Na podlagi 108. do 115. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/2007), 99. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 175/2020) in 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2016)  je  Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na  3. redni  seji dne 15. 2. 2023 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM – SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ŠT. 02 ZA NAVEZOVALNO CESTO NA 3. RAZVOJNO

OS - VZHODNA OBVOZNICA RAVNE - (IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA 1469)

1.  Uvodne določbe

1. člen

(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2013, 20/2019 29/2020, 2/2021, 8/2021). Spremembe in dopolnitve št. 02 za navezovalno cesto na 3. razvojno os - vzhodna obvoznica Ravne (v nadaljnjem besedilu: SD OPN 02) je izdelal Locus prostorske informacijske rešitve, d.o.o. V postopku priprave SD OPN 02 je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo je izdelal Aquarius d.o.o. Ljubljana.

(2) SD OPN 02 se nanašajo na vsebine, ki opredeljujejo območje in vsebine navezovalne ceste na 3.razvojno os in širitve centralnih dejavnosti na Javorniku. SD OPN 02 vsebuje spremembe strateškega in izvedbenega dela v grafičnem in tekstualnem delu.

2. člen

(vsebina in oblika SD OPN 02)

(1) Besedilo tega odloka obsega naslednja poglavja:

1.  Uvodne določbe

2.  Spremembe in dopolnitve grafičnega dela OPN Občine Ravne na Koroškem

3.  Spremembe in dopolnitve tekstualnega dela OPN Občine Ravne na Koroškem s prilogami

4.  Prehodne in končne določbe

3. člen

(obvezne priloge SD OPN 02)

Obvezne priloge vsebujejo:

1.  Izhodišča za pripravo SD OPN 02,

2.  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

3.  prikaz stanja prostora,

4.  strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve SD OPN 02,

5.  smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

6.  obrazložitev SD OPN 02,

7.  povzetek za javnost,

8.  okoljsko poročilo.

2.  Spremembe in dopolnitve grafičnega dela OPN Občine Ravne na Koroškem

4. člen

(spremembe strateškega dela OPN)

(1) V grafičnem delu strateškega dela SD OPN 02 se spremenijo vse karte v delu, ki se nanašajo na uskladitve spremembe stavbnih zemljišč na območju navezovalne ceste in širitve centralnih dejavnostih v skladu s spremembami in izvedbenega dela OPN.

5. člen

(spremembe izvedbenega dela OPN)

(1) V grafičnem delu izvedbenega dela SD OPN 02, se na karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture«, na listu št. 12, prikaz uskladi z novim stanjem EUP in gospodarske javne infrastrukture.

(2) V grafičnem delu izvedbenega dela SD OPN 02, se na karti »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«, na listu št. 12 spremeni meja EUP RA 10, doda nova EUP RA 73 PC in nova EUP RA 74 CU. V delu EUP RA 10 se spremeni namenska raba PC v namensko rabo K2. V enoti urejanja prostora EOP 01 se določa namenska raba vodotoku Hotuljka (VC).

3.  Spremembe in dopolnitve tekstualnega dela OPN Občine Ravne na Koroškem

6. člen

(spremembe tekstualnega dela izvedbenega dela OPN)

(1) V OPN se v prilogi 2 v tabeli 6 'Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja v naselju Ravne na Koroškem' dodata novi vrstici za zadnjo vrstico, ki se glasita:

(2) V OPN se v prilogi 2 v tabeli 11 'Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja odprtega prostora' doda nova vrstica za zadnjo vrstico, ki se glasi:

(3) V OPN se prilogi 2 doda priloga A-omilitveni ukrepi.

4.  Prehodne in končne določbe

7. člen

(dostopnost prostorskega akta)

SD OPN 02 je stalno na vpogled javnosti na sedežu Občine Ravne na Koroškem in na spletnih straneh Občine Ravne na Koroškem.

8. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15 dan po objavi.

