Na podlagi 3. in 7.
člena
zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št.
25/83, 36/ 83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87, 5/90 ter Uradni list
RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/ 98,
31/00 in 24/01), in 33. člena
statuta Občine Ajdovščina
(Uradno glasilo, št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02), je Občinski svet
občine Ajdovščina na seji dne 3. 7. 2003 sprejel |
O D L O K |
o ravnanju s
komunalnimi odpadki |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa način
opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi
odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine
Ajdovščina. |
2. člen |
Ta odlok je obvezen
za vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe, za
izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju
objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki. |
S tem odlokom se
določajo: |
– splošne določbe,
|
– vrsta in obseg
storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev, |
– dolžnosti izvajalca
pri zagotavljanju in uporabi storitev javne službe, |
– pravice in
obveznosti povzročiteljev, |
– viri financiranja
javne službe, |
– obračun storitev
ravnanja z odpadki, |
– oblikovanje cen
storitev ravnanja z odpadki za gospodinjstva, |
– opravljanje
storitev in oblikovanje cen storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe
in druge pravne subjekte, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost,
|
– vrsta, obseg in
lastnina objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
|
– nadzor,
|
– kazenske določbe,
|
– prehodne in končne
določbe. |
3. člen |
Posamezni izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Ločeno zbiranje
odpadkov je zbiranje komunalnih odpadkov, kjer se iz skupnega snovnega
toka komunalnih odpadkov izločijo posamezne frakcije, navedene v
klasifikacijskem seznamu odpadkov pod številko 20, pravilnika o ravnanju
z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01) – v nadaljevanju
klasifikacijski seznam. |
2. Komunalni odpadki
so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki
iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti. |
3. Biološko
razgradljivi organski odpadki (v nadaljevanju biorazgradljivi odpadki)
so komunalni odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim
ali aerobnim procesom razgrajevanja. To so ostanki hrane, kuhinjski
odpadki, odpadki iz vrtov ali parkov in drugi odpadki. |
4. Biološko
nerazgradljivi odpadki (v nadaljevanju nebiorazgradljivi odpadki) so
komunalni odpadki, ki ostanejo po izločitvi biorazgradljivih odpadkov iz
ostanka odpadkov. |
5. Kosovni odpadki so
odpadki iz podskupine “Drugi komunalni odpadki” klasifikacijskega
seznama, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za
prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke. |
6. Nevarne frakcije
so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz
predpisa, ki ureja ravnanje s temi odpadki. Nevarne frakcije so določene
v Prilogi 2, ki je sestavni del tega odloka (v nadaljevanju Priloga 2).
|
7. Drobni odpadki iz
kovin so manjši odpadki iz kovin in drobna odpadna embalaža iz kovin
(predvsem pločevinke), ki je skladno s predpisom o ravnanju z embalažo
in odpadno embalažo komunalni odpadek. |
8. Drobni odpadki iz
plastike so manjši odpadki in drobna odpadna embalaža iz plastike in
kompozitov, ki je skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo komunalni odpadek. |
9. Gradbeni odpadki
so mešanica materialov, ki nastane pri podiranju betonskih ali zidnih
konstrukcij, pri odstranjevanju asfalta in pri drugih gradbenih ali
rušilnih delih in gradbeni odpadni material iz kamenin ali rudnin.
|
10. Ločene frakcije
so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki. Določene so v
Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka (v nadaljevanju Priloga 1).
|
11. Ločeno zbrane
frakcije so odpadki iz podskupine klasifikacijska številka 20 01 “Ločeno
zbrane frakcije”, in odpadki iz podskupine klasifikacijska številka 15
01 »Embalaža in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek«.
Določene so v Prilogi 1. |
12. Ostanki
komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno
zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in
kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja
praviloma ni možno razvrstiti v skupino “Ločeno zbrane frakcije” ali v
druge skupine komunalnih odpadkov, niti v skupino “embalaža, vključno z
ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek” v klasifikacijskem
seznamu. |
13. Povzročitelj
komunalnih odpadkov (v nadaljevanju povzročitelj) je oseba, katere
delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
|
14. Zbirno mesto
komunalnih odpadkov je prostor, kjer stojijo zabojniki za ostanke
komunalnih odpadkov in zabojniki za biorazgradljive ostanke odpadkov.
Praviloma ni na javni površini, razen v primerih, ko je zbirno mesto
hkrati tudi prevzemno mesto. |
15. Prevzemno mesto
komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji prepuščajo po vnaprej
določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to
namenjenih zabojnikih. Praviloma je na javni površini. |
16. Prevzemno mesto
kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji iz
objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke
prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je
sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov. |
17. Zbiralnica
ločenih frakcij ali ekološki otok je ustrezno urejen, pokrit ali
nepokrit in za prevzemanje ter začasno hranjenje posameznih ločenih
frakcij opremljen prostor. V zbiralnici ločenih frakcij povzročitelji iz
bližnje okolice zbiralnice prepuščajo izvajalcu javne službe ločene
frakcije, ki nastajajo v gospodinjstvih najbolj pogosto in v največjih
količinah, kot so papir, steklo, plastika in drobni kovinski odpadki.
|
18. Zbiralnica
nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in
začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji te frakcije
oddajajo izvajalcu javne službe. |
19. Premična
zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno
zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na
naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji izvajalcu javne službe te
frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit
prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno
uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
|
20. Začasna
zbiralnica ločenih frakcij je zbiralnica za začasno zbiranje ločenih
frakcij, ki jo v dogovoru z izvajalcem zagotovijo organizatorji
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem
za čas teh prireditev in aktivnosti. |
21. Zbirni center je
ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. Izvajalec
javne službe prevzete komunalne odpadke razvršča v ločene frakcije ter
obdela, preden jih odpremi v predelavo ali kot ostanke komunalnih
odpadkov v odstranjevanje. V zbirnem centru se lahko izvaja tudi
predelava materialov ločenih frakcij ter obdelava ostankov, ki nastajajo
po predelavi ločenih frakcij, za neposredno oddajo v odstranjevanje. Na
območju zbirnega centra je lahko urejena zbiralnica nevarnih frakcij.
|
22. Odstranjevanje
odpadkov zajema vsako obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali
kemično fizikalnimi metodami, kot tudi odlaganje odpadkov, ki jih ni moč
predelati. |
23. Sortirnica
oziroma prebiralnica je objekt, na katerem se ločeno zbrane odpadke
razvrsti oziroma očisti primesi, pripravi za nadaljnjo obdelavo
(stiskanje, oddaja predelovalcu) ter po potrebi začasno skladišči.
|
24. Sortiranje je
postopek, kjer se ločeno zbrane odpadke razvrsti v posamezne frakcije,
skladno z navodili predelovalca odpadkov. |
25. Prebiranje je
postopek, kjer se izmed ločeno zbranih odpadkov izloči nečistoče,
oziroma odstrani ostanke komunalnih odpadkov, odloženih v zbiralnicah
ločenih frakcij. |
Vsi ostali izrazi, ki
se pojavljajo v zvezi z ravnanjem z odpadki, imajo po tem odloku enak
pomen, kot ga določa zakon o varstvu okolja in predpisi, izdani na
njegovi podlagi. |
4. člen |
Izvajalec obvezne
gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju:
izvajalec) je občinsko javno podjetje, ki opravlja naslednje dejavnosti:
|
1. Ločeno zbiranje z
zakonom določenih frakcij odpadkov: |
Izvaja se preko
zbiralnic ločenih frakcij, zbirnega centra, posebnih zabojnikov za
biorazgradljive ostanke odpadkov, zabojnikov za ostanke komunalnih
odpadkov, kosovnega odvoza, prebiranja odpadkov, zbiranja nevarnih
frakcij odpadkov in ločenega odstranjevanja gradbenih odpadkov.
