Na podlagi 15. člena
Statuta Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 101/06 – UPB) in 96. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP) je
Občinski svet Občine Škocjan na 4. seji dne 28. 12. 2010 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan |
1. člen |
Ta odlok določa
spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine
Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 13/99, 34/00, 119/02, 10/03, 142/04
– v nadaljnjem besedilu: PUP), ki se nanašajo na: |
– določitev meril in
pogojev za gradnjo objektov na novih stavbnih zemljiščih, ki so bila
določena z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986
do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje
od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št.
120/08), |
– uskladitev Odloka o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin
Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih
planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990
za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01,
19/01, 94/01, 119/02, 75/04, 120/08, 16/09, 49/10) s sedaj veljavno
prostorsko in gradbeno zakonodajo, |
– uskladitev izrazov,
uporabljenih v sprejetem odloku, s predpisom o graditvi objektov. |
2. člen |
V drugem odstavku 1.
člena se črta besedilo: »iz prejšnjega člena«. |
3. člen |
V 2. členu se na
koncu prvega stavka črta pika in doda besedilo », in sicer:«. |
4. člen |
V 2. členu poglavje
XII. postane poglavje XIV., za poglavjem XI. se v naslednjo vrstico doda
novo poglavje »XII. Merila in pogoje za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in varstvo pred požari« ter v naslednjo vrstico novo
poglavje »XIII. Posebna merila in pogoje za gradnjo in druge ureditve«. |
5. člen |
Doda se nov 2.a člen,
ki se glasi: |
»– Vsi varstveni in
drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora, ki je obvezna
priloga k PUP in ki se ga sproti obnavlja in prikazuje v prostorsko
informacijskem sistemu Občine Škocjan skladno z določili predpisa, ki
podrobneje določa vsebino prostorsko informacijskega sistema, način
njegove priprave, vodenja, uporabe in vzdrževanja. |
– Vse omejitve in
prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz
posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja
in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih
odločitvah v upravnem postopku. |
– Poleg posodobljene
baze podatkov varstva nepremične kulturne dediščine v »Prikazu stanja v
prostoru« je potrebno upoštevati tudi vse pripadajoče veljavne varstvene
režime. |
– lzhodišča tega
odloka so Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne Občine
Novo mesto za območje Občine Škocjan (ZRSVN, december 2007).« |
6. člen |
Besedilo 3. člena se
nadomesti z naslednjim besedilom: »Merila in pogoji, določeni s tem
odlokom, se nanašajo na gradnjo vseh vrst objektov po veljavni
prostorski in gradbeni zakonodaji.« |
7. člen |
Četrta alineja 4.
člena se spremeni tako, da se na novo glasi: |
»– gradnja podzemnih
komunalnih objektov in naprav (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave,
črpališča, razbremenilniki, vodohrani, vodarne …), podzemnih energetskih
objektov in naprav (podzemni daljnovodi …), podzemnih
telekomunikacijskih objektov in naprav, prometnih objektov in naprav
(lokalne ceste, kolesarske steze in kolesarske poti, hodniki za pešce …)
in drugih za občino pomembnih infrastrukturnih objektov in naprav ter
poljskih poti, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih
površin. Izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso
možne alternativne rešitve (npr. trafo postaj, vodohranov in hidrantov)
ali pa to predstavlja nesorazmeren strošek investicije (npr. elektro-energetski
vodi 110 kV, 400 kV …). Izjemoma je gradnja podzemnih objektov in naprav
dovoljena v najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in
v prostor robnih delov najdišč, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
|
– če ni možno najti
drugih rešitev, |
– če se na podlagi
rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je
zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo,« |
8. člen |
V sprejetem odloku se
beseda »plastenjakov« nadomesti z besedo »rastlinjakov« in beseda
»Plastenjaki« nadomesti z besedo »Rastlinjaki«. |
9. člen |
V 4. členu se na
koncu osme alineje pika nadomesti z vejico in doda nova deveta alineja,
ki se glasi: |
»– gradnja vseh vrst
kozolcev, senika, krmišča, čebelnjaka, varovalne ograje, obore za rejo
divjadi, ograje za pašo živine.« |
10. člen |
Za 4. členom se doda
4.a člen, ki glasi: |
»Na kmetijskih in
gozdnih zemljiščih je objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom
1967 in se po veljavnih predpisih o graditvi objektov šteje, da imajo
uporabno dovoljenje, dovoljeno dozidavati, nadzidavati in rekonstruirati
ter na njih izvajati vzdrževalna dela.« |
11. člen |
V 8. členu se
besedilo druge alineje zamenja z besedilom: »gradnja ali postavitev
objektov, opredeljenih v tretji, četrti, šesti, sedmi in osmi alineji 4.