Številka: 3501-0017/2019 - 300 

Datum: 15.2.2023   

Priloga:

·  Priloga A-omilitveni ukrepi

Priloga A-omilitveni ukrepi

Skupni omilitveni ukrepi za območje EUP RA 73 in RA 74

·  Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

·  Lokacije gradbiščne infrastrukture in začasnega skladiščenja gradbenega materiala in odpadkov naj se načrtuje izven priobalnega zemljišča Hotuljke in njenega levega pritoka.

·  Na območju vračanja stavbnih zemljišča v primarno rabo (K2) naj se, zaradi ohranjanja obstoječega ekološkega stanja, prepove posek obrežne vegetacije ob Hotuljki.

·  Lokacije začasnega skladiščenja viškov zemeljskih izkopov ali gradbenega materiala naj se predvidi izven poplavnih območij tako, da se ne bo zmanjševala pretočnost rečnih strug in poplavnih koridorjev ter ne bo možna preusmeritev poplavnih tokov proti urbanim območjem.

·  Pred pričetkom del mora biti izdelan načrt ukrepanja v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin. Načrt naj se nanaša na celotno traso.

·  Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in podzemno vodo.

·  Na območju, kjer se stavbna zemljišča vračajo v primarno rabo K2 in je v obstoječem stanju namenjeno vrtičkarstvu, določi posebna enota urejanja, v tekstualnem delu odloka pa PIP s katerimi se dopusti le obdelavo kmetijskih zemljišč.

·  Obstoječa obrežna vegetacija se mora ohranjati v največji možni meri

·  Objekte v okviru SD OPN 02 je treba oblikovati tako, da se bo upoštevalo obstoječe mikrolokacijske značilnosti prostora (konfuguracijo terena in vertikalne gabarite obstoječih stavb ob robu severnega dela). Posebno pozornost je treba nameniti tudi oblikovanju morebitnih spremljajočih ureditev, kot so npr. protihrupne ograje, itd.

·  Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Po gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, gozdnih poteh in na začasnih gradbenih površinah. Na gozdne površine izven območja plana naj se ne posega. Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozd.

·  V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestojev ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Vse nižje ležeče sestoje je potrebno zaščiti pred razsipanjem zemljine in kamenja.

·  Na novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnih robov je treba uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.

·  Investitor mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot pred posegom. Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi se v največji možni meri ohrani ali na novo uredi obstoječe dostopne poti in gozdne vlake za spravilo lesa in lokacije za skladiščenje posekanih sortimentov. V primeru uporabe obstoječih gozdnih prometnic za dostop do gradbišča oz. transport materiala, je treba uporabljene prometnice po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje.

·  Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja (Zakon o gozdovih). V projektu morajo biti opredeljene vse novo grajene ceste do gradbišč. Pri izgradnji nadomestnih gozdnih prometnic oziroma dostopnih poti se upošteva tehnične zahteve navedene v Pravilniku o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. 4/08).

·  Drevje, predvideno za posek, je treba pred posekom označiti. Označitev dreves opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove po pridobitvi potrebnih dovoljenj za gradnjo ter po detajlni zakoličbi trase. Drevje se lahko poseka šele po pridobljenem dovoljenju za gradnjo (Zakon o gozdovih Ur. l. RS, št. 77/16, Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi).

·  Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94).

Omilitveni ukrepi za območje EUP RA 73 PC

·  Padavinska odpadna voda mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) zajeta v zadrževalniku padavinske odpadne vode, ločeno od zalednih vod, ki nastajajo na območju javne ceste.

·  Odvajanje s cestišča mora biti skladno z Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).

·  Za zagotovite poplavne varnosti na območju načrtovane navezovalne ceste je potrebno zamenjati prepust pod cesto R1 227. Za zadostno prevodno je treba vgraditi cev fi 1,2 m s padcem okoli 13 %. Dno na vtoku in iztoku mora biti protierozijsko zavarovano, niveleta pa stabilizirana z stabilizacijskimi pragovi iz kamna v betonu, na oddaljenosti minimalno 5 m gorvodno in dolvodno od prepusta. Zaradi hudourniškega značaja vodotokov, morajo biti stabilizacijski pragovi temeljeni najmanj meter ali več globoko. Pragove je potrebno ustrezno temeljiti tudi s krili v brežino. Na prepustih se izvede vtočni in iztočni objekt iz kamna v betonu. Kjer je mogoče, se naj zavarovanja izvedejo v čim večji meri iz naravnih materialov, pri zavarovanju s kamnom v betonu, pa naj bodo fuge poglobljene. Za zavarovanje s kamnom v betonu se naj uporabijo večji kamni dimenzije minimalno 0,3-0,4 m. Kot omilitveni ukrep za izravnavo negativnega vpliva zaradi umestitve obvoznice se  zavarujeta območji trajnih razlivnih površin z oznako EUP EOP01/1 in EOP01/2;