|
2. Odvoz odpadkov:
|
Izvaja se v zato
prirejenih vozilih, skladno z urnikom izvajalca odvoza odpadkov in
upoštevanjem določil ločenega zbiranja odpadkov. |
3. Priprava na
obdelavo in predelavo odpadkov: |
V zbirnem centru se
ločeno zbrani odpadki sortirajo, preberejo, po potrebi stisnejo, začasno
skladiščijo in posredujejo predelovalnim obratom. Ločeno zbrani
biorazgradljivi odpadki se predelajo v kompostarni, ki se nahaja v
sklopu zbirnega centra ali se posredujejo v predelavo. |
4. Odlaganje:
|
Ostanek odpadkov se
odloži na odlagališče odpadkov oziroma odstrani na drug ustrezen način.
|
5. Organizacijo
oziroma pomoč pri organizaciji čistilnih akcij, akcij zbiranja starega
papirja, nevarnih odpadkov, tekstila in drugih frakcij odpadkov.
|
6. Osveščanje:
|
To so vsa dejanja,
povezana z vzpodbujanjem okoljsko ustreznega ravnanja z odpadki. |
II. VRSTA IN OBSEG
STORITEV JAVNE SLUŽBE |
TER NJIHOVA
PROSTORSKA RAZPOREDITEV |
5. člen |
Ločene frakcije se
zbirajo v: |
– zabojnikih za
ostanke komunalnih odpadkov, |
– zabojnikih za
biorazgradljive ostanke odpadkov, |
– zbiralnicah ločenih
frakcij, |
– premični zbiralnici
za nevarne frakcije, |
– zbirnem centru.
|
Ločeno zbrane
frakcije iz zbiralnic se odvaža v zbirni center, kjer se po potrebi
obdelajo, ali pa jih na mestu samem prevzame predelovalec oziroma
posrednik. Do ustrezne ureditve zbirnega centra, ločeno zbrane frakcije
prevzame predelovalec oziroma posrednik na mestu zbiranja. |
6. člen |
Povzročitelji
prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov v zabojnike za ostanke komunalnih
odpadkov. |
Povzročitelji
prepuščajo biorazgradljive ostanke odpadkov v posebej označene
zabojnike. Če te možnosti nimajo, jih prepuščajo v zabojnikih za ostanke
komunalnih odpadkov. |
Zabojniki za ostanke
komunalnih odpadkov in zabojniki za biorazgradljive ostanke odpadkov so
nameščeni na zbirnih mestih za ostanke komunalnih odpadkov. |
7. člen |
Povzročitelji
prepuščajo v zbirnem centru naslednje ločene frakcije: |
– papir in lepenko
vseh vrst in velikosti, vključno s transportno, skupinsko in prodajno
embalažo iz lepenke, |
– steklo vseh
velikosti in oblik, vključno s prodajno embalažo iz stekla, |
– odpadke iz
plastike, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz
plastike, |
– druge odpadke iz
kovin, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz kovin,
|
– les, vključno s
transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lesa, |
– oblačila,
|
– tekstil,
|
– doze za razpršila
(aerosoli), |
– jedilna olja in
maščobe, |
– barve, črnila,
lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
– detergente, ki ne
vsebujejo nevarnih snovi, |
– baterije in
akumulatorje, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02, in 16 06
03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, |
– kosovne odpadke,
|
– biorazgradljive
kuhinjske odpadke, |
– biorazgradljive
odpadke iz vrtov, |
– manjše količine
gradbenih odpadkov, skladno z 49. členom tega odloka. |
8. člen |
V zbiralnicah se z
zbiranjem ločenih frakcij deloma ali v celoti zagotavlja prevzem teh
frakcij, ki jih povzročitelji prepuščajo v za to namenjenih zabojnikih,
nameščenih na prostoru zbiralnice. |
Ločeno se zbira
naslednje frakcije: |
– papir in drobna
lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke, |
– odpadna embalaža iz
stekla, |
– drobna odpadna
embalaža iz plastike in drugih umetnih mas, |
– drobna odpadna
embalaža iz kovin. |
9. člen |
Število zbiralnic
ločenih frakcij, v katerih povzročitelji prepuščajo ločene frakcije iz
prejšnjega člena, je na posameznem območju občine sorazmerno gostoti
poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po ena zbiralnica
ločenih frakcij na največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem
območju. |
Seznam zbiralnic
ločenih frakcij oziroma kataster ekoloških otokov potrdi župan občine na
predlog izvajalca javne službe. Vzpostavi in vodi ga izvajalec ter se
redno dopolnjuje z vsako spremembo na terenu. |
Izvajalec je dolžan o
vsaki spremembi lokacije zbiralnic ločenih frakcij obvestiti občinsko
nadzorstvo in spremembo objaviti na krajevno običajen način. |
10. člen |
V okviru zbiranja
ločenih frakcij se tudi v zbirnem centru povzročiteljem zagotavlja redno
oddajanje kosovnih odpadkov ter nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, v
skladu z letnim programom. |
Časovne in količinske
omejitve iz letnega programa se ne upoštevajo pri prevzemanju naslednjih
nevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz Priloge 2: |
– bele tehnike po
klasifikacijski številki 20 01 23, |
– zavržene električne
in elektronske opreme po klasifikacijski številki 20 01 35, |
– akumulatorjev po
klasifikacijski številki 20 01 33, |
– ločeno zbrane
embalaže, ki je onesnažena z nevarnimi snovmi po klasifikacijski
številki 15 01. |
Izvajalec zagotovi
njihovo odpremo, predelavo in odstranjevanje. |
11. člen |
Do ustrezne ureditve
zbirnega centra, prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov
zagotavlja izvajalec v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, ob
akcijah zbiranja nevarnih odpadkov. |
Prevzemanje kosovnih
odpadkov se vrši najmanj enkrat letno na prevzemnih mestih za kosovne
odpadke, oziroma na klic na prevzemnih mestih, ki so določena za prevzem
ostankov komunalnih odpadkov. |
Lokacijo premičnih
zbiralnic nevarnih frakcij in lokacijo prevzemnih mest za kosovne
odpadke, potrdi župan občine, na predlog izvajalca. |
12. člen |
Prevzemanje ostankov
komunalnih odpadkov in biorazgradljivih ostankov odpadkov se opravlja na
prevzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji v tipiziranih
zabojnikih, ki morajo ustrezati mehanizmom za dviganje na vozilih za
pobiranje odpadkov. Zabojnike predpiše izvajalec. Seznam prevzemnih mest
(kataster) potrdi župan občine na predlog izvajalca javne službe.
