Na podlagi petega
odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US:
Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09,
14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10) in 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na redni 4. seji dne 13. aprila 2011 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu »Sončni Zafošt« |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt “Sončni Zafošt”, ki ga je
izdelal IDEAAL PROJEKT d.o.o. Slovenska Bistrica, s številko projekta
ID/PR/6/51/06. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
Ta odlok določa:
ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično,
arhitektonsko in krajinsko oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev
prometne, energetske in komunalne infrastrukture, rešitev in ukrepe za
varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine, rešitve in
ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt
parcelacije, etapnost izvedbe, tolerance, obveznosti investitorja in
izvajalcev ter nadzor nad izvajanjem določil tega odloka. |
Sestavni del odloka
je projekt, ki vsebuje: |
– tekstualni del,
|
– grafični del,
|
– smernice in mnenja. |
II.
UREDITVENO OBMOČJE |
3. člen |
(obseg ureditvenega
načrta) |
Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu obravnava ureditveno območje, ki se nahaja
na jugovzhodnem delu mesta Slovenska Bistrica. |
Ureditveno območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta meri cca 26.900 m2 in v celoti
obsega parcele št.: 2281/1, 2281/4, 2230/2, 2232, 2231/2, 2231/1, 2233
vse v k.o. Slovenska Bistrica. |
4. člen |
(funkcija
ureditvenega območja) |
Celotno območje je
namenjeno stanovanjski gradnji, in sicer se predvideva fazno gradnjo
večstanovanjskih objektov in gradnjo vrstnih individualnih hiš s
pripadajočo infrastrukturo. |
5. člen |
(vplivno območje) |
Vplivno območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta bo v času gradnje zajemalo
navedene parcele zajete v tem podrobnem prostorskem načrtu, dostopne
ceste in obstoječo infrastrukturo, po izgradnji bo vplivno območje
obsegalo le območje obravnavanih parcel. |
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(opis vplivov in
povezav s sosednjimi območji) |
Obravnavana gradnja
stanovanjskih objektov ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve
na že obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo v širšem območju.
Za potrebe normalne uporabe prostora bo izvedena nova ustrezno
dimenzionirana infrastruktura. V bližini območja se nahajajo vse
dejavnosti potrebne za normalno oskrbo obravnavane lokacije.
|
Obravnavana gradnja
ne bo imela posebnih negativnih vplivov na podobo krajine, na varnost
pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito okolja. |
Predvidena namembnost
za stanovanjsko gradnjo predstavlja zapolnitev prazne površine med
pozidanimi površinami. |
7. člen |
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
Območje je razdeljeno
na sedem zaključenih gradbenih (enot) velikosti od 1500 m2 do 4500 m2,
na katerih so stanovanjski objekti. |
Predvideno število
prebivalcev v območju ocenjujemo na 730 v večstanovanjskih objektih in
120 v vrstnih individualnih objektih. |
Cestno omrežje poteka
znotraj obravnavanega območja tako, da omogoča normalen in neoviran
dostop do vsakega objekta za osebna vozila, dostavo in intervencijo.
|
Ureditev okolice
objektov se izvede sonaravno z avtohtonimi drevninami in rastlinjem.