člena,« |
12. člen |
V 8. členu se za
četrto alinejo doda peto alinejo, ki se glasi: |
»– gradnja krmišča,
čebelnjaka, varovalne ograje, obore za rejo divjadi, gozdne ceste,
grajene gozdne vlake, gozdne učne poti.« |
13. člen |
V 15. členu se trtji
odstavek s podnaslovom »Dozidave in nadzidave, investicijska vzdrževalna
dela in redna vzdrževalna dela« skupaj s podnaslovom nadomesti z
besedilom, ki se na novo glasi: |
»Dozidave in
nadzidave, investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela
|
Dograditev in
prenavljanje objektov, ki so zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja,
oziroma objektov, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in se po
veljavnih predpisih o graditvi objektov šteje, da imajo uporabno
dovoljenje, mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo
novih objektov, pri čemer pa je lahko razmerje stranic v tlorisni
zasnovi prizidkov tudi v drugačnem razmerju od predpisanega za glavno
stavbo. Pri prizidkih je velikokrat funkcionalna potreba zaradi programa
(tehnologije), da je prizidek večji od obstoječega objekta; v takih
primerih naj se z ustreznim arhitekturnim oblikovanjem ter kombinacijo
ravnih strešin z dvokapnicami v kontekstu obstoječih strešin ustvarijo
višje kvalitete naselja. Možne so nadzidave do višine večinsko
prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko
razmerje do celote. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena vsa
nujna redna vzdrževalna dela tako, da je omogočena normalna uporaba
objektov.« |
14. člen |
V 15. členu se četrti
odstavek s podnaslovom »Enostavni objekti« skupaj s podnaslovom
nadomesti z besedilom, ki na novo glasi: |
»Enostavni in
nezahtevni objekti |
Za gradnjo enostavnih
in nezahtevnih objektov se uporabljajo določbe veljavnega predpisa, ki
ureja vrste objektov glede na zahtevnost. |
Enostavni in
nezahtevni objekti morajo glede načina gradnje in odmika od sosednjih
zemljišč izpolnjevati naslednje zahteve: |
pri objektih za
lastne potrebe: |
– zgrajeni so lahko
kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne
konstrukcijske elemente; če so zgrajeni kot posamična gradnja, morajo
biti eden od drugega odmaknjeni najmanj 1,5 m, če pa se stikajo oziroma
imajo skupne konstrukcijske elemente, njihova skupna površina, v katero
pa se ne prišteva površina stavb, zgrajenih na podlagi gradbenega
dovoljenja, razen gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, če so
objekti za lastne potrebe prizidani ob njih, bazena, nadstreška in
rezervoarja, ne sme presegati 70 m2, razponi njihovih nosilnih delov pa
so lahko do 3 m; če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti
sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s
predpisi, ki urejajo gradbene proizvode; |
– od meje sosednjih
zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je
treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma
lastnikov sosednjih zemljišč; |
pri ograjah, škarpah
in podpornih zidovih: |
– ograja, škarpa in
podporni zid je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na
kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje
zemljišče; |
– ograja, škarpa in
podporni zid, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi
na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem
pisno sporazumejo; |
– objekte in naprave
naj se na hidrološki naravni vrednoti (potok, reka ...) namešča oziroma
njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega
toka, da se ne spreminja ali bistveno spreminja količine vode in
hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve vode, smeri toka,
oblike in dna struge vodotoka, da se bistveno ne spremenijo vodne in
funkcionalne lastnosti naravne vrednote; |
pri pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektih: |
– od meje sosednjih
zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je
treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma
lastnikov sosednjih zemljišč; |
pri spominskih
obeležjih: |
– od meje sosednjih
zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je
treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma
lastnikov sosednjih zemljišč; |
pri urbani opremi:
|
– od meje sosednjih
zemljišč, razen v primeru, ko je sosednje zemljišče javna cesta, mora
biti oddaljena najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom
gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih
zemljišč; |
– če je sosednje
zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti
soglasje upravljavca javne ceste.« |
15. člen |
Tekst na koncu 15.
