Na podlagi 39.
člena
Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 18/93,
47/93 in 71/93) 22. in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94
in 15/95) ter 20. člena
Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 41/95) je Občinski svet
občine Beltinci na seji dne 29. 6. 1999 sprejel |
|
O D L O K |
o zazidalnem načrtu
ob Kmečki ulici v Beltincih |
|
I. UVODNI ODLOČBI |
|
1. člen |
S tem odlokom se
sprejme zazidalni načrt za individualno stanovanjsko gradnjo ob Kmečki
ulici v Beltincih, ki ga je izdelal ZEU – Družba za načrtovanje in
inženiring d.o.o. Murska Sobota, pod številko projekta 26/98 ZN/Be,
meseca marca 1999. |
|
2. člen |
Zazidalni načrt iz
prejšnjega člena vsebuje tekstualni del s prilogami in grafični del.
|
A) Tekstualni del
|
1. Splošni del s
prilogami (soglasja) |
2. Obrazložitev
|
B) Grafični del: |
1. Izsek iz
srednjeročnega plana občine M 1:5000 |
2. Kopija
katastrskega načrta M 1:2500 |
3. Parcelacijski
načrt M 1:1000 |
4. Zakoličbena
situacija M 1:1000 |
5. Funkcionalno
zemljišče M 1:1000 |
6. Komunalne
naprave M 1:1000 |
|
II. MEJA OBMOČJA |
|
3. člen |
Območje posega
zajema parcele ob Kmečki ulici v Beltincih, na severu omejeno s cesto do
čistilne naprave na jugu pa sega do križišča s kapelico. Zajema parcele:
2496, 2495, 2497/2, 2497/1, 2498, 3947 (Kmečka ulica), 3942, 3943, 3944
(ostale ceste) 2400, 2380 (cesta), 2399, 2390/2, 2390/3, 2389, 2387/1,
2398 vse k.o. Beltinci. |
|
III. FUNKCIJA
OBMOČJA |
|
4. člen |
Funkcija območja je
stanovanjska. Možno jo je dopolniti z mirnimi poslovnimi dejavnostmi v
okviru predvidenih objektov, ki ne smejo presegati dovoljenih ravni
hrupa, onesnaževati zraka, vode in tal ter morajo biti v skladu s
predpisanimi nivoji imisij za pretežno stanovanjsko območje. |
|
IV. URBANISTIČNO
OBLIKOVANJE |
|
5. člen |
Parcele so
podolgovate oblike, z ožjo stranico vzdolž ceste, formirane v smeri
vzhod-zahod. Parcele so pravokotne na cesto razen tam, kjer se ohranja
obstoječa meja. |
Vse hiše so
formirane tako, da omogočajo dovoze iz obstoječe Kmečke ulice, ki
predstavlja osrednjo komunikacijo in se navezuje na obstoječo cestno
mrežo Beltinec. |
|
6. člen |
Funkcionalno
zemljišče k posameznemu objektu predstavlja del stavbne parcele in sega
pri bližnjih odmikih do parcelne meje, sicer pa 2 ali 4 m od fasade.
Lega in velikost funkcionalnih zemljišč je razvidna iz grafičnih prilog.
|
Za prizidke, ki se
bodo gradili naknadno se funkcionalno zemljišče odmeri v širini 2 m od
fasade na odprti strani, sicer pa sega do parcelne meje. |
|
V. ARHITEKTONSKO
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
7. člen |
Vsi objekti so
etažnosti (K)+P+M, gospodarske in poslovne funkcije so locirane v kleti
ali pritličju. Garaže so v okviru pritličja objektov. Kletne prostore je
potrebno načrtovati v vodotesni bazenski izvedbi. |
|
8. člen |
Tlorisna oblika
objektov omogoča tri zasnove: podolgovat tloris vzdolž ceste, tloris v
obliki črke L ali kvadratno obliko z razgibano piramidno streho. Tip
podolgovate skupaj s hišo na L in tip kvadratne hiše morata biti
grupirana: skupaj podolgovate in skupaj kvadratne hiše. |
Kakršni koli
izpostavljeni deli fasade vzdolž ceste: nadstrešnica, »izvlečeno okno«,
stolpiči se lahko izvedejo s tem, da njihovo izstopanje iz osnovne
gradbene linije ne presega 1,50 m. |
Možna je tudi
gradnja pritličnega gospodarskega objekta na dvoriščnem delu parcele.