Dovozi in dohodi v objekte se tlakujejo ali asfaltirajo. |
Na določenih
zaključenih enotah je do realizacije posamezne faze OPPN možna
postavitev energetskih objektov – sončne elektrarne. |
8. člen |
(podrobni prostorski
pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
Določeni so tipi
terasaste, vrstne gradnje in prostostoječa gradnja, umeščenost tipa
projekta na parcelo je razvidna iz grafičnega dela OPPN. |
(1) Pogoji za
novogradnjo |
Pogoji za
večstanovanjske objekte: |
Večstanovanjski
objekti so zasnovani kot terasasta gradnja, P+2+M, streha enote
večstanovanjskega objekta je ravna streha z možnostjo zazelenitve ali
dvokapnica z minimalnim naklonom, tlorisna mera enote večstanovanjskega
objekta je 10 x 24 m, vertikalni gabarit je največ 12,75 m. Fasada enote
večstanovanjskega objekta je klasična ali montažna z zazelenjeno teraso
po celotni širini stanovanjske enote. |
Okolico objektov je
potrebno urediti, tlakovati površine namenjene peš prometu. Ostale
proste površine ozeleniti, površine ob obodnih cestah ureditvenega
območja pa hortikulturno urediti tudi z zasaditvijo drevoredov in
grmovnicami, razen na preglednostnih trikotnikih. Dovoljena je ureditev
otroških igrišč in postavitev otroških igral in postavitev drugih
elementov urbane ureditve. |
Pogoji za vrstno
stanovanjsko gradnjo: |
Vrsta individualna
gradnja je predvidena kot pritlična z izkoriščeno mansardo, P+M, streha
enote vrstne gradnje je dvokapnica v smeri niza objektov, tlorisna mera
enote vrstne gradnje je 7 x 10 m, vertikalni gabarit je največ 12,75 m.
Fasada enote vrstne gradnje je klasična. |
Na vhodnem delu
objekta so proste površine tlakovane z zazelenjenimi odtoki. Dopustna je
postavitev nadstrešnic za avtomobile max. tlorisne velikosti 3 x 5 m. Na
dvoriščni strani objekta je možna ureditev zelenih površin (zasaditev s
sadim drevjem, okrasne grmovnice in zelene žive meje …). Ostale površine
so zatravljene. Med objekti je možno izvesti ograje višine do 1,2 m.
Postavitev ostalih enostavnih objektov na območju gradnje vrstnih hiš ni
dovoljena. |
Pogoji za večnamenski
objekt: |
Večnamenski objekt je
zasnovan kot pritlična gradnja z izkoriščeno mansardo, P+M, in dvokapno
streho naklona 35–40°. Fasada večnamenskega objekta je klasična. Pri
urejanju okolice objekta je potrebno zagotoviti zadostno število
parkirišč glede na namembnost objekta, zagotoviti interventno pot ter
dostavo. Vse proste površine se uredijo kot zelenice ali parkovne
površine. |
Objekti bodo grajeni
klasično ali iz predfabriciranih elementov. |
Vsi objekti so
locirani minimalno 3 m od parcelnih mej. Možni so pomiki objektov iz
zakoličbene situacije, vendar so odstopanja možna znotraj gradbenih in
regulacijskih linij, v kolikor še vedno ohranjajo ulični niz in so
opravičljiva iz ekonomskih razlogov. |
(2) Vrste dopustnih
gradenj |
V območju OPPN je
dovoljena: |
– gradnja novih
objektov in naprav, |
– adaptacija in
rekonstrukcija objektov in naprav, |
– gradnja objektov in
naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, |
– ureditev otroških
in športnih igrišč, rekreacijskih in parkovnih površin, |
– urejanje in
vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, |
– gradnja, ki
odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi
in objektov, |
– tekoča vzdrževalna
dela na objektih in napravah. |
(3) Vrste dopustnih
objektov |
V območju OPPN so
dovoljeni: |
– stanovanjski
objekti, |
– nestanovanjski
objekti, |
– nezahtevni objekti,
|
– enostavni objekti,
|
– objekti in naprave
energetske, komunalne in prometne infrastrukture. |
(4) Vrste dopustnih
dejavnosti: |
V okviru
večnamenskega objekta so možne sledeče dejavnosti: |
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili |
56.103
Slaščičarne in kavarne |
56.3
Strežba pijač |
58
Založništvo |
62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge |
s
tem povezane dejavnosti |
63
Druge informacijske dejavnosti |
64.1
Denarno posredništvo |
65.1
Dejavnost zavarovanja |