·  Zaradi strmih naklonov brežin in prisotnosti rečnih jarkov je temeljenje objekt potrebno izvesti na način, da se na obravnavanem območju zmanjša nevarnost pojavljanja erozije oz. plazenja. Priporoča se globoko temeljenje na AB pilotih.

·  Dolžina in premer uvrtanih AB pilotov se določi glede na karakteristične značilnosti zemljin, katerih podatke je potrebno pridobiti z dodatnimi geotehničnimi raziskavami, ki se izvedejo na mikrolokacijah gradbenih in podpornih konstrukcijskih elementov.

·  V primeru večjih vkopov v zaledno brežino je pred začetkom gradbenih del potrebno izdelati elaborat varovanja gradbene jame, kjer se za zagotavljanje statične stabilnosti brežine predpiše jeklena zagatna stena, uvrtani jekleni profili, berlinska stena ipd.

·  Zemeljska dela naj se izvajajo v sušnem obdobju.

·  Odvodnja padavinske vode s cestišča urejena skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).

·  Za ureditve naj se ne uporablja materiala s prisotnimi razmnoževalnimi strukturami invazivnih tujerodnih vrst rastlin. V primeru pojava invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst je treba poskrbeti za njihovo aktivno odstranjevanje.

·  Na območju navezave nove obvoznice na obstoječo cesto R1-227/1264 Ravne–Kotlje (skrajni J del območja, predvidenega za spremembo v PC) so glede na obstoječe podatke pričakovane migracijske poti dvoživk. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba izdelati strokovne podlage, v katerih bodo natančneje določene lokacije zgostitev prehodov dvoživk ter predvideno ustrezno število podhodov in ograj za dvoživke, ki bodo dvoživkam preprečevale dostop na cestišče in jih usmerjale v podhode.

·  Znotraj naravovarstveno pomembnih območij (ekološko pomembnih območij, naravnih vrednot in varovanih območij) naj se ne načrtuje objektov gradbišča, manipulativnih površin, dostopnih poti ali lokacij začasnega skladiščenja viškov gradbenega ali izkopnega materiala.

·  Morebitno javno razsvetljavo ceste naj se izvede z najmanjšim, zaradi varnostnih razlogov še dopustnim številom svetilnih teles. Svetilke naj bodo hermetično zaprte in naj ne prepuščajo svetlobe v UV spektru. Priporoča se uporaba svetil z barvno temperaturo 2700 K. Upošteva naj se Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13).

·  Ukrepi za zmanjšanje vplivov na vodotoke:

·  Obstoječa obrežna vegetacija se mora ohranjati v največji možni meri. Z gradbeno mehanizacijo naj se ne vozi po strugi. Odpadkov, gradbenega in izkopnega materiala naj se ne odlaga v vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča. V času izvajanja posegov morajo biti urejene začasne deponije na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda. Preprečiti je treba sipanje materiala v vodotoke in zajemanje vode iz vodotokov.

·  Vsa morebitna betoniranja se morajo izvajati »v suhem«, kar pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se bo vgrajeval beton. V primeru betoniranja je treba preprečiti izcejanje strupenih betonskih odplak v vodo. Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotoka. Preprečeno mora biti izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča ter priobalnega zemljišča.

·  Dela na posamezni lokaciji naj se izvajajo združeno, tako da ne bo prihajalo do ponovnih poseganj v struge vodotokov na istih lokacijah.

·  Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, je treba izvajati v koordinaciji s pristojnim izvajalcem ribiškega upravljanja. Izvajalec del mora o predvidenem času izvajanja del pravočasno (7 do 14 dni pred začetkom del) obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, Koroško ribiško družino, da lahko izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem območju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec oz. investitor obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o predvidenih delih ob vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.