Vzpostavi in vodi ga izvajalec ter se redno dopolnjuje z vsako spremembo
na terenu. Če v zabojnikih ni prostora za vse odpadke, lahko občasno
prepuščajo viške ostankov komunalnih odpadkov tudi v tipiziranih
vrečkah, označenih z znakom izvajalca. |
Prevzemno mesto
komunalnih odpadkov, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje
dovoljenja za poseg v prostor. Če v tem postopku prevzemno mesto
komunalnih odpadkov ni določeno, se ga določi ob začetku uporabe
storitev javne službe z vpisom v register prevzemnih mest. |
13. člen |
V sistem ločenega
zbiranja komunalnih odpadkov so se dolžni vključiti vsi povzročitelji,
ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, nadalje lastniki,
najemniki oziroma upravljalci stanovanjskih in drugih objektov,
izvajalci dejavnosti, pri kateri nastajajo komunalni odpadki ter
organizatorji javnih shodov in prireditev. |
Komunalne odpadke
izvajalec prevzema tako, da so njegove storitve dostopne na enak način
vsem povzročiteljem v stavbi. |
Za stavbo iz
prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi,
če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z
upravljalcem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote
prepuščajo izvajalcu posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki
nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe. |
14. člen |
Prostornina zabojnika
ali skupna prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji iz
posamezne stavbe prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov, mora
zadostovati izračunani količini (Ik), ki jo lahko tedensko odložijo
povzročitelji. |
Pri določitvi
izračunane količine komunalnih odpadkov se upošteva naslednje:
|
– ocenjena povprečna
tedenska količina vseh ostankov komunalnih odpadkov, ki nastanejo pri
povzročitelju, |
– število članov
posameznega gospodinjstva ali oseb s stalnim oziroma začasnim
prebivališčem v stavbi, ki prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov v
istem zabojniku. |
Izračunana količina
ostanka komunalnih odpadkov se določi na podlagi naslednjega izračuna:
|
Ik = P.Ok(1),
|
kjer je: |
P = število članov
posameznega gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim
prebivališčem v stavbi, oziroma število prebivalcev iz več stavb, za
katere je določeno skupno prevzemno mesto, |
Ok(1) = volumen
ostankov komunalnih odpadkov, ki nastanejo v enem tednu pri povprečnem
povzročitelju in znaša 30 litrov. To je kumulativni volumen potrebnih
praznitev posod, ki jih povzroči povprečni član gospodinjstva, če sistem
odvažanja odpadkov deluje brez občasnega pojavljanja dogodkov s
prekomerno zapolnjenimi posodami. |
Ik = izračunana
količina ostankov komunalnih odpadkov. |
Privzeta vrednost
izračunane količine ostankov komunalnih odpadkov (Ik) za posamezno
počitniško hišo ali za počitniško stanovanje, znaša 30 litrov na teden.
|
Če se komunalne
odpadke prevzema več kot enkrat tedensko, se prostornina zabojnika ali
skupna prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji prepuščajo
komunalne odpadke, določi tako, da se izračunana količina ostankov
komunalnih odpadkov iz tega člena deli s številom odvozov na teden.
|
Pri prevzemu večkrat
tedensko je izračun za prostornino zabojnika oziroma vseh zabojnikov
naslednji: |
P.Ok(1), |
Ik= ---------- |
š |
pri čemer je:
|
š = število odvozov
na teden. |
15. člen |
Povzročitelj ima
lahko večjo prostornino zabojnika za odpadke, kot je izračunano na
podlagi 14. člena tega odloka, če na trgu ni moč dobiti tipiziranih
zabojnikov, ki bi ustrezali izračunani količini. |
16. člen |
Prevzem komunalnih
odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnem centru ter
njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred
odstranjevanjem, se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost
zagotavlja praznjenje posod in zabojnikov, nakladanje odpadkov ter
prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in
raztresanja odpadkov. |
17. člen |
Na odlagališču
odpadkov se prevzemajo in odlagajo ostanki komunalnih odpadkov in drugi
nenevarni odpadki, skladno s tem odlokom in drugimi predpisi o ravnanju
in odlaganju odpadkov. Izvajalec mora pred odložitvijo odpadkov v telo
odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki
vključuje pregled predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje
istovetnosti odpadkov glede na vrsto, količino in njihove lastnosti.
Odpadki se prevzemajo na prevzemni postaji, z obveznim tehtanjem in
prevzemom spremne dokumentacije. Odpadki se pred kompaktiranjem vizualno
pregledajo, izvajajo se tudi kontrolne kemične analize, skladno s
predpisi. |
III. DOLŽNOSTI
IZVAJALCA PRI ZAGOTAVLJANJU |
IN UPORABI STORITEV
JAVNE SLUŽBE |
a) Ločeno zbiranje
frakcij |
18. člen |
Izvajalec mora
zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih
vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in
ustrezno označeni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta
ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za
prepuščanje, če obstajajo. |
Tipsko obliko, barvo,
velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjih odstavkov tega člena
določi izvajalec. |
Izvajalec mora
zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnem centru ustrezna oznaka, iz
katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v
zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstajajo. |
19. člen |
Izvajalec zagotavlja:
|
– redno praznjenje
zabojnikov v zbiralnicah in v zbirnem centru, |
– redno praznjenje
zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili
pogodbeniki, |
– redno oddajanje
zbranih ločenih frakcij v predelavo, |
– snažnost prostorov
zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter redno vzdrževanje
zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij, tako glede
njihovega izgleda, kot namena, |
– zamenjavo
dotrajanih zabojnikov v zbiralnicah, |
– opremljanje
obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za
katere prepuščanje še ni zagotovljeno, |
– opremljanje novih
zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki, |
– vzdrževanje in
nabavo opreme za prevoz, sortiranje in prebiranje ločenih frakcij ter
zagotavljanje pogojev za oddajo, |
– vodenje zbirk
podatkov, |
– izdajanje soglasij
ter |
– druge naloge v
skladu s predpisi. |
20. člen |
Postopnost
opremljanja zbirnih mest za ločene frakcije na posameznem območju
poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih
frakcij na posameznem območju poselitve in druge obveznosti izvajanja
javne službe uredi izvajalec v letnem programu ravnanja z ločeno
zbranimi frakcijami, skladno z določbami odredbe z ločeno zbranimi
frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
(Uradni list RS, št. 21/02). Sestavni del tega programa je tudi letni
program prevzema kosovnih odpadkov in letni program prevzema nevarnih
ločenih frakcij. Letni program pripravi izvajalec do 15. oktobra za
naslednje leto, potrdi pa ga župan. |
b) Zbiranje kosovnih
odpadkov |
21. člen |
Izvajalec vrši
prevzem kosovnih odpadkov najmanj enkrat letno, oziroma izvrši prevzem
kosovnih odpadkov na klic povzročitelja. Če povzročitelj sam pripelje
kosovne odpadke v zbirni center, mu izvajalec da navodila, kako naj jih
odloži. |
Izvajalec zagotovi
odpremo, predelavo in odstranjevanje kosovnih odpadkov. |
c) Zbiranje nevarnih
frakcij |
22. člen |
Nevarne frakcije
izvajalec zbira v posebej organiziranih akcijah, najmanj enkrat letno.
Čas in kraj je vnaprej določen, povzročitelji pa so o tem obveščeni na
krajevno običajen način. |
Nevarne frakcije
lahko povzročitelji prepustijo izvajalcu tudi v zbirnem centru v skladu
z urnikom, ki je objavljen na način iz prejšnjega odstavka. |
d) Zbiranje
biorazgradljivih ostankov komunalnih |
odpadkov in ostankov
komunalnih odpadkov |
23. člen |
Zaradi zmanjševanja
količine odpadkov, ki se prepušča v ravnanje, izvajalec vzpodbuja
povzročitelje, da v okviru možnosti odpadke sami kompostirajo. |
24. člen |
Izvajalec zagotavlja:
|
– dobavo zabojnikov
za ostanke komunalnih odpadkov, |
– dobavo ustreznih
zabojnikov za nove uporabnike storitev prevzemanja biorazgradljivih
ostankov odpadkov, ki |
bodo sukcesivno
vključeni v sistem odvoza teh odpadkov, |
– zamenjavo
dotrajanih posod za biorazgradljive ostanke odpadkov z novimi,
|
– popravilo oziroma
zamenjavo zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov, če do okvar oziroma
poškodb pride zaradi nestrokovnega ravnanja izvajalčevih delavcev,
|
– nabavo tipiziranih
vrečk izvajalca in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe,
|
– vzdrževanje in
nabavo vozil za prevoz biorazgradljivih ostankov odpadkov in ostankov
komunalnih odpadkov, |
– sukcesivno
dograjevanje, vzdrževanje in nabavo opreme za okolju prijazno
obratovanje kompostarne, |
– vodenje zbirk
podatkov, |
– izdajanje
projektnih pogojev za soglasja in izdajanje soglasij ter |
– druge naloge v
skladu s predpisi. |
Tipsko obliko,
velikost, barvo, material in označenost vrečke za prepuščanje ostankov
komunalnih odpadkov, določi izvajalec. |
25. člen |
Izvajalec prazni
zabojnike in nalaga vrečke izvajalca tako, da ne onesnaži prevzemnega
mesta ali mesta praznjenja ali njegove okolice ter ne poškoduje
zabojnikov. |
Če pri prevzemu
komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove
okolice, mora izvajalec zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje
onesnaženih površin. |
Če pri praznjenju
zabojnika pride do poškodbe zabojnika po krivdi izvajalca, ga je dolžan
le ta popraviti oziroma zamenjati. |
26. člen |
Izvajalec je dolžan
prevzemna mesta zabojnikov v skupinski rabi, opremiti z ustrezno
prometno signalizacijo za prepoved parkiranja. |
27. člen |
Prevzemno mesto za
komunalne odpadke je praviloma na javni površini, če so izpolnjeni
pogoji za prevzem odpadkov iz tega odloka. Če prevzemnega mesta
zabojnikov v skupinski rabi ni možno urediti na javni površini, se ga
uredi na privatni površini, ki se jo odkupi ali vzame v najem.
|
V izjemnih primerih,
če ne obstaja ustrezna lokacija za posamično prevzemno mesto, mora
uporabnik po poprejšnjem dogovoru z izvajalcem zagotoviti prevzemno
mesto na svojem zemljišču, ki pa ni več kot 3 m oddaljeno od vhoda na
njegovo parcelo oziroma je razdalja do mesta praznjenja zabojnika v
smetarsko vozilo čim manjša. |
Za zbirno mesto, ki
je hkrati tudi prevzemno mesto, veljajo določila tega odloka za
prevzemno mesto. |
28. člen |
Prevzemno mesto za
komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je
lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnika v vozilo, oziroma sme
biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnika največ 5 m. Med prevzemnim
mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih
ovir. Površina prevzemnega mesta mora biti ravna in tlakovana. |
29. člen |
V redko poseljenih
goratih predelih občine z razpršeno gradnjo se prevzemno mesto zagotovi
na ustreznih mestih blizu odcepov lokalnih cest do posameznih
povzročiteljev. |
30. člen |
Upoštevanje pogojev
tega odloka je obvezno pri načrtovanju prevzemnih in zbirnih mest pri
novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih ter pri prenovah
in spremembah namembnosti objektov. |
31. člen |
Za vsako
gospodinjstvo oziroma vsako posamezno stavbo, kjer nastajajo komunalni
odpadki, se vodi: |
– ime, naslov in
šifro plačnika, |
– šifro lokacije
prevzemnega mesta za ostanke komunalnih odpadkov in biorazgradljive
ostanke odpadkov, |
– število članov
gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v
stavbi, |
– izračunano količino
komunalnih odpadkov iz 14. člena tega odloka, |
– prostornino
zabojnika za ostanke komunalnih odpadkov in zabojnika za biorazgradljive
ostanke odpadkov, |
– morebitne olajšave
oziroma posebnosti, povezane s prevzemnim mestom. |
Zbirko podatkov iz
prejšnjega odstavka vodi izvajalec v registru prevzemnih mest. |
32. člen |
Podatki v registru
prevzemnih mest iz prejšnjega člena se lahko za posamezno gospodinjstvo
oziroma stavbo spremenijo na podlagi: |
– sprememb podatkov,
ki so pridobljeni iz centralnega registra prebivalstva in se nanašajo na
število prebivalcev v gospodinjstvu oziroma stavbi, |
– pisnega sporočila
uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja
komunalnih odpadkov, ki so vezane na olajšave, navedene v 56. in 57.
členu tega odloka. |
Izvajalec enkrat
letno uskladi podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s
podatki iz centralnega registra prebivalstva. |
Izvajalec o vsaki
spremembi podatkov v registru prevzemnih mest obvesti plačnika storitev
službe. Ravno tako mora v roku enega meseca po vpisu spremembe v
register prevzemnih mest uskladiti obračun storitev ravnanja z odpadki z
nastalo spremembo. |
33. člen |
Pri izdelavi urnika
prevzemanja ostanka komunalnih odpadkov in biorazgradljivih ostankov
odpadkov izvajalec upošteva naslednja načela: |
– odpadke se običajno
prevzema najmanj enkrat tedensko, |
– pristojni organ na
območjih poselitve s strnjeno individualno in blokovno zazidavo, kjer
primanjkuje prostora za namestitev ustreznih zabojnikov, lahko naloži
večjo pogostost prevzemanja odpadkov, |
– pristojni organ v
primerih manjših strnjenih naselij oziroma v primerih, ko so naselja več
kot običajno oddaljena od ustaljenih poti odvoza, lahko dovoli manjšo
pogostost prevzema odpadkov. |
Uporaba teh določil
ne vpliva na višino smetarine. |
V primeru izpada
prevzema odpadkov po urniku zbiranja ostankov komunalnih odpadkov zaradi
višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost
poti do prevzemnih mest, mora izvajalec izpadli prevzem opraviti
čimprej. |
34. člen |
Izvajalec ugotavlja
in evidentira količino prevzetih ostankov komunalnih odpadkov ter ločeno
zbranih frakcij v zbiralnicah. Ločeno ugotavljanje in evidentiranje
količine prevzetih biorazgradljivih in nebiorazgradljivih ostankov
odpadkov se zagotovi po uvedbi njihovega ločenega zbiranja na izvoru.
|
Izvajalec ugotavlja
nepravilno uporabo zabojnikov za prevzemanje ostankov komunalnih
odpadkov in ločenih frakcij. V primeru kršitve kršilca prijavi
občinskemu nadzorstvu. |
e) Odlaganje odpadkov |
35. člen |
Izvajalec zagotavlja:
|
– redni prevzem
komunalnih odpadkov, |
– izredni prevzem
nenevarnih odpadkov, |
– tehtanje odpadkov,
|
– vizualni pregled
odpadkov pred kompaktiranjem, |
– občasne kontrolne
kemične analize, |
– izločanje odpadkov,
ki se jih ne sme odložiti, |
– oddajo izločenih
frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem, |
– urejanje,
vzdrževanje in varovanje odlagališča skladno s predpisi, |
– izvajanje
obratovalnega monitoringa, |
– izdelavo poslovnika
za obratovanje odlagališča, |
– vodenje zbirk
podatkov, |
– izdajanje soglasij
in |
– druge naloge, v
skladu s predpisi. |
V poslovniku za
obratovanje odlagališča izvajalec, skladno z določili pravilnika o
odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), določi seznam vrst in
količin odpadkov, ki se odlagajo, podatke o obratovanju odlagališča ter
naslednja navodila: za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov, za
vzdrževalna dela na odlagališču, za redne preglede stabilnosti telesa
odlagališča, tehničnih objektov in naprav, za nadzor in ukrepanje v
zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja okolja, za
ukrepanje v primeru ekološke nesreče in za vodenje ter shranjevanje
obratovalnega dnevnika. |
36. člen |
Zemlja in jalovina se
na odlagališču uporabljata samo za sprotno sanitarno prekrivanje
odpadkov. |
IV. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI POVZROČITELJEV |
37. člen |
Uporaba storitev
javne službe je za povzročitelje obvezna. |
Vsi povzročitelji na
območju občine se morajo v skladu s tem odlokom obvezno vključiti v
ločeno zbiranje teh odpadkov in ravnati s komunalnimi odpadki v skladu s
predpisi. |
Povzročitelji ravnajo
s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v
zbiralnicah in v zbirnem centru ter da ostanek odpadkov že na izvoru
ločijo na biorazgradljivi del, primeren za kompostiranje ter
nebiorazgradljivi del, namenjen odlaganju oziroma sortiranju.
|
Povzročitelji morajo:
|
– oddajati vse
nevarne frakcije v zbirnem centru ali v premičnih zbiralnicah (pri
občasnem prevzemanju nevarnih frakcij), |
– prepuščati vse
kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih v skladu z
urnikom odvoza kosovnih odpadkov, |
– prepuščati ločene
frakcije v zbiralnicah, |
– v skladu z urnikom
prevzema ostankov komunalnih odpadkov izvajalcu prepuščati na prevzemnih
mestih zabojnike ali vrečke z ostanki komunalnih odpadkov, |
– v skladu z urnikom
prevzema biorazgradljivih odpadkov izvajalcu prepuščati na prevzemnih
mestih zabojnike z biorazgradljivimi ostanki odpadkov. |
Pravne osebe in drugi
pravni subjekti, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost, z izjemo malih
povzročiteljev iz prvega odstavka 65. člena tega odloka, morajo z
izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Ločeno zbrane frakcije
lahko prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij samo, če je tako določeno
v tej pogodbi. |
38. člen |
Na zabojnike za
komunalne odpadke je prepovedano pisati, lepiti plakate ali jih
prebarvati. |
39. člen |
Povzročitelji morajo
zagotoviti, da se: |
– hrani nevarne
frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici,
ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje, |
– ločene frakcije
hrani do oddaje izvajalcu (v zbiralnico ali zbirni center) varno in
neškodljivo za okolje, |
– odpadek večjih
dimenzij pred oddajo razstavi na več kosov tako, da zavzame čim manjši
volumen. |
40. člen |
Povzročitelji ne
smejo: |
– mešati nevarnih
frakcij z drugimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij
med seboj, |
– prepuščati ločenih
frakcij, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so umešane
nevarne frakcije, |
– prepuščati
organskih odpadkov v zabojnikih, ki niso namenjeni za prepuščanje teh
odpadkov, |
– prepuščati
odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih ali vrečkah za
komunalne odpadke, |
– prepuščati
odpadkov, ki jih je potrebno ločeno zbirati, v zabojnike za ostanke
komunalnih odpadkov. |
V primeru
neupoštevanja določil iz tretje, četrte in pete alinee prejšnjega
odstavka, izvajalec ni dolžan izprazniti zabojnika, ampak nanj pritrdi
obvestilo, zakaj zabojnik ni izpraznjen in o tem obvesti občinsko
nadzorstvo. |
41. člen |
V zabojnike in
vrečke, ki so namenjene prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov, je
prepovedano odložiti, zliti ali postaviti: |
– nevarne frakcije,
|
– ločeno zbrane
frakcije, |
– odpadni gradbeni
material, kamenje, |
– bolnišnične odpadke
iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, |
– tople ogorke in
topel pepel, |
– kosovne odpadke,
|
– odpadke v tekočem
stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka, |
– biorazgradljive
odpadke (po uvedbi ločenega zbiranja na izvoru). |
42. člen |
V zabojnike, ki so
namenjeni prepuščanju biorazgradljivih ostankov odpadkov, je prepovedano
odložiti, zliti ali postaviti: |
– ostanke komunalnih
odpadkov, |
– nevarne frakcije,
|
– ločeno zbrane
frakcije (papir, steklo, umetne mase), |
– odpadni gradbeni
material, kamenje, |
– bolnišnične odpadke
iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, |
– ogorke in pepel,
|
– kosovne odpadke,
|
– odpadke v tekočem
stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka. |
43. člen |
Vrečke izvajalca za
prepuščanje viška ostankov komunalnih odpadkov morajo povzročitelji teh
odpadkov hraniti v času do prevzema ostankov komunalnih odpadkov v
stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v
posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi. |
44. člen |
Če prevzemno mesto ni
hkrati zbirno mesto, lahko povzročitelji zabojnike za prepuščanje
biorazgradljivih ostankov odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov
dostavijo na prevzemno mesto le v času, ki je določen z urnikom
prevzemanja teh odpadkov. |
Lastnik, najemnik ali
upravitelj stavbe mora zagotoviti, da so tipizirane vrečke izvajalca, ki
so namenjene za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov, na prevzemnem
mestu samo v času, ki je z urnikom prevzemanja komunalnih odpadkov
določen za prevzem ostankov komunalnih odpadkov. Vrečke morajo biti
zaprte in zložene na prevzemnem mestu ob zabojnikih. |
Povzročitelji morajo
zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se
nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu. |
Povzročitelji ne
smejo prepuščati komunalnih odpadkov ob zabojnikih oziroma na njih ali
jih prepuščati v vrečkah, razen v primeru, če izpade redni prevzem
ostankov komunalnih odpadkov in v primeru, če v zabojniku ni dovolj
prostora za vse odpadke. |
Če izpade redni
prevzem ostankov komunalnih odpadkov, prepusti povzročitelj višek
ostankov komunalnih odpadkov v plastičnih vrečkah, ki so lahko tudi
navadne. |
45. člen |
Upravljalci javnih
poti, javnih površin in lokalnih cest morajo izvajalcu zagotoviti dostop
do prevzemnega mesta. |
46. člen |
Povzročitelji,
katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo,
gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo biorazgradljivih
odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečkah, ki so namenjene
prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov. |
Če povzročitelji iz
prejšnjega odstavka ne uredijo prevzemanja biorazgradljivih odpadkov s
posebno pogodbo z izvajalcem, morajo zagotoviti oddajanje teh odpadkov v
predelavo sami. |
47. člen |
Lastnik, najemnik ali
upravljalec novozgrajenega ali obnovljenega objekta mora prijaviti
izvajalcu začetek uporabe objekta, zato da se dogovorita o številu
zabojnikov ter o drugih pogojih za začetek izvajanja javne službe.
|
Začetek uporabe
objekta mora biti prijavljen izvajalcu najkasneje 15 dni pred začetkom
uporabe. |
Izvajalec pred
začetkom uporabe objekta vpiše prevzemno mesto biorazgradljivih ostankov
odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov v register prevzemnih mest in
vpis potrdi lastniku, najemniku ali upravljalcu objekta. |
48. člen |
Kosovne odpadke mora
povzročitelj odložiti na prevzemno mesto na dan prevzema in sicer v
namenski kontejner. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ni dovoljeno
prepuščati kot kosovne odpadke. Če odpadkov, ki niso kosovni odpadki,
izvajalec ne prevzame, mora lastnik ali upravitelj stavbe še isti dan
zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta. |
Manjše količine
kosovnih odpadkov lahko povzročitelj odda v zbirnem centru. |
Kolikor povzročitelj
želi prepustiti večje količine kosovnih odpadkov izven termina za
prevzem, mora namero pravočasno sporočiti izvajalcu, ki bo poskrbel za
dodatno postavitev kontejnerja in odvoz v breme povzročitelja.
|
Določila tega člena
veljajo samo za odpadke iz gospodinjstev. |
49. člen |
Manjše količine
odpadkov, kot so: |
– gradbeni odpadki,
količinsko do 350 kg pri enkratnem lastnem dovozu in največ do 3.500 kg
letno na gospodinjstvo in |
– azbestcementni
gradbeni odpadki, količinsko do 150 kg pri enkratnem lastnem dovozu in
največ do 500 kg letno na gospodinjstvo, |
lahko povzročitelji
pripeljejo v zbirni center in jih brezplačno odložijo na za to
pripravljen prostor. Odlaganje odpadkov, ki presega ta normativ,
izvajalec obračuna po veljavnem ceniku. Ob vsakem dovozu dežurni delavec
evidentira vstop na območje zbirnega centra, pregleda vrsto pripeljanih
odpadkov in določi mesto, na katerega se odpadki odložijo. |
Povzročitelji lahko z
lastnim prevozom pripeljejo v zbirni center oziroma na odlagališče tudi
mešane komunalne odpadke, ki jih morajo predhodno razvrstiti po
frakcijah, skladno z navodili delavcev izvajalca. V primeru, da jih
oddajo brez razvrščanja po frakcijah, plačajo oddani volumen ali maso
mešanih odpadkov po veljavni lastni ceni ravnanja z odpadki, razvrščanje
pa namesto njih opravi izvajalec. |
Določilo tega člena
izključuje odpadke, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti. |
50. člen |
Opustitev uporabe
storitev javne službe ter kopičenje komunalnih odpadkov, njihovo
sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjena
za odstranjevanje komunalnih odpadkov, je prepovedano. |
51. člen |
Povzročitelj, ki
komunalne odpadke kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežigati ali jih
odlaga izven odlagališča, ki je namenjeno predelavi in odlaganju
komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali
odstranitev teh odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
|
Če povzročitelj iz
prejšnjega člena ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih
odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec na podlagi odločbe
občinskega nadzorstva. |
Če povzročitelja iz
drugega odstavka prejšnjega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi
predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec iz virov, ki so
navedeni v 53. člena tega odloka. Podlaga za izvajalčevo ukrepanje je
odločba občinskega nadzorstva. |
52. člen |
Upravljalci tržnic,
sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov
in parkirišč, ulic, pločnikov in trgov ter lastniki in upravljalci
trgovin in lokalov, morajo namestiti potrebno število košev za odpadke
ali druge primerne tipizirane zabojnike za odpadke in poskrbeti za
njihovo praznjenje. |
Organizatorji
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo vlogi za
organizacijo teh prireditev priložiti soglasje izvajalca, ki predpiše
število in prostornino zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. |
V. VIRI FINANCIRANJA
JAVNE SLUŽBE |
53. člen |
Izvajalec javne
službe pridobiva sredstva: |
– iz plačila
uporabnikov za storitve javne službe, |
– od prodaje ločenih
frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij,
|
– iz proračuna
občine, |
– iz drugih virov. |
VI. OBRAČUN STORITEV
RAVNANJA Z ODPADKI |
54. člen |
Stroške ravnanja z
odpadki praviloma plačuje lastnik, najemnik, uporabnik oziroma
upravljalec objekta ter organizator javnih shodov in prireditev, na
podlagi obračuna storitev ravnanja z odpadki, ki mu ga izstavi
izvajalec. Podatke za obračun izvajalec pridobi od pristojnega organa.
|
Obračun storitev
velja za uporabnika storitev s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu
vselitve v stavbo, po dnevu začetka uporabe objekta za izvajanje
dejavnosti ali po zaključku javnega shoda oziroma prireditve. |
55. člen |
Uporabnik storitev
javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev
javne službe, pisno obvestiti izvajalca najkasneje 14 dni po nastali
spremembi. Ta sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim
mesecem. |
V primeru, ko
uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun teh
storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne
podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi.
|
Kolikor je izvajalcu
zaradi netočnih oziroma neusklajenih podatkov povzročena škoda, mu jo je
uporabnik storitev dolžan povrniti. |
56. člen |
V primeru odsotnosti,
daljše kot tri mesece (služenje vojaškega roka, službeno potovanje, delo
v tujini, bolnišnično zdravljenje in podobno), se uporabniku storitve
javne službe stroška ravnanja z odpadki za obdobje odsotnosti ne
zaračuna. V takih primerih mora upravičenec svoji vlogi za oprostitev
plačila priložiti uraden dokument, iz katerega je razviden vzrok in
trajanje odsotnosti. |
Olajšava pri obračunu
storitve ravnanja z odpadki se upošteva tudi pri družinah z več kot
tremi nepreskrbljenimi otroci tako, da se pri obračunu cene javne službe
upoštevajo le trije od nepreskrbljenih otrok. Vlogo z ustreznimi
dokazili upravičenec vloži pri izvajalcu in jo vsako leto podaljšuje. |
57. člen |
Občinski svet lahko v
posameznih primerih posredno odobri nižjo ceno ravnanja z odpadki
lastnikom parcel znotraj vplivnega območja odlagališča in zbirnega
centra, tako da zniža količino dejansko povzročenih odpadkov. Razlika do
polne cene, izračunane na podlagi dejansko povzročene količine odpadkov,
predstavlja odškodnino za degradacijo njihovih parcel zaradi
onesnaženja, povzročenega z odpadki. |
VII. OBLIKOVANJE CEN
STORITEV RAVNANJA |
Z ODPADKI ZA
GOSPODINJSTVA |
58. člen |
Cene storitev
ravnanja s komunalnimi odpadki sprejme občinski svet ob upoštevanju
tarifnega sistema in veljavnih predpisov, ki urejajo to področje.
Predlog in kalkulacijo za spremembo cen pripravi izvajalec. |
59. člen |
V ceno smetarine so
za gospodinjstva in za počitniške hiše oziroma stanovanja, vključene
storitve odvoza in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, odvoza in
kompostiranja biorazgradljivih ostankov odpadkov, odvoza in obdelave
kosovnih odpadkov, ravnanja z odpadki, ki jih povzročitelji sami
pripeljejo v zbirni center oziroma na odlagališče, obdelave in odpreme
ločeno zbranih frakcij, zbiranja in uničenja nevarnih odpadkov ter
osveščanja občanov. |
V to ceno ni
vključeno odlaganje gradbenih odpadkov, ki presega količine, določene v
prvem odstavku 49. členu tega odloka in odlaganje odpadkov, ki jih
povzročitelj ne razvrstiti po frakcijah, skladno z drugim odstavkom 49.
člena tega odloka. V navedenih primerih povzročitelj storitev plača
posebej. |
60. člen |
V primeru prepuščanja
komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah, je strošek ravnanja z odpadki
vključen v ceni vrečke. |
61. člen |
Oddaljenost
prevzemnega mesta gospodinjstva od mesta obdelave oziroma odstranitve ne
vpliva na ceno odvoza odpadkov. |
62. člen |
Ceno in obračun
storitev javne službe za gospodinjstva podrobneje določa pravilnik o
tarifnem sistemu. |
Podlaga za obračun
storitev v gospodinjstvih je število članov gospodinjstva, upoštevajoč
za količino povzročenih komunalnih odpadkov pavšalno količino, ki jo
določa predpis iz prejšnjega odstavka. |
Podlaga za obračun
storitev za počitniško hišo ali stanovanje, ki se uporablja kot
počitniško stanovanje, je pavšalna količina povzročenih odpadkov, ki jo
določa predpis iz prvega odstavka tega člena. |
VIII. OPRAVLJANJE
STORITEV IN OBLIKOVANJE CEN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI ZA PRAVNE OSEBE |
IN DRUGE PRAVNE
SUBJEKTE, KI OPRAVLJAJO |
KAKRŠNOKOLI DEJAVNOST |
63. člen |
Občina je dolžna
zagotavljati javno službo le za komunalne odpadke pravnih oseb in drugih
pravnih subjektov, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost (v nadaljevanju
pravne osebe in drugi pravni subjekti). |
Cene teh storitev
sprejme občinski svet na način, določen v 58. členu tega odloka. |
64. člen |
Ne glede na določbe
prejšnjega člena, lahko izvajalec v soglasju z občino prevzema v
ravnanje tudi nenevarne odpadke, ki jih povzročijo pravne osebe in drugi
pravni subjekti v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Cena za ravnanje s
temi odpadki ni sestavni del pravilnika o tarifnem sistemu in se določi
posebej v pogodbi med izvajalcem in povzročiteljem. Izvod pogodbe prejme
tudi občinska inšpekcija. |
65. člen |
Pravne osebe in drugi
pravni subjekti, katerih dejavnost je takšna, da generirajo samo
komunalnim odpadkom podobne odpadke v majhnih količinah in zato nimajo
lastnih posod, so mali povzročitelji odpadkov. Podlaga za obračun
smetarine je površina njihovih poslovnih prostorov. |
Pravne osebe in drugi
pravni subjekti, ki generirajo nenevarne odpadke v večjih količinah in
te odpadke zbirajo v njim posebej namenjenih posodah, so srednji in
veliki povzročitelji odpadkov. Podlago za izračun storitev ravnanja z
njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih posod za odpadke,
oziroma masa v ravnanje prevzetega odpadka ter cena ravnanja s
posameznimi vrstami odpadkov glede na cenik komunalnega podjetja. Cene
zbiranja in odvoza so odvisne od parametrov, kot so: razdalja odvoza,
rednost odvažanja, lastništvo nad kontejnerji oziroma posodami in
podobno. |
66. člen |
Pravne osebe in drugi
pravni subjekti, ki z lastnim prevozom pripeljejo odpadke v zbirni
center oziroma na odlagališče, plačajo storitve odlaganja in eventuelne
obdelave po ceniku za ravnanje glede na posamezne vrste odpadkov. |
67. člen |
Pravne osebe in drugi
pravni subjekti, ki z lastnim prevozom pripeljejo mešane odpadke v
zbirni center oziroma na odlagališče, morajo odpadke pri prepuščanju
oziroma odlaganju razvrstiti po frakcijah, skladno z navodili delavcev
izvajalca. Povzročitelji imajo možnost prepustiti oziroma odložiti
mešane odpadke tudi brez razvrščanja po frakcijah. Takšen odpadek se
imenuje ‘mešani odpadek brez izvajanja ustreznega ločenega zbiranja
oziroma razvrščanja’. |
Ceno za prepustitev
ali odlaganje tega odpadka se določi v taki višini, da vzpodbuja
razvrščanje odpadkov po frakcijah v zbirnem centru v primeru lastnega
dovoza. |
68. člen |
Odpadki v posodah za
ostanek odpadkov ne smejo vsebovati frakcij, ki jih je pravna oseba
oziroma drugi pravni subjekt v skladu s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem,
dolžan ločeno zbirati. V nasprotnem primeru se povzročitelju količina
izpraznjene posode oziroma kontejnerja z neprimerno vsebino zaračuna po
ceni za vrsto odpadkov z nazivom ‘mešani odpadki brez izvajanja
ustreznega ločenega zbiranja oziroma razvrščanja’. Dokaz o neprimerni
vsebini posode predstavlja fotografija z datumom, posneta na dan
praznjenja posode. |
69. člen |
Če je na zaključenem
območju, ki gravitira na isto prevzemno mesto komunalnih odpadkov
locirano zadostno število malih povzročiteljev odpadkov, jim izvajalec
praviloma omogoči ločeno zbiranje najpomembnejših frakcij odpadkov, ki
tu nastajajo, oziroma jim omogoči še dodatna prevzemna mesta za ločeno
zbiranje tipičnih frakcij odpadkov, ki tu nastajajo. |
Če pa se na takšnem
zaključenem območju nahajajo le redki mali povzročitelji odpadkov, le ti
oddajajo ločene frakcije v bližnjih zbiralnicah ločenih frakcij.
|
Če mali povzročitelj
odpadkov ne zbira ločeno, mu izvajalec zaračuna storitev ravnanja z
odpadki po ceniku komunalnega podjetja za mešane odpadke iz prejšnjega
člena, za izračunani volumen generiranih odpadkov v določenem mesecu.
Takšen ukrep lahko izvajalec izvede, če v naslednjem mesecu po
predhodnem pisnem opozorilu, povzročitelj ne prične z ločenim zbiranjem
svojih odpadkov. |
70. člen |
Ceno in obračun
storitev javne službe za pravne osebe in druge pravne subjekte, ki so
mali povzročitelji odpadkov, podrobneje določa pravilnik o tarifnem
sistemu. |
Podlaga za obračun
storitev se določi glede na površino poslovnih prostorov in glede na
količino ter sestavo odpadkov. |
IX. OBJEKTI IN
NAPRAVE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
71. člen |
Lastnina
infrastrukturnih objektov in opreme, ki služi za izvajanje javne službe,
se vodi v evidenci osnovnih sredstev pri izvajalcu, ločeno za Občino
Ajdovščina in Občino Vipava ter ločeno za izvajalca. O vrednosti
infrastrukturnih objektov in opreme izvajalec vsako leto obvešča
lastnika po stanju 31. 12. |
Medsebojna lastninska
razmerja glede infrastrukturnih objektov, se med občinama natančneje
uredijo s posebno pogodbo. |
X. NADZOR |
72. člen |
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka izvaja občinsko nadzorstvo, to je občinska komunalna
inšpekcija in občinski redar, kateremu je na njegovo zahtevo izvajalec
dolžan nuditi potrebne podatke in sodelovanje svojih pooblaščenih
delavcev. |
XI. KAZENSKE DOLOČBE |
73. člen |
Z denarno kaznijo
200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če: |
1. ne zagotovi
pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnem centru v obsegu iz 7. člena
tega odloka, |
2. ne zagotovi
pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij v
obsegu iz 8. in 11. člena tega odloka, |
3. ne prevzema in
prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili, kot to določa 16. člen
tega odloka, |
4. ne označi svojih
zabojnikov v skladu z 18. členom tega odloka, |
5. ravna v nasprotju
z 19. členom tega odloka, |
6. ne prevzema
ločenih frakcij skladno z letnim programom in po urniku iz letnega
programa zbiranja ločenih frakcij iz 20. člena tega odloka, |
7. ne prevzema
kosovnih odpadkov skladno z 21. členom tega odloka, |
8. ne prevzema
nevarnih frakcij skladno z 22. členom tega odloka, |
9. ravna v nasprotju
s 24. členom tega odloka, |
10. ne očisti
prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju komunalnih
odpadkov onesnažil, kot to določa 25. člen tega odloka, |
11. ne upošteva vseh
sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev službe, kot to določa 32.
člen tega odloka, |
12. ne ugotavlja in
ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov, kot to
določa 34. člen tega odloka, |
13. ravna v nasprotju
s 35. in 36. členom. |
Z denarno kaznijo
60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba izvajalca za prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
74. člen |
Z denarno kaznijo
200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj, ki je pravna
oseba, če: |
1. ne uporablja
storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 13. člen tega
odloka, |
2. ravna v nasprotju
z določbami 39., 40., 41., 42., 43. in 44. člena tega odloka,
|
3. ravna v nasprotju
s 46. členom tega odloka, |
4. ne obvešča javnega
podjetja o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe v
skladu s 47. in 55. členom tega odloka, |
5. ravna v nasprotju
z določbami 50. člena tega odloka, |
6. pri organiziranju
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z
določbami 52. člena tega odloka. |
Z denarno kaznijo
60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
Z denarno kaznijo
150.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in ostali
pravni subjekti, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost, za prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
75. člen |
Z denarno kaznijo
50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj, ki je fizična
oseba, če: |
1. ne uporablja
storitev zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 13. člen tega
odloka, |
2. ravna v nasprotju
s 39., 40., 41., 42., 43., 44. in 46. členom tega odloka, |
3. ne obvešča
izvajalca o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe v
skladu s 47. in 55. členom tega odloka, |
4. ravna v nasprotju
z 48. členom tega odloka, |
5. ravna v nasprotju
z določbami 50. člena tega odloka. |
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
76. člen |
Uporabniki storitev
javne službe, ki so uporabljali storitve te službe na dan uveljavitve
tega odloka, morajo uporabljati tipizirane zabojnike, opredeljene v 12.
členu tega odloka. Neustrezne zabojnike je potrebno zamenjati v roku 6
mesecev od uveljavitve tega odloka. |
77. člen |
Izvajalec ravnanja z
odpadki pripravi letni program zbiranja ločenih frakcij komunalnih
odpadkov prvič za leto 2004. |
Dejavnosti, ki jih ta
odlok obravnava, vendar se še ne izvajajo, se bodo uvajale postopoma, v
skladu z zakonsko določenimi termini. |
78. člen |
Do vzpostavitve
občinske komunalne inšpekcije iz 72. člena tega odloka, opravlja naloge
občinske komunalne inšpekcije po tem odloku delavec občinske uprave, ki
izpolnjuje predpisane pogoje, na podlagi pooblastila župana. |
79. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju z odpadki v Občini
Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 4/92 in Uradni list RS, št. 51/01). |
80. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se
začne s 1. 12. 2003. |
Št. 353-31/03 |
Ajdovščina, dne 3.
julija 2003. |
Župan |
Občine Ajdovščina
|
Marjan Poljšak l. r. |
|
|
PRILOGA 1 |
|
NENEVARNE LOČENE
FRAKCIJE KOMUNALNIH ODPADKOV |
20 01
ločeno zbrane frakcije (brez embalaže 15 01) |
20 01 01 papir
in karton |
20 01 02
steklo |
20 01 08
organski kuhinjski odpadki |
20 01 10
oblačila |
20 01 11
tekstilije |
20 01 25
jedilno olje in maščobe |
20 01 26 olje
in maščobe, ki niso zajete v 20 01 25 |
20 01 28
premazi, črnila, lepila in smole, ki niso zajeti v |
20 01
27 |
20 01 30
čistila, ki niso zajeta v 20 01 29 |
20 01 31
citotoksična in citostatična zdravila |
20 01 32
zdravila, ki niso zajeta v 20 01 31 |
20 01 34
baterije in akumulatorji, ki niso zajeti v 20 01 33 |
20 01 36
zavržena oprema, ki ni zajeta v 20 01 21, 20 01 23 in 20 0l 35(5) |
20 01 38 drugi
les, ki ni zajet v 20 01 37 |
20 01 39
plastika |
20 01 40
kovine |
20 01 41
odpadki, ki nastanejo pri čiščenju dimnikov |
20 01 99 drugi
tovrstni odpadki |
20 02
odpadki z vrtov in parkov in pokopališč |
20 02 01
odpadki, primerni za kompostiranje |
20 02 02
zemlja in kamenje |
20 02 03 drugi
odpadki, primerni za kompostiranje |
20 03 drugi
komunalni odpadki |
20 03 01
mešani komunalni odpadki |
20 03 02
odpadki z živilskih trgov |
20 03 03
odpadki pri čiščenju cest |
20 03 04
greznični mulji (1) |
20 03 06
odpadki, ki nastanejo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda |
20 03 07
kosovni odpadki |
20 03 99 drugi
tovrstni odpadki |
|
(1) Pojem ‘mulj’
vključuje tudi pojma ‘blato’ in ‘gošča’. |
(5) Odpadek se
smatra stabiliziran, če se s procesom stabilizacije nevarne sestavine
odpadka ne pretvorijo popolnoma v nenevarne in bi se lahko sproščale v
okolje v krajšem, srednjem ali daljšem obdobju. |
|
15 01
embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki |
je
komunalni odpadek |
15 01 01
embalaža iz papirja in kartona |
15 01 02
embalaža iz plastike |
15 01 03
embalaža iz lesa |
15 01 04
embalaža iz kovine |
15 01 05
embalaža iz sestavljenih materialov |
15 01 07
embalaža iz stekla |
PRILOGA 2 |
|
NEVARNE LOČENE
FRAKCIJE KOMUNALNIH ODPADKOV |
20 01
ločeno zbrane frakcije (brez embalaže 15 01) |
20 01 13
topila (organska in halogenirana) |
20 01 14
kisline |
20 01 15
alkalije (baze) |
20
01 17 fotokemikalije |
20
01 19 pesticidi in biocidi |
20 01 21
fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo |
živo
srebro |
20 01 23
zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike ali |
klorofluoroogljikovodike (nekateri hladilniki, |
zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske |
naprave za uporabo v gospodinjstvih) |
20 01 27
premazi, črnila, lepila in smole, ki vsebujejo |
nevarne snovi |
20 01 29
čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi |
20 01 33
baterije in akumulatorji, ki so zajeti v 16 06 01, |
16 06
02 in 16 06 03 ter nesortirane baterije |
in
akumulatorji, ki vsebujejo te baterije |
in
akumulatorje |
20 01 35
zavržena električna in elektronska oprema, |
ki
vsebuje nevarne snovi in ni zajeta |
v 20
01 21 in |
20 01 23 (TV
sprejemniki, radijski sprejemniki, osebni |
računalniki, tiskalniki in druga elektronska |
oprema, ki je v splošni, neprofesionalni rabi) |
20 01 37 les,
ki vsebuje nevarne snovi |
15 01
embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, |
ki je
komunalni odpadek |
15 01 10
embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi |
ali
je onesnažena z nevarnimi snovmi |
15 01 11
kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren porozni |
ovoj,
kot je azbest in prazne tlačne posode |