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške |
storitve |
68
Poslovanje z nepremičninami |
69
Pravne in računovodske dejavnosti |
70
Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno |
svetovanje |
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično |
preizkušanje in analiziranje |
72
Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost |
73
Oglaševanje in raziskovanje trga |
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti |
78
Zaposlovalne dejavnosti |
79
Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev |
potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti |
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene |
dejavnosti |
85.1
Predšolska vzgoja |
86.23
Zobozdravstvena dejavnost |
86.9
Druge dejavnosti za zdravje |
88.91
Dnevno varstvo otrok |
88.1
Socialno varstvo brez nastanitve za starejše |
in
invalidne osebe |
94
Dejavnost članskih organizacij |
96.02
Frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost |
96.04
Dejavnosti za nego telesa. |
V primeru, da se do
realizacije posamezne faze OPPN, na določenih zaključenih enotah
postavijo energetski objekti – sončne elektrarne je možna na tem območju
tudi dejavnost: |
35.119
Druga proizvodnja električne energije. |
9. člen |
(Pogoji za ozelenitev
in ureditve okolja) |
Vse proste površine
na obravnavanem področju bodo zazelenjene in zasajene z nizkoraslim
dekorativnim drevjem in grmičevjem. Projekt ureditve okolja mora
predvideti splošno javno osvetlitev skupnih cest in poti, otroško
igrišče in postavitev drugih elementov urbane ureditve. |
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
10. člen |
(pogoji za prometno
urejanje) |
Z izgradnjo nove
“zahodne” obvoznice, ki bo povezovala krožišče in industrijsko cono
Impol, se s povezovalno cesto, ki jo izvede investitor, naveže tudi
območje Sončnega Zafošta, pri čemer se v celoti ukine sedanji makadamski
cestni priključek na regionalno cesto v nepreglednem ovinku. V primeru
cestne navezave preko Vodovnikove ulice, je potrebno izvesti
rekonstrukcijo ulice tako, da bo omogočala dvosmerni promet, cestni
priključek lokalne ceste z regionalno cesto pa izvesti s pasom za levo
zavijanje. |
Za napajanje novih
stanovanjskih objektov je treba urediti glavno dovozno cesto. Gabarit
glavne ulice je predviden v širini min. 7.00 m (širina vozišča je 5.00
m). Kolikor se predvidi še ureditev hodnika za pešce in kolesarska
steza, se koridor za glavno dovozno cesto še poveča. Za stranske dovozne
ceste je potrebno zagotoviti min. širino 5.00 m (širina vozišča je 3.50
m). Interni priključki so pravokotni na bodočo ulico. |
Odvodnjavanje cestnih
površin je predvideno preko vtočnih jaškov z rešetko opremljenih s
peskolovi in z iztokom na predvideno kanalizacijo. Priključek glavne
stanovanjske ulice je potrebno opremiti z vertikalno in horizontalno
signalizacijo. |
Priključki dovoznih
cest na glavno dovozno cesto so min. širine 4.00 m, priključni radiji
glavne in stranskih dovoznih cest so min. 6.00 m. |
Mirujoči promet se
ureja s parkiranjem na dovozih pred garažami, za vsako stanovanjsko
enoto dve parkirni mesti, obračanje in parkiranje vozil je zagotovljeno
na posameznih gradbenih parcelah. |
Odvodnjavanje cestnih
površin je predvideno preko vtočnih jaškov z rešetko opremljenih s
peskolovi in z iztokom na predvideno meteorno kanalizacijo. Priključek
glavne stanovanjske ulice na javno cesto je potrebno opremiti z
vertikalno in horizontalno signalizacijo. Ravno tako se opremi
priključek stranske ulice na glavno stanovanjsko ulico. |
11. člen |
(pogoji za komunalno
in energetsko urejanje) |
Stanje komunalnih
naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Vsi komunalni in
energetski vodi so predvideni kot novi po smernicah soglasodajalcev.
|
Vsi objekti bodo
priključeni na novozgrajeno omrežje. Minimalna komunalna oprema v
območju obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, plinovodnim
omrežjem, telefonskim in CTV omrežjem ter napravo cestnega omrežja.