Izvede se kot prizidek ali samostojni objekt in je podolgovate tlorisne
oblike, globine največ 8 m (vključno z morebitno nadstrešnico), ki ne
presega tlorisne velikosti 50 m2. Locira se na severno posestno mejo v
isti gradbeni liniji stanovanjske hiše, kot samostojni objekt največ 6 m
od stanovanjske hiše. |
|
9. člen |
Maksimalna višina
obodnega zida stanovanjskih objektov znaša 4 m do kapne lege, merjeno od
nivoja asfaltirane Kmečke ulice. Nivo pritličja je najmanj 0,30 m in
največ 0,50 m nad nivojem iste ulice. Enaka višina velja za prizidek na
stanovanjski objekt le da je lahko tudi nižji, vendar ne manj kot 3 m. |
|
10. člen |
Gradbene linije
objektov na vzhodni strani Kmečke ulice so vzporedne s cesto. Isto velja
za objekte zahodno od ceste, na zemljišču s parcelno št. 2399. Ostale
gradbene linije so vzporedne z daljšo posestno mejo posamezne parcele.
|
Minimalni odmik
znaša 1 m od posestne meje v najbližjem vogalu.Odmiki med objekti ne
smejo biti manjši od višine najvišjega sosednjega objekta, oziroma ne
smejo biti manjši od dovoljenega požarnega odmika in so definirani v
grafičnih prilogah. |
|
11. člen |
Vsi podolgovati
objekti in hiše na L imajo simetrične dvokapne strehe z nakloni 38 do 45
stopinj ter opečno kritino. Podaljšani čop je mogoč le pri hiši na L na
vogalu. Smer slemena mora biti za podolgovate objekte in objekte v
obliki črke L na vzhodni strani cesti vzporedna s cesto. |
Hiša s kvadratnim
tlorisom ima razgibano piramidno streho naklona 35 do 45 stopinj, opečno
kritino in strešnimi okni-frčadami. |
Streha prizidka je
praviloma simetrična dvokapnica, naklona ki je enak kot na stanovanjski
hiši in slemenom, ki je vzporedno najbližji posestni meji. |
|
VI. KOMUNALNO
UREJANJE |
|
12. člen |
Vsi objekti se
priključijo na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje.
|
Vsi predvideni
komunalni in energetski priključki morajo biti v zemlji in lahko
posegajo do 1 m v globino posamezne lastniške parcele ob cesti.
|
Cestišče Kmečke
ulice se izvede v skupni širini cestnega sveta 8 m, tako da ne posega na
obstoječe stavbne parcele zahodno od ceste; predviden je dvostranski
pločnik. V isti širini se izvede cesta proti načrtovani industrijski
coni. Ostale ceste, kjer se bo odvijal promet pretežno z osebnimi vozili
so ožje z eno- ali dvostranskim pločnikom. |
Radij ovinka pri
cesti v industrijsko cono ne sme biti manjši kot r = 8 m, radiji drugih
ovinkov pa najmanj r = 5 m. |
|
13. člen |
Ob parcelnih mejah
je dovoljena postavitev ograje do višine 1,20 m. Ograje so predvsem žive
meje, lahko kombinirane s kovinsko ali leseno ograjo. V notranjosti
parcel je lahko žična mreža na kovinskih stebričkih. Ob cesti se živa
meja zasadi 0,3 m v notranjosti parcele. |
|
VII. ODSTOPANJA |
|
14. člen |
Dopustna so
odstopanja v namembnosti stanovanjskih objektov v mirne servisne in
obrtne dejavnosti. Na skrajni severni novi parceli deljenih parcel št.
2495 in 2496 je možna gradnja skladišča za keramično dejavnost (kamen,
ploščice, izdelki). Na skrajni južni parceli istih deljenih parcel je
možna gradnja poslovnega objekta. |
Objekti lahko
odstopijo od predpisanih velikosti za + / -2 m v smeri proti jugu in na
dvoriščno stran parcele. Enako odstopanje je možno za prizidke vendar le
v vzdolžni smeri. Navedeno povečanje je možno ob upoštevanju minimalnih
požarnih odmikov med objekti. |
Odstopanje od
oblike objektov, prikazanih v grafičnih prilogah je možno le, če se
odstopanje upošteva pri celotni skupni objektov. |
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV |
|
15. člen |
V območju
zazidalnega načrta so investitorji dolžni plačati sorazmerni delež
stroškov priprave in opreme stavbnega zemljišča ter spremembo
namembnosti zemljišča v stavbišče v velikosti funkcionalnega zemljišča. |
|
IX. KONČNE DOLOČBE |
|
16. člen |
Z veljavnostjo tega
odloka prenehajo veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za južni ravninski del Občine Murska Sobota (Ur. objave, št.
23/91) in njegovih sprememb in dopolnitev (Uradni list RS, št. 7/98 in
70/98) v delu, ki ga obravnava ta odlok. |
|
17. člen |
Zazidalni načrt je
na vpogled vsem občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu,
pristojnem za urejanje prostora. |
|
18. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka vrši pristojna urbanistična inšpekcija. |
|
Št. 096/99 |
Beltinci, dne 29.
junija 1999. |
|
Župan |
Občine Beltinci
|
Jožef Kavaš l. r. |
|