·  Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim (ureditev prepusta, odvodnjavanje) ter dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko negativno vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se lahko izvajajo od 16. 5. do 30. 9. V kolikor se ribje vrste v vodotokih na obravnavanem območju začnejo drstiti kasneje od začetka predpisane varstvene dobe, se dela v sodelovanju s pristojno ribiško družino lahko izvajajo do začetka drsti. Enako velja tudi v primeru zakasnjene drsti po poteku zakonsko predpisane varstvene dobe, tako da se prepoved izvajanja del lahko podaljša tudi v čas po koncu varstvene dobe.

·  Ohrani naj se obstoječi naklon dna strug vodotokov.

·  Način prečkanja vodotoka na območju prepusta naj se izvede na čim krajši razdalji. Dno prepusta mora biti sonaravno urejeno na način, da bo čim bolj podobno naravnemu dnu struge vodotoka (npr. groba drča ustreznega naklona) in bodo ribe lahko nemoteno prehajale preko prepusta. Svetla višina prepusta naj bo čim višja.

·  Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodlljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;

·  Za vsak poseg na vodno in priobalno zemljišče je treba pridobiti vodno soglasje/mnenje.

·  Obstoječe travne in gozdne površine naj se ohranijo v največji možni meri, krajinsko ureditveni načrti naj predvidijo uporabo naravnih materialov in avtohtonih arhitekturnih elementov značilnih za obravnavano območje. Zasaditve naj se izvajajo z avtohtono vegetacijo.

·  Glede na lego posega in predvidene spremembe podnebja bo v naslednjih fazah projektiranja potrebno predvideti dodatne ukrepe in sicer:

·  odvodnja s cestišča mora biti dimenzionirana na višje ekstremne padavine, prognozirane do sredine 21. stoletja;

·  potrebno bo predvideti ustrezne protipoplavne ukrepe;

·  potrebno bo predvideti ustrezne podporne ukrepe za zagotovitev ustrezne stabilnosti tal ter za preprečevanje erozije.

·  V naslednjih fazah projektne dokumentacije je treba izdelati elaborat Analiza tveganja za prihodnje podnebne spremembe, v katerem je treba oceniti podrobnejšo analizo ranljivost posega glede na izpostavljenost posega v prihodnjem stanju z upoštevanjem projektnih rešitev ter oceno tveganja.

·  Hitrost vožnje na obvozni cesti bo omejena na 50 km/h, dolgoročno je zaradi pričakovane posodobitve voznega parka pričakovano zmanjšanje emisij onesnaževal.

·  Med obratovanjem obvozne ceste je za zmanjšanje emisije delcev PM10 potrebno redno in ustrezno vzdrževanje voznih površin, s čimer se zmanjša resuspenzija delcev.

·  Zaradi pričakovani vplivov na zdravje ljudi zaradi emisij onesnaževal v zrak gradnja stanovanjske pozidave na območju CU dejavnosti neposredno ob obvoznici ni dopustna – priporočen odmik NIJZ je 30 m od roba cestišča. Določilo naj se upošteva pri načrtovanju bodoče stanovanjske pozidave na območju CU dejavnosti, neposredno ob obvoznici se naj umešča storitvena dejavnost, ipd.

·  Zakon o varstvu okolja in iz njega izhajajoči predpisi nalagajo, da upravljavci virov hrupa na preobremenjenih območjih ob cestnem omrežju načrtujejo in izvajajo ukrepe, ki bodo zagotavljali, da obremenitev s hrupom v okolju ne bo presegala mejnih vrednosti. Pravna podlaga za določitev s hrupom preobremenjenih območij in izvedbo ukrepov na preobremenjenih območjih je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kot dodatna strokovna podlaga za sanacijo hrupa ob omrežju pomembnih cest tudi Operativni program varstva pred hrupom (OP-Hrup).