Urejena bo tudi meteorna in fekalna kanalizacija. |
Predmet komunalne
opremljenosti so: |
– vodovod in
hidrantno omrežje |
– meteorna in fekalna
kanalizacija |
– elektro omrežje
|
– telekomunikacijsko
omrežje + CTV |
– ogrevanje
|
– odvoz smeti.
|
Dopustne so tolerance
pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to
pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne
spreminjajo koncepta zazidalnega načrta. |
12. člen |
(vodovod in hidrantno
omrežje) |
Na obravnavanem
območju ni cevovodov, ki bi zadoščali potrebam po pitni vodi in bi
istočasno zagotavljali požarno varnost, zato je potrebno predvideti
povezovalni cevovod iz duktilne litine DN 150 mm, kateri se priključi za
zaključek cevovoda enakih dimenzij in materialov izven vodomernega jaška
(Hofer), zaključi pa se s povezavo na obstoječi cevovod PE DN 63 mm v
Vodovnikovi ulici. Ulični cevovodi se predvidijo iz duktilne litine,
presekov, ki bodo zagotavljali zadosten pretok vode za potrebe
stanovanjske gradnje, kakor tudi za potrebe požarne varnosti. Vsi
objekti se bodo priključevali na ulične vode preko zunanjih vodomernih
jaškov, prav tako pa se predvidijo nadzemni hidranti DN 80 mm. |
13. člen |
(meteorna in fekalna
kanalizacija) |
Na obravnavanem
območju bo zgrajena kanalizacija v ločenem sistemu za odvod padavinskih
in komunalnih odpadnih vod. Gradnja greznic ni dovoljena. Profil hišnih
priključkov na fekalno kanalizacijo mora biti min. DN 150 mm. Vse
priključitve fekalne in meteorne kanalizacije bodo izvedene preko
revizijskih jaškov, priključitve direktno na kanalizacijski cevovod niso
dovoljene. Na mestih združitve dveh ali več kanalov bodo zgrajeni
revizijski jaški, odvajanje meteornih voda pa bo urejeno preko
peskolovov in lovilcev olj. Odpadne meteorne vode se odvajajo v
neimenovan potok. |
14. člen |
(elektroenergetsko
omrežje) |
Na obravnavanem
območju oziroma v neposredni bližini so zgrajeni naslednji
elektroenergetski vodi in objekti: |
– 20 kV daljnovod
odcep TP Vodovnikova 1 (d-547) |
– TP 20/0,4 kV
Vodovnikova 1 (t-509) in |
– nizkonapetostno
omrežje (nadzemno, podzemno). |
Za napajanje
predvidenih objektov z električno energijo je potrebno: |
– zgraditi nadomestno
transformatorsko postajo 20/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči (1x1000
kVA), |
– vključiti
nadomestno transformatorsko postajo v 20/0,4 kV deponiran kablovod, iz
TP 20/0,4 kV Hofer (t-686) |
– zgraditi
nizkonapetostni razvod od transformatorske postaje do objektov
|
– prevezati obstoječe
odjemalce iz TP Vodovnikova 1 t-509 (ki se ga po izgradnji nadomestne TP
demontira) v nadomestno transformatorsko postajo |
– pridobiti ustrezno
upravno in projektno dokumentacijo za nadomestno TP, za njeno vključitev
v 20 kV omrežje ter za nizkonapetostni kabelski razvod |
– pridobiti zemljišče
za nadomestno transformatorsko postajo |
– pridobiti
služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase novih
elektroenergetskih vodov in služnostne pogodbe za dovozno pot do
nadomestne TP |
– vso
elektroenergetsko infrastrukturo (nadomestna TP, vključitev nadomestne
TP s SN omrežje in NN razvoda, prevezava obstoječih odjemalcev) je
potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno
tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti
ustrezno upravno in projektno dokumentacijo. |
15. člen |
(javna razsvetljava) |
Ob načrtovani glavni
cestni povezavi čez naselje se predvidi postavitev uličnih svetilk –
luči javne razsvetljave. Ta infrastruktura javne razsvetljave se po
izgradnji prenese v lastništvo Občine Slovenska Bistrica s katero
upravlja njen pooblaščeni upravljavec. |
Medsebojna
oddaljenost svetilk naj bo približno 25–30 m. Višina namestitve svetilk
in izvedba svetilk se izdela na podlagi usmeritev pooblaščenega
upravljavca oziroma njihovega projektanta za področje javne
razsvetljave. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo
preprečevala svetlobno onesnaževanje okolja, in sicer v skladu z
določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). |
16. člen |
(telekomunikacijsko
omrežje) |
Telekomunikacijsko
omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije. Obstoječe
TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti
in razširiti na osnovi projektne rešitve. Za izvedbo TK priključkov je
potrebno naročiti projekt. |
17. člen |
(plinovodno omrežje) |
Ureditveno območje se
nahaja v nadzorovanem pasu (2 x 100 m) plinovoda R14, od M1 v 38+358-MRP
Impol (premer 100 mm, tlak 50 bar, Občina Slovenska Bistrica).