člena, ki se nanaša na rastlinjake, smiselno dobi podnaslov »Postavitev
rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih«. |
16. člen |
V 16. členu se v
tekstu s podnaslovom »Stanovanjski in gospodarski objekti« spremeni
četrta alineja, ki se na novo glasi: |
»– Fasade naj bodo
ometane in lahko tudi v kombinaciji z lesom. Omet naj bo v svetlih
pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih barvnih tonov. Nasičeni barvni
odtenki zemeljskih tonov se lahko uporabljajo na fasadah le kot poudarek
določenega dela objekta oziroma v smiselni arhitekturni kompoziciji
fasade. Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov
naj bodo v vertikalnem lesenem opažu.« |
17. člen |
Prva alineja četrtega
odstavka 16. člena, ki se nanaša na vinotoče in objekte za kmečki
turizem, se spremeni tako, da se besedilo »Tlorisna zasnova objektov«
zamenja z besedilom »Tlorisna in višinska zasnova objektov«. |
18. člen |
Drugi odstavek 19.
člena se spremeni tako, da se sedaj glasi: |
»Odmiki manj
zahtevnih oziroma zahtevnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo
biti praviloma štiri metre, razen za gradbeno inženirske objekte. Manjši
odmiki stavb so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in
ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od meje parcel.« |
19. člen |
V 19. členu se doda
tretji odstavek, ki se glasi: |
»Gradnja novih
gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel
oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.« |
20. člen |
V prvi alineji prvega
odstavka 20. člena, ki ureja merila in pogoje za ohranjanje narave, se
besedilo »Zakonu o ohranjanju narave-ZON (Uradni list RS, št. 56/99,
31/00 in 119/02)« nadomesti z besedilom »predpisu o ohranjanju narave«
in besedilo »zakon (6. člen ZON)« nadomesti z besedilom »predpis o
ohranjanju narave«. |
V drugi alineji
prvega odstavka 20. člena, ki ureja merila in pogoje za ohranjanje
narave, se črta besedilo »(96. člen ZON)«. |
V tretji alineji
prvega odstavka 20. člena, ki ureja merila in pogoje za ohranjanje
narave, se besedilo »(16. člen ZON)« nadomesti z besedilom »glede na
predpis o ohranjanju narave«. |
V peti alineji prvega
odstavka 20. člena, ki ureja merila in pogoje za ohranjanje narave, se
besedilo »104. in 105. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS,
št. 56/99, 31/00 in 119/02)« nadomesti z besedilom »predpisu o
ohranjanju narave« in besedilo »Ministrstvo za okolje, prostor in
energijo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za okolje«. |
21. člen |
Na koncu prvega
odstavka 20. člena (Merila in pogoji za ohranjanje narave) se doda nova
alineja, ki se glasi: |
»– Za posege na
kmetijskih območjih, ki so tudi območja Natura 2000 (Krakovski gozd –
Šentjernejsko polje), naj se vzpostavi oziroma ohrani zeleni pas z
lokalno značilnimi drevesnimi vrstami na meji med naselji in kmetijsko
krajino.« |
22. člen |
V drugem odstavku 20.
člena (Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine) se za tretjo
alinejo dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita: |
»– Za posege v
registriranem arheološkem najdišču je pred gradnjo potrebno izvesti
arheološke raziskave, za katere si mora investitor pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline pri pristojnem organu. |
– Za poseg v kulturni
spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje
dediščine, registrirano arheološko najdišče ali enoto kulturne dediščine
z vplivnim območjem, ki je vključena v Strokovne podlage varstva
kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za
območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine
Novo mesto, julij 2001), je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje
in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za
varstvo kulturne dediščine.« |
23. člen |
V drugem odstavku 20.
člena sedanja četrta in peta alineja postaneta šesta in sedma alineja. |
24. člen |
Za prvim odstavkom
21. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: |
»Kolikor na
posameznem območju komunalna infrastruktura še ni zgrajena, lahko
investitor v skladu z veljavno zakonodajo zagotovi komunalno oskrbo tudi
na način oskrbe, ki sledi napredku tehnike.« |
25. člen |
V 21. členu se pri
pogojih, ki obravnavajo prometno urejanje, na koncu tretje alineje
dodajo nove alineje, ki se glasijo: |
»– Pri projektiranju
je potrebno upoštevati Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na
odseku Kronovo–Smednik (Uradni list RS, št. 27/01 in spremembe).
|
– Investitor, ki bo
izvajal kakršnekoli posege na območju varovalnega pasu državne ceste, si
mora pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in
soglasja ter dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste.
|
– Pri projektiranju
in postavitvi zasaditvenih površin ob cesti, zasaditev v območju
komunalnih vodov znotraj cestnega telesa, kakršnihkoli postavitev
objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in
drugih objektov ter dejavnosti v njih, ureditve komunalne infrastrukture
ob regionalni cesti in njenega prečkanja je potrebno upoštevati
zakonodajo s področja cestogradnje. |
– Eventuelna potreba
po izvedbi protihrupne zaščite objekta in funkcionalnega zemljišča
objekta zaradi hrupa, ki ga bo povzročal promet na državni cesti, ne sme
biti v breme upravljalca ceste. Direkcija Republike Slovenije za ceste
ne bo zagotavljala dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za tangirani
objekt kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo
posledica obratovanja državne ceste na tangiranem odseku. |
– DARS d. d. oziroma
upravljalec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe
prostora kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so
posledica obratovanja avtoceste glede na že izvedene ukrepe zaščite v
sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih
poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je
obveznost investitorjev novih posegov.« |
26. člen |
V 21. členu se pri
pogojih, ki obravnavajo kanalizacijo, v prvi alineji na koncu prvega
stavka doda besedilo »ali malo čistilno napravo«. Pred drugo alinejo se
doda nov podnaslov »Odpadki«, tako da druga alineja podpoglavja, ki
ureja kanalizacijo, sedaj postane prva alineja podpoglavja, ki ureja
odpadke. |
27. člen |
Na koncu 21. člena se
doda novo podpoglavje, ki se glasi: |
»Prenosni plinovod:
|
– Preko Občine
Škocjan poteka plinovod M4, MRP Krško–MRP Novo mesto (premer 400 mm, 50
bar, Občina Škocjan), ki je v upravljanju Geoplina plinovodi d. o. o.
kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
|
– Preko območja
Občine Škocjan je predviden potek trase načrtovanega mednarodnega
plinovoda M9 Madžarska–Italija. |
– Za prenosno omrežje
zemeljskega plina je potrebno upoštevati krovni energetski zakon. Za
poseganja v nadzorovani pas plinovoda (2 x 100 m) je treba upoštevati
predpis, ki ureja tehnične pogoje za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar, in sistemska
obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina. |
– Pri nadaljnji
obdelavi je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega
plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m) in
pridobiti soglasja Geoplina plinovodi d. o. o. |
– V 2 x 5 m pasu
plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.« |
28. člen |
Doda se nov 21.a
člen, ki se glasi: |
»Komunalne,
energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in
graditi na celotnem območju Občine Škocjan.« |
29. člen |
V 23. členu se v
prvem odstavku besedilo »z Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju
Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 61/95)« nadomesti z besedilom »s
predpisom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Škocjan«.
|
V 23. členu se doda
novi tretji odstavek, ki se glasi: |
»Investitor, ki
predvideva poseg v območju poplavnosti, je dolžan naročiti in
financirati izdelavo hidrološko-hidravlične presoje vodnega režima za to
območje v skladu s predpisom, ki določa pogoje in omejitve za posege v
prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter naročiti in
financirati izdelavo določitve razredov ogroženosti na tem območju v
skladu s predpisom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi
poplav, in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu
razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti.« |
30. člen |
V 23. členu se za
novim tretjim odstavkom doda naslednje besedilo: |
»Gradnja objektov v
območju varstvenih pasov zajetih vodnih virov za oskrbo prebivalstva s
pitno vodo mora biti usklajena z zahtevami, ki so predpisane za
posamezni varstveni pas. |
Če je predvideni
objekt takega značaja, za katerega ni dovoljena gradnja v posameznem
varstvenem pasu, taka gradnja ni dovoljena. |
Omejena je gradnja na
ogroženih območjih, kamor spadajo poplavno območje, erozijsko območje,
plazljivo območje in plazovito območje. Za vsa ta ogrožena območja je
treba pri posegih v prostor upoštevati področne predpise. |
Ohraniti je potrebno
obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se
poplavna varnost ne bo poslabšala. |
Posegi na vodna in
priobalna zemljišča, rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav na
vodnem in priobalnem zemljišču ter projektne rešitve odvajanja in
čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda z
javnih cest morajo biti projektirani in izvedeni v skladu z zakonom, ki
ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči ter
druga vprašanja, povezana z vodami, in z njegovimi podzakonskimi akti
ter drugimi predpisi, ki urejajo področje voda in njegove zaščite ter
varstva okolja. Za take posege je potrebno pred izdajo gradbenega
dovoljenja od območne Agencije Republike Slovenije za okolje pridobiti
projektne pogoje in soglasje. |
Vsi posegi v prostor,
ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda,
se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja. |
Vsi objekti s
pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z
morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča 1.
reda (reka Krka) najmanj 15 m in zunaj območja naselja najmanj 40 m, pri
vodotokih 2. reda pa najmanj 5 m. Pas priobalnega zemljišča v območju
ureditve je treba v dokumentaciji označiti in kotirati. |
Za odvzem vode je
treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s predpisi. Vodno
dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. V
primeru izdaje koncesije je potrebno odločbo o izbiri koncesionarja
pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. |
Za raziskavo
podzemnih voda mora pravna ali fizična oseba izpolnjevati predpisane
pogoje in pred izvedbo del, povezanih z raziskovanjem podzemnih voda,
pridobiti dovoljenje za raziskave v skladu s področno zakonodajo.
|
Investitor mora
skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za dovoljenje gradnje preko
vodnega in priobalnega zemljišča, če je lastnik zemljišča Republika
Slovenija. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in
priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, in jo je treba skleniti z
Agencijo Republike Slovenije za okolje pred pridobitvijo vodnega
soglasja. Navedene pogodbe ni potrebno skleniti v primeru, če je za
obravnavani objekt že podeljena vodna pravica z vodnim dovoljenjem ali
koncesijo ali če je investitor Republika Slovenija kot pravna oseba
oziroma v njenem imenu upravni organi in organi v njeni sestavi. V
primeru, da je investitor državni upravni organ oziroma služba,
predstavlja dokazilo o pravici graditi sklep o prenosu pravice
upravljanja. Vloga za pridobitev tega sklepa se vloži na Agencijo
Republike Slovenije za okolje pred izdajo vodnega soglasja. |
Investitor mora
skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice v primerih uporabe vodne
infrastrukture za druge namene, kadar se na vodni infrastrukturi zgradi
objekt v lasti tretje osebe. Pogodba služi kot dokazilo o pravici
graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države,
skleniti jo je treba pred pridobitvijo vodnega soglasja. Navedene
pogodbe ni potrebno skleniti v primeru, če je investitor Republika
Slovenija kot pravna oseba oziroma v njenem imenu upravni organi in
organi v njeni sestavi.« |
31. člen |
V drugem odstavku 25.
člena se besedilo »Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in
1/96)« nadomesti z besedilom »predpis o varstvu okolja«. |
32. člen |
Za 25. členom se
dodata nov XII. podnaslov in nov 26. člen, ki se glasita: |
»XII. MERILA IN
POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI IN VARSTVO PRED
POŽARI |
26. člen |
Način gradnje je
treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za občino Škocjan znaša
0,175 g. |
Pri projektiranju in
gradnji je treba zagotoviti: |
– pogoje za varen
umik ljudi, živali in premoženja, |
– potrebne odmike med
objekti ali potrebno protipožarno ločitev, |
– dostope, dovoze in
delovne površine za intervencijska vozila, |
– vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje. |
V primeru obstoječega
hidrantnega omrežja se voda za gašenje zagotavlja iz hidrantnega omrežja
v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; v nasprotnem primeru se
voda za gašenje dovaža z gasilnimi vozili. |
V 23. členu tega
odloka so opredeljeni ukrepi za gradnjo v poplavnem in erozijskem
območju. |
V poplavnem območju
se prepove gradnja kleti oziroma je gradnja kleti dovoljena, če se s
tehničnim načinom gradnje zagotovi varnost pred poplavitvijo kleti in
objekta.« |
33. člen |
– Poglavje XII.
postane poglavje XIII., poglavje XIII. postane poglavje XIV.
|
– 25.a člen postane
27. člen, 25.b člen postane 28. člen, 25.c člen postane 29. člen, 25.d
člen postane 30. člen, 26. člen postane 31. člen, 27. člen postane 32.
člen, 28. člen postane 33. člen, 29. člen postane 34. člen. |
34. člen |
28. člen, ki
obravnava legalizacije objektov, se spremeni tako, da se na novo glasi:
|
»Legalizacija zidanic
in gospodarskih objektov za spravilo sadja na vinogradniških območjih
(območja za vinogradništvo in sadjarstvo), ki so bili zgrajeni pred 30.
12. 2004, oziroma legalizacija posameznih del na objektu, ki so bila
izvedena pred 30. 12. 2004, je možna ob upoštevanju meril in pogojev
odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan, pri čemer so
dovoljena tudi večja odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov
objekta, določenih v 16. členu sprejetega odloka, če se ob izdelavi
projektne dokumentacije s prostorsko preverbo dokaže, da objekt ne
izstopa iz konteksta prostora oziroma da je z ustreznimi sanacijskimi
ukrepi možno ohraniti objekt v zgrajenih gabaritih. Investitor mora v
primeru take legalizacije v sklopu projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja dokazati, kdaj je bil objekt zgrajen oziroma kdaj so bila
izvedena dela, katera hoče legalizirati. |
Na stavbnih
zemljiščih v naseljih ali izven naselij je dovoljena legalizacija
stanovanjskih, gospodarskih ter drugih objektov ob upoštevanju splošnih
in posebnih pogojev za posamezno naselje ter sanacijskih pogojev, ki se
jih določi v projektni dokumentaciji. |
Prostorska preverba,
ustrezni sanacijski ukrepi in sanacijski pogoji iz tega člena morajo
biti v obliki strokovnega elaborata priloženi projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja kot njegov sestavni del ter podpisan in ožigosan s
strani posameznika, ki izpolnjuje pogoje za izdelovalca prostorskega
akta ali za odgovornega projektanta v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov.« |
35. člen |
V 29. členu se pod
naslovom »Škocjan s Hrastuljami« in podnaslovom »Drugi pogoji« v drugem
odstavku besedilo »tega in sprejetega odloka« nadomesti z besedilom
»tega odloka«. |
36. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 3500-0021/2008 |
Škocjan, dne 28.
decembra 2010 |
Župan |
Občine Škocjan
|
Jože Kapler l.r. |