datumu in številki seje sveta, |
• predmetu glasovanja, |
• sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
• število razdeljenih glasovnic, |
• število oddanih glasovnic, |
• število neveljavnih glasovnic, |
• število veljavnih glasovnic, |
• število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju
o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
• ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat
je imenovan. |
(3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga
podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja
na seji sveta. |
|
53. člen |
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi
izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana,
ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
5. Zapisnik seje sveta |
|
54. člen |
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik se napiše v roku sedem delovnih dni od seje sveta. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja, o odsotnosti članov
sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in
občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljaljcev, o
posameznih predlogih sklepov in o sklepih, ki so bili sprejeti ter o
vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in original ali kopijo gradiva, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
(3) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor
občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega
javnega uslužbenca občinske uprave. |
(4) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki
prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak član sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
(5) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec občinske
uprave, ki je vodil zapisnik. |
(6) Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega
obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na krajevno običajen način
objavi. |
(7) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden
na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta
in se ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika
seznani predsedujoči. |
|
55. člen |
(1) Potek seje sveta se zaradi pomoči pri pisanju zapisnika snema na
magnetofonski trak, ki se hrani do potrditve zapisnika prejšnje in vseh
ostalih sej. |
|
56. člen |
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na
podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter
vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani
v zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
(3) Občinska uprava ravna z dokumentarnim gradivom v skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
57. člen |
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva ali je pri pristojnih organih
občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije.
Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana
sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu
župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za občinski svet in
delovna telesa |
|
58. člen |
(1) Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta
zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta ter določi javnega uslužbenca v občinski upravi,
ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila
potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to
s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
(3) Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi direktor občinske
uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti
druge javne uslužbence v občinski upravi. |
7. Delovna telesa občinskega sveta |
|
59. člen |
(1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kot
stalno delovno telo, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 (tri)
člane. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
• svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih
organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih
podjetij in drugih organov, ki jih imenuje svet, |
• svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
• pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
• opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
• izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
• pripravlja predloge za podelitev priznanj in nagrad, ki jih podeljuje
občina, |
• obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
(4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet
na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira svet in ko se ugotovi,
kdo je bil izvoljen za župana. |
|
60. člen |
(1) Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega
področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo
zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
61. člen |
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine,
so naslednja: |
• odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, |
• odbor za komunalne dejavnosti in gospodarske javne službe, |
• odbor za družbene dejavnosti, |
• statutarno - pravna komisija. |
|
62. člen |
(1) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima 7 (sedem) članov. |
(2) Odbor obravnava: |
• pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti, obrti in podjetništva,
kmetijstva, turizma in gostinstva, |
• sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti v občini, |
• vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju gospodarstva, drobnega gospodarstva, gostinstva in turizma, ki
so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
• problematiko kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, lovstva in
ribištva, |
• pospeševanje proizvodnje hrane, preskrbo z osnovnimi življenjskimi
potrebščinami, |
• vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju kmetijstva občine, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o
njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje 3 (tri) dni pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. |
|
63. člen |
(1) Odbor za komunalne dejavnosti in gospodarske javne službe ima 7
(sedem) članov. |
(2) Odbor obravnava in spremlja: |
• izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z energetskimi,
vodnogospodarskimi in drugimi komunalnimi objekti in napravami, cestami,
javnimi potmi, parkirišči, trgi, parki in drugimi javnimi površinami, |
• urejanje prometa, |
• izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje s pokopališči in organizacijo
pogrebnih storitev, |
• ter nadzoruje javne službe s področja komunalnih dejavnosti, |
• zbiranje in deponiranje odpadkov, |
• ukrepe v zvezi z varstvom okolja, |
• podeljevanje koncesij javnih služb, |
• vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju operativnega načrtovanja, izgradnje in vzdrževanja objektov,
infrastrukture občine in prostorskega planiranja, ki so svetu predlagani
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje 3 (tri) dni pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na svojem področju dela. |
|
64. člen |
(1) Odbor za družbene dejavnosti ima 7 (sedem) članov. |
(2) Odbor obravnava: |
• področje kulture, varstva naravne in kulturne dediščine, |
• razvojno politiko posameznih zvrsti kulture, predšolsko vzgojo in
šolstvo, |
• razvojne programe socialnega varstva in socialnega skrbstva in
socialno varstvene pomoči, |
• kriterije za financiranje športa in rekreacije in športnih objektov, |
• raziskovalne in informacijske dejavnosti, |
• zagotavljanje zdravstvene varnosti na primarni ravni, |
• podeljevanje koncesij s področja javnih služb v primarni zdravstveni
dejavnosti, |
• vprašanje, ki se nanašajo na mladino, |
• problematiko brezposelnosti, |
• vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti občine, ki
so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje 3 (tri) |
dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
65. člen |
(1) Statutarno pravna komisija sveta ima 5 (pet) članov. |
(2) Komisija obravnava: |
• predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, |
• odloke in druge pravne akte, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. |
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve
statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih
aktov občine. |
(5) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta. |
|
66. člen |
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
67. člen |
(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
(2) Predsednika odbora in komisije imenuje svet izmed svetnikov, ki so
člani odbora, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(3) Prvo sejo odbora in komisije skliče župan. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
68. člen |
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
|
69. člen |
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in
vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova
mnenja, stališča in predloge v svetu. |
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po
sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo
župana. |
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo sprejema svoje odločitve -
mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega
poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
|
70. člen |
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA ŠT. 18 – 30. 9. 2016 |
|
1. Splošne določbe |
|
71. člen |
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
• poslovnik o delu sveta, |
• proračun občine in zaključni račun, |
• planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
• odloke, |
• odredbe, |
• pravilnike, |
• navodila, |
• sklepe. |
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage
določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in
soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom
občine. |
|
72. člen |
(1) Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali
statutu določeno, da jih predlaga župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od sveta
izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
73. člen |
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
2. Postopek za sprejem odloka |
|
74. člen |
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov
in obrazložitev. |
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, cilje in načela odloka ter
poglavitne rešitve in povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo
(občani, društva, ožji deli občine ter druge interesne skupine). Glede
na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali
kartografsko gradivo. |
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje
predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu sveta, ki je
pooblaščen za vodenje sej sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči)
skupaj s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
75. člen |
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
76. člen |
(1) Predsedujoči sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu,
kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 (sedem) dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh (dveh) obravnavah. |
|
77. člen |
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Po končani prvi obravnavi je najmanj 30 dnevna javna razprava, v
kateri lahko občani, društva, ožji deli občine ter druge interesne
skupine, dajejo pripombe na sprejeti odlok v prvi obravnavi. |
(4) Predlog odloka je potrebno po končani prvi obravnavi poslati v
obravnavo svetom ožjih delov občine, če se nanaša ali na posamično ali
na vse ožje dele občine in posega v naloge, ki so jim bile prenesene v
izvajanje. |
(5) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(6) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga
odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
78. člen |
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
79. člen |
(1) V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu
predloga odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga
odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
(2) Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali
drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet. |
(3) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog
predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
80. člen |
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe
in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. |
(2) Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj
odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj 5 (pet) dni pred dnem, določenim za sejo sveta,
na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
vseh članov sveta in predlagatelj odloka. Pisno dostavljeni amandmaji se
posredujejo članom sveta najmanj 3 (tri) dni pred sejo, na kateri bo
obravnavan predlog odloka h kateremu je predlagan amandma. |
(4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji,
na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
81. člen |
(1) Svet sprejema amandmaje, člene odlokov in odloke na svoji seji z
večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. |
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
82. člen |
(1) Statut občine se sprejme po dvofaznem postopku. Po prvi fazi
(osnutek) je najmanj 15 dnevna javna razprava, v kateri lahko člani
sveta, župan in sveti krajevnih skupnosti v obliki amandmajev dajejo
pobudo za njegovo spremembo. |
(2) O pobudi za spremembo osnutka statuta odločata statutarno pravna
komisija in svet. Pobuda je na svetu sprejeta, če je zanjo glasovala 2/3
večina vseh članov sveta. |
(3) Poslovnik o delu sveta se sprejema po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. Sprejme se z 2/3 večino navzočih članov sveta. |
(4) O predlogih drugih splošnih aktov, odloča svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
(5) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenim s tem
poslovnikom. |
|
83. člen |
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti
vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih
ne bo obravnaval. |
(3) Svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma
obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan ali član sveta, ki je na
volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni
več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
(4) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
84. člen |
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet
tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine, ter prečiščena
besedila splošnih aktov občine. |
(2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga
odloka na isti seji. |
(3) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse
do konca obravnave predloga odloka. |
(4) Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
(5) O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
(6) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku,
se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo
predloga odloka. |
(7) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
85. člen |
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi predloga odlokov ali drugih aktov, ki se
sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
• za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
• prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom, |
• uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta, |
• spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov, |
• prečiščena besedila aktov. |
(2) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
(3) Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. |
(4) Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. |
O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
86. člen |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako
določi svet. |
(3) Na spletu se objavijo: |
• prečiščena besedila statuta, odlokov in drugih predpisov občine,
|
• programi, strategije, stališča, mnenja in drugi podobni dokumenti, ki
se nanašajo na delo sveta, |
• predlogi predpisov, programov, strategij, in drugih podobnih
dokumentov, |
• druge informacije javnega značaja v skladu z zakonom. |
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
87. člen |
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
(2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in
konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
88. člen |
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30
(tridesetih) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. |
(2) Za finance pristojen organ občinske uprave posreduje neposrednim
uporabnikom navodilo za pripravo občinskega proračuna po prejemu
temeljnih ekonomskih izhodišč in predpostavk. |
Za pripravo predloga državnega proračuna. Navodilo je pripravljeno v
skladu z zakonom o javnih financah. |
(3) Župan lahko predloži občinskemu svetu skupaj s predlogom proračuna
za naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu
sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil občinski
svet izvoljen. |
(4) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo svet po predstavitvi predloga
opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. |
(5) Na seji sveta župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave
predstavi predlog proračuna občine, ki obsega: |
• temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga
proračuna, |
• opis načrtovanih politik občine, |
• oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja v prihodnjih dveh letih, |
• okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika v prihodnjih dveh letih, |
• predstavitev načrta razvojnih programov, |
• predstavitev načrta nabav in |
• kadrovski načrt. |
|
89. člen |
(1) Na seji svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna in sprejme
sklep, da se da predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do
katerega lahko vsi zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in
občinski upravi posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna mora biti
v javni razpravi najmanj 15 (petnajst) dni. |
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog
proračuna na sedežu občine. Predlog proračuna, način in rok za vlaganje
pripomb in predlogov občanov mora občina objaviti na svojih spletnih
straneh in na krajevno običajen način. |
|
90. člen |
(1) Če svet ne sprejme sklepa, da se predlog proračuna da v javno
razpravo, mora župan v roku 7 (sedmih) dni predložiti svetu nov
(popravljen) predlog proračuna in sklicati sejo sveta. Na tej seji se
ponovno opravi splošna razprava brez predstavitve župana. Župan uvodoma
na seji samo pojasni, v čem so bistvene spremembe novega predloga glede
na prvotno predlagani predlog. |
(2) Če tudi po tej obravnavi svet ne sprejem sklepa, da se da predlog
proračuna v javno razpravo, župan posreduje predlog proračuna v javno
razpravo skupaj s stališči in predlogi ki jih je sprejel svet. |
(3) Sklep o tem, da je proračun v javni razpravi, se objavi na spletni
strani občine in na krajevno običajen način. |
|
91. člen |
(1) V času javne razprave predlog proračuna obravnavajo delovna telesa
sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se posredujejo županu. |
(3) Pripombe in predloge lahko posredujejo županu tudi posamezniki. |
|
92. člen |
(1) Najkasneje v 15 (petnajstih) dneh po končani javni razpravi o
predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine
ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko
člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje 3 (tri) dni pred
sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega
odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in
izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se
zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
93. člen |
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o
proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne
razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval
pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni
upošteval. |
(2) Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del
gradiva predloga proračuna. |
(3) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
(4) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil
amandma na katerega od vloženi |
amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma
na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in
predložitev amandmaja članom sveta. |
(5) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
94. člen |
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih
ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje
nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati
ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s
katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe
lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na
kateri bo predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži.
O predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet,
glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine svet
obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
95. člen |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša,
sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ 3 (tri)
mesece in se lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o
začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka |
|
96. člen |
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika,
ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
97. člen |
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi,
opravljeni v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom
prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in
v javni obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek
o odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
98. člen |
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno - pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom
določen za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v
uradnem glasilu. |
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
99. člen |
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem
besedilu kot nov splošni akt. |
|
100. člen |
(1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi
svet. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za
sprejem odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez
obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
101. člen |
(1) Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu
ali statutu občine imenuje svet, se opravi po določilih tega poslovnika. |
(2) Če svet odloči, da se o tem glasuje tajno, se glasovanje izvede po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(3) Če svet odloči, da se o več kandidatih za isto funkcijo glasuje
javno, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta
pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
|
102. člen |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da
se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
(2) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(3) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se
lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
(3) Kandidat je izvoljen oz. imenovan, če je zanj glasovala večina
članov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče
štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
103. člen |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od
predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi
novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na
glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov. |
(3) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu
glede na število glasov dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno
glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število
glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
104. člen |
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta |
|
105. člen |
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov
za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika
delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti
seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani
vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi
posamično glasovanje na isti seji sveta. |
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje podžupanov |
|
106. člen |
Podžupana imenuje izmed članov sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
107. člen |
(1) Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih izvoli oziroma
imenuje, po enakem postopku, kot je določen za izvolitev oziroma
imenovanje. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je
osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje. |
(3) Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna
tudi predlagati njihovo razrešitev. |
(4) Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je
pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. (5) Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. |
|
108. člen |
(1) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih petega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
(2) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj 8 (osem) dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico, da se pisno opredeli o
predlogu razrešitve. |
(3) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(4) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(5) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih
organov ter funkcionarjev občine |
|
109. člen |
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta, župana in
podžupana kot člana občinskega sveta ureja zakon. |
(3) Za predčasno prenehanje mandata ostalih občinskih funkcionarjev, se
smiselno uporablja zakon, ki ureja predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta, župana in podžupana kot člana občinskega sveta. |
(4) Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana sveta se
upoštevajo določbe zakona. |
|
110. člen |
(1) Poleg članov sveta in župana imajo pravico do odstopa tudi podžupan,
člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter
drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
(2) Izjava o odstopu, ki je nepreklicna mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(3) Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu
novega kandidata. |
(4) Sklep o prenehanju mandata članu sveta se pošlje občinski volilni
komisiji. |
|
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
111. člen |
(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan,
določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed
delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri
pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
112. člen |
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
|
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov
sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
IX. JAVNOST DELA |
|
113. člen |
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in
občinske uprave. |
(4) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
(5) Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
|
114. člen |
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki
javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles,
ki so zaupne narave. |
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
115. člen |
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
116. člen |
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe
statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov. |
|
117. člen |
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga
med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži
statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je
dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
XII. KONČNA DOLOČBA |
|
118. člen |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega
sveta Občine Starše ( MUV, št. 20/1999, 4/2001 in 24/2003). |
|
119. člen |
Ta poslovnik začne veljati 15 (petnajsti) dan po objavi v Medobčinskem |
uradnem vestniku. |
|
Številka: 00700-2/2016-2 |
Datum: 21. september 2016 |
|
|