Obravnavano območje je odmaknjeno cca 20 m od plinovoda. Pri načrtovanju
je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z
vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m), katere
opredeljuje Energetski zakon in Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16
bar in Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina.
|
Predvideno območje in
s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na tem območju, bo možno
oskrbovati z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja. |
Pred gradbenim
posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti
soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih
plinovodov. |
Pri projektiranju in
izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca plinovoda. |
18. člen |
(ogrevanje in
priprava sanitarne vode) |
Za potrebe ogrevanja
je možna izvedba internih plinskih kotlovnic po posameznih sklopih,
lahko pa tudi individualno etažno. Kot opcija je možno tudi ogrevanje na
skupne ali individualne toplotne črpalke oziroma priključitev na skupno
kotlovnico na biomaso. Pri tem je treba upoštevati veljavno zakonodajo s
področja obnovljivih virov energije. |
19. člen |
(odvoz smeti) |
Po Odloku o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št.
79/09) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno
deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen
s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko
pooblaščene organizacije. Ureditev ekološkega otoka za ločeno zbiranje
odpadkov je možna na križišču interne prečne ceste in povezovalne ceste. |
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
20. člen |
(varovanje okolja) |
(1) Varovanje pred
onesnaženjem tal |
Pri opravljanju novih
dejavnosti ni onesnaženih voda, ki bi jih spuščali v tla (fekalne in
meteorne vode se odvajajo v mestno kanalizacijo). Na parkiriščih se
izvedejo lovilci olj, preko katerih se meteorne in druge vode s
parkirnih površin vodijo v obstoječo kanalizacijo. |
(2) Varovanje pred
prekomernim hrupom |
Skladno z Uredbo o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05,
34/08, 109/09), se obravnavane parcele nahajajo v območju III. stopnje
varstva pred hrupom. V tem območju so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa
60 dBA in nočne 50 dBA. Predvidena dejavnost ne bo prekoračila dovoljene
meje hrupa. |
Ukrepi za zmanjšanje
hrupa pri izvajanju plana so naslednji: |
– pri izvajanju
gradbenih del naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni
stroji in naprave. |
(3) Varovanje pred
onesnaženjem zraka |
Upoštevati je
potrebno določila Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, 39/06 – UPB1,
49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09), Uredbe o
mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku
(Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 52/02, 41/04 – ZVO-1, 66/07) in
Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št.
73/94, 51/98, 83/98 – popr., 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1,
45/04, 34/07). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih
mejnih vrednosti. Objekti bodo kot energent uporabljali zemeljski plin,
lesno biomaso ali toplotne črpalke, tako da se ne bo povzročalo
onesnaževanje zraka. |
(4) Varstvo voda
|
Obravnavano območje
se ne nahaja znotraj vodovarstvenega območja ali znotraj območja
ogrožanja zaradi poplav. |
Pred izpustom je
potrebo meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin
predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.