·  Omilitveni ukrepi pri novih virih hrupa morajo biti vključeni v projektne rešitve, ki upoštevajo zahtevano stopnjo varstva pred hrupom in morajo biti sestavni projektne in investicijske dokumentacije, omilitveni ukrepi ob obstoječem cestnem omrežju se izvajajo v skladu z Operativnim programom varstva pred hrupom.

·  Na južnem delu se obvoznica neposredno približa enoti urejanja prostora EUP RA 38, na kateri je načrtovana poslovno-stanovanjska pozidava. Vzhodni del prostorske enote EUP RA 38 bo s hrupom prometa po obvozni cesti čezmerno obremenjen, zato je na tem območju smiselna rezervacija prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupnih ograj, dodatno pa je treba omejiti gradnjo stavb z varovanimi prostori v neposredni bližini obvoznice.

·  Ob deviaciji regionalne ceste R1-227/1264, kjer je obremenitev s hrupom povečana že v obstoječem stanju, leži v neposredni bližini ceste individualna stanovanjska pozidava. Na območju ureditve navezovalne deviacije regionalne ceste bo po oceni v planskem obdobju leta 2040 čezmerno obremenjenih 5 stanovanjskih stavb. Na tem območju je možno čezmerno obremenitev s hrupom primarno odpraviti z ukrepi pasivne protihrupne zaščite, saj imajo vse stavbe urejene neposredne dovoze na regionalno cesto.

·  Predlog protihrupnih ukrepov ob novi cestni povezavi vključuje ukrepe za zmanjšanje emisije hrupa na viru (uporaba delno absorpcijske obrabne plasti vozišča na glavni osi, predlog omejitve hitrosti), dodatno je območju prostorske enote urejanja prostora EUP RA 38 predlagana rezervacija prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupnih ograj, če se bo stanovanjska pozidava v neposredni bližini ceste na tem območjih dejansko izvedla.

·  Za odpravo čezmerne obremenitve s hrupom pri izpostavljenih stavbah ob deviaciji regionalne ceste R1-227/1264 Ravne-Kotlje je predlagana izvedba ukrepov pasivne protihrupne zaščite, pri čemer se potreba in možnost izvedbe dodatnih protihrupnih ukrepov na stavbi preveri v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, obseg ukrepov pa določi glede na napoved prometa za najmanj desetletno obdobje po končani gradnji.

·  Podrobnejši predlog protihrupnih ukrepov med gradnjo in obratovanjem je treba izdelati v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije (elaborat: Študija obremenitve s hrupom in predlog protihrupnih ukrepov).

·  Ukrepi na viru hrupa:

·  Kot osnovni ukrep za zmanjšanje obremenitve s hrupom je na obvozni cesti in priključnih deviacijah regionalne ceste R1-227/1264 predlagana preplastitev vozišča z delno absorpcijsko prevleko SMA 8, ki skladno s Prilogo 3 Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju zmanjša emisijo hrupa za  -1 dB(A) pri hitrosti do 60 km/h in -2 dB(A) pri hitrosti med 61 in 80 km/h.

·  Na celotni potezi Vzhodne obvoznice Ravne je dodatno predlagana omejitev hitrosti vožnje na 50 km/h. Omejitev hitrosti vožnje je že upoštevana pri preliminarnih izračunih obremenitve s hrupom. Preveritev možnosti zmanjšanja hitrosti vožnje se izvede v naslednjih fazah izdelave projektne dokumentacije.

·  Predlog rezervacije prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupnih ograj

·  Vzhodna obvoznica Ravne poteka v bližini enote urejanja prostora EUP RA 38 z rabo CU (osrednja območja centralnih dejavnosti), na kateri je predvidena poslovna in stanovanjska pozidava. Na vzhodni meji EUP, ki leži v oddaljenosti 22 m od osi načrtovane ceste, bo v planskem obdobju v letu 2040 obremenitev s hrupom čezmerna. V primeru izvedbe nove stanovanjske pozidave na skrajnem vzhodnem območju prostorske enote EUP RA 38 bo glede na neposredno bližino nove cestne povezave in ocenjeno čezmerno obremenitev potrebna izvedba protihrupne ograje, zato je na tem območju levo od ceste predlagana rezervacija prostora z razširitvijo bankin za morebitno naknadno izvedbo protihrupne ograje.

·  Rezervacija prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupne ograje je predlagana v dolžini 250 m, predlog rezervacije prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupne ograje je v spodnji tabeli.

·  Za odpravo čezmerne obremenitve s hrupom pri izpostavljenih stavbah ob deviaciji regionalne ceste R1-227/1264 Ravne-Kotlje je predlagana preveritev potrebnosti izvedbe ukrepov pasivne protihrupne zaščite. Ukrepi so namenjeni zmanjšanju obremenitve s hrupom v varovanih prostorih.

·  Pri načrtovanju dodatnih protihrupnih ukrepov za odpravo čezmerne obremenitve je upoštevano, da se pasivne ukrepe predvidi za tiste fasade in etaže stavb z varovanimi prostori, na katerih je v planskem obdobju ocenjeno preseganje mejnih vrednosti kazalcev za vir hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom. Podatki o stavbah, predlaganih za preveritev potrebnosti izvedbe ukrepov pasivne zaščite, so v spodnji tabeli.

·  Potreba in možnost izvedbe dodatnih protihrupnih ukrepov na stavbah se preveri v izvedbenem elaboratu pasivne protihrupne zaščite v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja DGD oziroma v fazi PZI, obseg ukrepov pa določi glede na napoved prometa za najmanj desetletno obdobje po končani gradnji.

·  Elaborat mora biti izdelan v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS št. 10/12, 61/17). Pravilnik v 6. členu določa, do mora biti zvočna izolacija zunanjih in notranjih ločilnih elementov dovolj velika, da hrup v stavbi ne presega mejnih vrednosti ravni hrupa, navedenih v preglednici 2 Tehnične smernice TSG-1-005:2012. Tehnična smernica v poglavju 2 predpisuje način izračuna zvočne izolirnosti zunanjih ločilnih konstrukcij.

·  Pri izdelavi elaborata pasivne zaščite je tako potrebno natančno popisati vse preobremenjene stavbe ter bivalne prostore in okna v njih, dodatno je potrebno oceniti in izmeriti zvočno izolirnost obstoječih oken. Zvočna izolirnost prostora se določi na podlagi akustičnih lastnosti fasadnih elementov, dimenzije prostore in dimenzij oken, dimenzije celotne fasadne pregrade, ki pripada posameznemu bivalnemu prostoru ter ocenjene merodajne ravni hrupa pred stavbo v planskem obdobju.

·  Pri načrtovanju razsvetljave je potrebno upoštevati osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami (4. člen Uredbe), in sicer: »Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%«.

·  Gradbišča naj se ne osvetljuje. Dostopne poti naj bo osvetljena le ob pločnikih in sicer v najmanjši možni meri. Uporabijo naj se nizka, popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila, barvne temperature 2700 K).

·  Vsi ukrepi na križanjih vodotokov morajo biti načrtovani tako, da pretočna sposobnost strug ne bo zmanjšana. Odprtina premostitev mora biti določena na podlagi hidrološko hidravličnega izračuna tako, da bo zagotovljeno prevajanje visokih voda Q100 ob upoštevanju varnostne višine 0,5 m.

·  V nadaljnji fazi je treba izdelati podrobno geološko geotehnično poročilo s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovane posege in zmožnost ponikanja padavinskih voda, pri čemer je treba upoštevati, da je na erozijskem območju prepovedano nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih in plazljivih zemljiščih ter poseganje v zemljišče na način, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin oz. drugače ogrozila stabilnost zemljišča.

·  Pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodno soglasje/mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda

Omilitveni ukrepi za območje EUP RA 74 CU

·  Meteorne vode s streh in vseh utrjenih površin se preko peskolovov in lovilcev olj lahko speljejo v ponikovalnico. Na priključku padavinskih voda z utrjenih površin na javno meteorno kanalizacijo morajo biti zgrajeni peskolovi, ki morajo biti dimenzionirani tako, da pretoka skozi peskolov ne presega hitrosti 0,2 m/s in zadrževalnik prvega naliva padavinskih voda ustreznih dimenzij.

·  Pred nadaljnjim načrtovanjem je treba preveriti zmogljivost čiščenja glede na pričakovano kapaciteto prebivalcev naselja.

·  Ker je nabor posegov v namenski rabi CU zelo širok konkretnih omilitvenih ukrepov ni mogoče vnaprej določiti. Zato je treba z vidika poplavne ogroženosti vsak poseg presojati posebej oz. za vsak poseg izdelati HH študijo za projektirano stanje, ko je podana konkretna vloga o posegu.

·  Ker so na območju urejanja slabo nosilna tla (umetni nasip) naj se pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj izdela geološko – geomehansko preverite ter na osnovi nje določi način temeljenja objektov.

·  Meteorne vode s streh in vseh utrjenih površin se preko peskolovov in lovilcev olj lahko speljejo v ponikovalnico. Na priključku padavinskih voda z utrjenih površin na javno meteorno kanalizacijo morajo biti zgrajeni peskolovi, ki morajo biti dimenzionirani tako, da pretoka skozi peskolov ne presega hitrosti 0,2 m/s in zadrževalnik prvega naliva padavinskih voda ustreznih dimenzij.

·  Pred nadaljnjim načrtovanjem je treba preveriti zmogljivost čiščenja glede na pričakovano kapaciteto novih prebivalcev naselja.

·  Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08, 28/11 in 98/15) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

·  Potrebno je zagotoviti gospodarno ravnanje z rodovitno zemljo. Vso rodovitno zemljo ob izkopih predvidenih posegov, razen količin potrebnih za izvedbo ureditve v okviru gradnje, je potrebno v prvi vrsti nameniti ponovni vgradnji v kmetijske površine. Rodovitni del tal mora biti namenjen vzpostavljanju novih ali izboljšanju obstoječih kmetijskih zemljišč.

·  Začasno skladiščenje rodovitnega dela tal med samo gradnjo je potrebno načrtovati tako, da ne bo posegalo na kmetijska zemljišča in da se pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč ne bo poslabšal hkrati pa je potrebno začasno skladiščenje rodovitnega dela tal načrtovati tako, da se ne bo trajno poslabšala rodovitnost odloženih tal.

·  Raba na površinah, ki ne bodo pozidana, naj se po zaključku del vrne nazaj v kmetijsko rabo.

·  Vse med gradnjo morebiti poškodovane ali prekinjene poljske poti, se morajo po zaključku del sanirati.

·  Ob izvajanju gradbenih del je potrebno narediti vse, da se ne bodo poškodovala sosednja kmetijska zemljišča in hkrati preprečiti izlive nevarnih snovi na kmetijska zemljišča ob gradnji in obratovanju V obvoznice (namestitev lovilcev olj za preprečitev izpiranja na kmetijske površine).

·  Tekom gradnje in obratovanja mora biti zagotovljen neoviran dostop na sosednja kmetijska zemljišča.

·  Začasno skladiščenje in trajno odlaganje gradbenih odpadkov se ne sme umeščati na kmetijska zemljišča.

·  Morebitno javno razsvetljavo manipulativnih površin naj se izvede z najmanjšim, zaradi varnostnih razlogov še dopustnim številom svetilnih teles. Svetilke naj bodo hermetično zaprte in naj ne prepuščajo svetlobe v UV spektru. Priporoča se uporaba svetil z barvno temperaturo 2700 K. Upošteva naj se Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13).

·  Zaradi pričakovani vplivov na zdravje ljudi zaradi emisij onesnaževal v zrak gradnja stanovanjske pozidave na območju CU dejavnosti neposredno ob obvoznici ni dopustna – priporočen odmik NIJZ je 30 m od roba cestišča. Določilo naj se upošteva pri načrtovanju bodoče stanovanjske pozidave na območju CU dejavnosti, neposredno ob obvoznici se naj umešča storitvena dejavnost, ipd.

·  Posegi na poplavnem območju RA74;CU; OPPN  niso dovoljeni do izvedbe celovitih ukrepov določenih v HHŠ (VGB d.o.o., št. 4102/21, julij 2021, dopolnjeno januar in februar 2022)