|
Vse odpadne vode
morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se
zaključi na komunalni čistilni napravi. |
(5) Ohranjanje narave
|
Na območju OPPN ni
naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(6) Ravnanje z
odpadki |
V Občini Slovenska
Bistrica je organizirano ločeno zbiranje odpadkov. Znotraj območja OPPN
bodo zato postavljeni zabojniki za komunalne odpadke, papir, plastiko in
steklo pa je potrebno zbirati v posebnih zabojnikih. Odpadna olja in
naftne derivate, ki se zajemajo v lovilcih olj, bo odvažala pooblaščena
organizacija za odvoz tovrstnih odpadkov. |
(7) Ravnanje s plodno
in odvečno zemljo |
Ob izkopu gradbene
jame je potrebno odstraniti plodno zemljo in jo deponirati na primernem
mestu v nasipu višine največ 2 m ob gradbišču. Po končanih gradbenih
delih se humus uporabi za ureditev zunanjih zelenih površin. |
21. člen |
(varstvo naravne in
kulturne dediščine) |
Obravnavano območje
OPPN neposredno ne zadeva evidentiranih in registriranih enot kulture
dediščine ali naravne dediščine, prav tako ni posebej varovano glede
naravnih vrednot, zavarovanih območij ali ekološko pomembnih območij. |
22. člen |
(usmeritve za
izboljšave človekovega okolja) |
Načrtovana raba v
območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolja,
saj gre le za gradnjo stanovanjskih objektov, zato posebni varovalni
ukrepi niso predvideni. |
23. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Povečanje hrupa
zaradi načrtovane pozidave ni pričakovati, saj gre za izključno
stanovanjske objekte. Za zaščito bivalnega okolja pred prekomernim
hrupom med gradnjo in v času uporabe objektov bodo upoštevane mejne in
kritične vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom po Uredbi o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
24. člen |
(varstvo voda) |
Pred izpustom je
potrebo meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin
predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina,
ki so lahko lokalni (fazna gradnja) ali skupni. Meteorne vode se
priključijo na prepust pod regionalno cesto. Za rekonstrukcijo prepusta
pod regionalno cesto je že izdelana idejna rešitev s strani podjetja
Higra 596-1/05. Kanalizacija do prepusta bo potekala po parceli 2284/6
in 2477/6, k.o. Slovenska Bistrica. |
Fekalne odpadne vode
iz predvidenih objektov je potrebno speljati v predvideno fekalno
kanalizacijo, ki bo potekala parceli 2284/6 in 2477/6, k.o. Slovenska
Bistrica. |
Vsak objekt na
območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz
smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov. |
25. člen |
(varstvo zraka) |
Kot energetski vir je
predvideno ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom. Škodljivih emisij v
zrak zaradi načrtovane gradnje v prostoru ni pričakovati, v neposredni
bližini tudi ni onesnaževalcev zraka, zaradi katerih bi bile presežene
dovoljene količine. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno
z veljavnimi predpisi. |
26. člen |
(varstvo plodne
zemlje in vegetacije) |
Graditelji posameznih
objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje, jo
deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolja
objektov. Območje načrtovane pozidave je danes travniška površina brez
dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v okviru ureditve
okolice objektov zelenice. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
27. člen |
(varstvo pred
požarom) |
V okviru zaščite pred
požarom in upoštevanjem določil 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred
požarom – UPB (Uradni list RS, št. 3/07) se izvedejo naslednji ukrepi:
|
– Ukrepi za varen
umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti
zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene
površine ob objektih. |
– Pri projektiranju
posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja
ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in
sicer glede na z maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med
načrtovanimi objekti v območju urejanja. |
– Prometne in delovne
površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru
manipulativnih in parkirnih površin. |
– Pri projektiranju
posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska
vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090.
|
– Zagotoviti vire
zadostne oskrbe z vodo za gašenje. |
– Pri projektiranju
posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali
pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in
učinkovito gašenje požara. |
– Pri projektiranju
posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali
pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi,
premoženje in okolje. |
Investitorji
objektov, za katere se bo ob upoštevanju priloge 1 iz Pravilnika o
spremembah in dopolnitvah o študiji požarne varnosti (Uradni list RS,
št. 132/06) so pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezni izdelati
študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja, pa dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam
od Uprave RS za zaščito in reševanje. |
28. člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
Upoštevane morajo
biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami: |
– naravne omejitve
(poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena,
možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične
rešitve gradnje, |
– objekti morajo biti
projektirani potresno varno, za 8. stopnjo MCS potresne lestvice,
|
– možnost razlitja
nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo, |
– ojačitev prve
plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US,
87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotna Uredba o
graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96)).
|
Vsi objekti v območju
morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VI. do
VII. stopnje po MSK lestvici. Območje ni poplavno ogroženo in ni
nevarnosti plazenja. |
29. člen |
(pogoji in zahteve za
izvajanje prostorskih ureditev) |
Investitor si mora
pred izvedbo zemeljskih del pridobiti geotehnične pogoje za temeljenje
objektov. V projektni dokumentaciji mora biti predviden način zaščite
javnega komunalnega in cestnega omrežja ter bližnjih zemljišč in
objektov. |
VII. NAČRT
PARCELACIJE |
30. člen |
(načrt parcelacije) |
Parcelacija zemljišča
je določena v grafičnem predlogu parcelacije. V območju obravnave je
predvidena parcelacija na 83 gradbenih parcel (enot je 57). 8 parcel je
predvidenih za cestne površine in komunalni koridor. Natančna velikost
parcel bo določena z geodetsko odmero. |
VIII. ETAPNOST
IZVEDBE |
31. člen |
Izvajanje OPPN je
predvideno v več fazah oziroma etapah: |
– Prva faza zajema
izgradnjo infrastrukture vključno z večnamenskim objektom z otroškim
vrtcem, ki jo v celoti izvede in financira investitor. |
– Druga–peta faza
predstavlja večstanovanjski objekti tipa vila- blok in večnamenski
objekt. |
– Šesta–osma faza
predstavlja individualno vrstno gradnjo. |
– Za postavitev
sončne elektrarne je prav tako predvidena v petih fazah. |
Vse faze se lahko
izvajajo istočasno ali v drugačnem vrstnem redu, kot je navedeno, vendar
tako, da zagotavljajo funkcionalno zaključene celote. |
IX. TOLERANCE |
32. člen |
(dovoljena
odstopanja) |
1. Tolerance pri
umestitvi objektov na gradbeno parcelo: V grafičnih prilogah so določeni
tlorisni in višinski gabariti objektov, ki upoštevajo odmike od
parcelnih mej, od prometnic in med objekti. |
Kot tolerance so
dovoljene: |
– spremembe tlorisnih
dimenzij objektov iz zakoličbene situacije v pasu ± 2.0 m v
razpoložljivih smereh, ulični niz mora biti ohranjen |
– vertikalni gabariti
ne smejo presegati tolerance ± 2.0 m. |
2. Tolerance pri
komunalnem in energetskem urejanju |
Dopustne so tolerance
pri komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj
ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo
koncepta prostorske umestitve. |
Spremembe, dovoljene
z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu
z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v
prostor in varovanje okolja. |
Odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in
organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN. |
X. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN |
33. člen |
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
Poleg zahtev iz
drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci občinskega
podrobnega prostorskega načrta upoštevati: |
– Financiranje
izgradnje infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorjem,
upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter Občino Slovenska
Bistrica, zakar se sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78. člena
ZPNačrt. V pogodbi se podrobneje definirajo obveznosti posameznih strank
v skladu s 7. členom Odloka o opremljanju stavbnih zemljišč in merilih
za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 5/10). |
– Pri izdelavi
tehnične dokumentacije in izvedbi morajo investitor in izvajalci
upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
– Pred pričetkom del
morata investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih
komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi
ali premestiti pod pogoji upravljavcev. |
– Investitor in
izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno,
ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na
sosednjih območjih. |
– Plodno zemljo, ki
nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih
površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in
njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
|
– Če se pogoji v
naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta
spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili občinskega
podrobnega prostorskega načrta, je potrebno le-tega novelirati. |
XI.
NADZOR |
34. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
35. člen |
(prenehanje
veljavnosti nekaterih veljavnih prostorskih aktov) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu preneha veljati v
tem ureditvenem območju Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih
za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02 in 108/08). |
36. člen |
Občinski podrobni
prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica. |
37. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 9000-6/2011-8 |
Slovenska Bistrica,
dne 13. aprila 2011 |
Župan |
Občine Slovenska
Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |