Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odločba US RS, 33/07 –
ZPNačrt, 70/08 – ZVO-1B), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2,
27/08 – Odl. US, 76/08 –
Zakon o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-O, 100/08 – Odl.
US), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občine Trebnje (Uradni list
RS, št. 72/95, 59/04 in 115/04) in 18. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet
Občine Trebnje na 26. redni seji dne 3. 6. 2009 sprejel |
O D L O K |
o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Trebnje |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. Namen odloka |
1. člen |
Ta odlok določa način
in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javne službe) na območju
Občine Trebnje. S tem odlokom so določene vrste komunalnih odpadkov (v
nadaljevanju: odpadki), njihovo zbiranje, odvoz in odlaganje (v
nadaljevanju: ravnanje), subjekti ravnanja z odpadki, način
obračunavanja stroškov za ravnanje z odpadki ter nadzor nad izvajanjem
tega odloka. |
2. Vsebina odloka |
2. člen |
S tem odlokom se
določajo: |
1. splošne določbe;
|
2. vrsta in obseg
storitev javne službe; |
3. pogoji in način
izvajanja javne službe; |
4. obveznosti
izvajalca javne službe; |
5. obveznosti
uporabnikov javne službe; |
6. odlaganje
odpadkov; |
7. nadzor;
|
8. viri financiranja
in obračun storitev javne službe; |
9. kazenske in
|
10. prehodne določbe. |
3. člen |
3. Cilji odloka |
1. preprečevanje
nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov; |
2. preprečevanje
neorganiziranega odlaganja odpadkov; |
3. zajetje in ločeno
zbiranje odpadkov na izvoru nastanka; |
4. vračanje odpadkov
v ponovno uporabo; |
5. sprejemljivost
ukrepov za okolje; |
6. uveljavitev načela
»stroške plača povzročitelj«; |
7. izboljšati dostop
do storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki; |
8. zagotoviti
izdelavo in sprejem letnih programov ravnanja s komunalnimi odpadki in
letnih programov odlaganja odpadkov ter dolgoročnih ukrepov na področju
ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov. |
4. Pojmi |
4. člen |
Posamezni izrazi
uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. Komunalni odpadek
po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali
sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge
dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s
klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s
klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z
odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek). |
2. Povzročitelj
odpadkov po tem odloku je pravna ali fizična oseba, katere delovanje ali
dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov),
oziroma vsaka pravna ali fizična oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje
ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh
odpadkov. |
3. Imetnik odpadkov
je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v
posesti. |
4. Uporabnik storitev
javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za
vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
|
5. Prepuščanje
odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu
javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. |
6. Zbiranje odpadkov
je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu
javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi
oddaje v obdelavo. |
7. Izvajalec javne
službe je oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne
službe ravnanja s komunalnih odpadkov. |
8. Ločeno zbrane
frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane
frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno
zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža
(vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek)« s
klasifikacijsko številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov,
določenega v predpisu o ravnanju z odpadki. |
9. Ločene frakcije so
ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v
predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne
službe. |
10. Nevarne frakcije
so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz
predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o
ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
|
11. Kosovni odpadki
so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijsko
številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v
predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali
teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za
odpadke. |
12. Biološki odpadki
so organski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih kot kuhinjski odpadki
(npr. ostanki hrane, zelenjavni odpadki, odpadki sadja …), odpadki iz
vrtov, organski odpadki iz gostinskih lokalov, trgovin s sadjem in
zelenjavo, odpadki iz parkov in pokopališč (npr. trava, vejevje, listje,
rože, odrezano grmovje …) in drugi organski odpadki, primerni za
kompostiranje. |
13. Mešani komunalni
odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z
odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega
seznama odpadkov; |
14. Embalaža so vsi
izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na
to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi
hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali
predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali
potrošnika. |
15. Odpadna embalaža,
ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki
nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi
gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni,
storitveni ali drugi dejavnosti. |
16. Odpadna
električna in elektronska oprema (v nadaljevanju: OEEO) je električna in
elektronska oprema, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in potrošnim
materialom, ki so del opreme, ko se ta zavrže. |
17. Zbiralnica
ločenih frakcij ali »Ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor,
urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne
službe te frakcije prepuščajo. |
18. Zbiralnica
nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in
začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih
odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. |
19. Premična
zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno
zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na
naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov
izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica
nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga
za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno
zbiranje teh frakcij. |
20. Zbirni center je
pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in
začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji
komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo
te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen
tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. |
21. Prevzemno mesto
je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih
posodah ali zabojnikih ali tipiziranih vrečah za odpadke prepuščajo te
odpadke izvajalcu javne službe. |
22. Zbirno mesto je
prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane namenske posode ali
zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v času do prevzema
odpadkov. |
23. Stavba je stavba
po predpisih o graditvi objektov, v kateri stalno ali začasno prebiva
ena ali več oseb. |
24. Objekt je objekt
po predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja
proizvodna ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča
nastajanje komunalnih odpadkov. |
25. Odlagališče
nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: odlagališče) je prostor ali objekt
za varno in nadzorovano odlaganje odpadkov odlagališče odpadkov.
|
26. Naselje je
območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi
stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje
tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. |
27. Območje strnjene
individualne pozidave je del naseljenega področja občine, kjer se
parcele z stanovanjskimi objekti stikajo. |
28. Območje razpršene
individualne pozidave je del naseljenega področja občine, kjer so
razdalje med parcelami s stanovanjskimi objekti daljše od 500 m.
|
29. Rumena vreča je
namenska vreča za izvorno ločevanje odpadne embalaže. |
30. Evidenčni list je
listina, s katero imetnik odpadkov, prevoznik odpadkov in prevzemnik
odpadkov potrjujejo pošiljanje odpadkov od kraja skladiščenja ali
nastajanja odpadkov pri imetniku odpadkov do kraja skladiščenja ali
obdelave odpadkov pri prevzemniku odpadkov, če se odpadki pri tem ne
pošiljajo preko meje Republike Slovenije. |
5. člen |
Subjekti ravnanja z
odpadki so: |
– Občina Trebnje je
po zakonu zadolžena, da organizira in zagotovi pogoje za izvajanje javne
službe ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov in izvaja nadzor nad
izvajalci javnih služb. Je lastnica /solastnica/ objektov za ravnanje in
odlaganje preostanka komunalnih odpadkov. |
– Izvajalci javne
službe ravnanja z odpadki |
Po Odloku o
ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o. (Uradni list RS,
št. 19/09) izvaja javno službo ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov
Komunala Trebnje d.o.o., ki je tudi upravljavec odlagališča za nenevarne
odpadke Globoko. |
– Povzročitelji
komunalnih odpadkov oziroma uporabniki so pravne in fizične osebe, ki na
območju Občine Trebnje stalno, začasno ali občasno povzročajo odpadke s
tem, da: |
– bivajo v svojih ali
najetih nepremičninah, |
– so lastniki hiše,
počitniške hiše, zidanice, hrama ali vikenda, |
– opravljajo
dejavnost, |
– upravljajo javne
površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke,
parkirišča, ulice, pločnike in podobno), |
– organizirajo
kulturne, športne ter druge javne prireditve. |
Upravljavci v več
stanovanjskih hišah in drugih objektih prevzamejo z uveljavitvijo tega
odloka nekatere obveznosti povzročiteljev. |
– Imetnik odpadkov,
ki je povzročitelj odpadkov ali ima odpadke v posesti. |
V primeru, da ni
mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, poskrbi za
odstranitev odpadkov in krije stroške odprave teh posledic občina. (11.
člen ZVO). |
Za imetnika odpadkov
javnih površin, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje
Občina Trebnje. |
Vsi povzročitelji
komunalnih odpadkov na območju Občine Trebnje morajo biti vključeni v
sistem ravnanja z odpadki. |
6. člen |
Ta odlok je obvezen
za vse uporabnike in izvajalca javne službe ravnanja in odlaganja
preostanka komunalnih odpadkov ter udeležence pri načrtovanju in
projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
|
Načrtovalci in
projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih
objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij
poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega
odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter
opremo izvajalca. |
II. VRSTE IN OBSEG
STORITEV JAVNE SLUŽBE |
7. člen |
Javna služba ravnanja
s komunalnimi odpadki po tem odloku obsega: |
1. ravnanje z ločeno
zbranimi frakcijami; |
2. ravnanje s
kosovnimi odpadki in opremo; |
3. ravnanje z
nevarnimi frakcijami; |
4. ravnanje z ostanki
komunalnih odpadkov; |
5. ravnanje z
biološkimi odpadki. |
Na področju ravnanja
s komunalnimi odpadki se vzpostavlja sistem: |
– izvornega ločevanja
in zbiranja komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« za odpadno
embalažo, kosovne odpadke ter frakcije odpadkov, ki nastajajo v
gospodinjstvih; |
– vračanje koristnih
odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo; |
– odlaganje zgolj
preostanka odpadkov na regijsko odlagališče nenevarnih odpadkov Globoko.
|
Javna služba ravnanja
s komunalnimi odpadki obsega zbiranje, sortiranje, oddajanje in
odlaganje preostankov komunalnih odpadkov na odlagališču za nenevarne
odpadke Globoko. |
8. člen |
Ravnanje z ločeno
zbranimi frakcijami je: |
– zbiranje ločenih
frakcij s sistemom »od vrat do vrat« in njihovo prevzemanje pri
gospodinjstvih in v zbiralnicah ter v zbirnih centrih; |
– oddajanje odpadne
embalaže, prevzete v okviru sistema »rumena vreča«, ločenega zbiranja
frakcij v ekoloških otokih in zbirnih centrih, v predelavo skladno s
predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
|
– zagotavljanje
predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, prevzetih v sistemu
»od vrat do vrat« v okviru ločenega zbiranja frakcij v ekoloških otokih
in zbirnih centrih in niso odpadna embalaža; |
– nabava tipiziranih
vreč za prepuščanje ločenih frakcij odpadne embalaže in tipiziranih vreč
za mešane komunalne odpadke v gospodinjstvih; |
– urejanje in
vzdrževanje prostorov, kjer je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih
centrov; |
– zagotavljanje ter
sporočanje podatkov o zbranih ločenih frakcijah po predpisih na področju
ravnanja z odpadki. |
III. VRSTE KOMUNALNIH
ODPADKOV |
9. člen |
(komunalni odpadki) |
Komunalni odpadki so
gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in
storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v
objektih v javni rabi, ki so pretežno trdni in po svoji sestavi
heterogeni. Skladno s klasifikacijo odpadkov po Uredbi o ravnanju z
odpadki so komunalni odpadki: |
1. Ločeno zbrane
frakcije: |
– papir in karton
|
– steklo |
– biorazgradljivi
kuhinjski odpadki |
– oblačila
|
– tekstil
|
– jedilno olje in
maščobe |
– barve, tiskarske
barve, lepila in smole, |
– čistila
(detergenti) |
– zdravila
|
– zavržena električna
in elektronska oprema, |
– les |
– plastika
|
– kovine |
– odpadki iz čiščenja
dimnikov |
– drugi tovrstni
odpadki. |
2. Odpadki z vrtov in
parkov (vključno z odpadki s pokopališč): |
– biorazgradljivi
odpadki |
– zemlja in kamenje
|
– odpadne nagrobne
sveče |
– drugi odpadki, ki
niso biorazgradljivi. |
3. Drugi komunalni
odpadki: |
– mešani komunalni
odpadki |
– odpadki z živilskih
trgov |
– odpadki iz čiščenja
cest |
– greznični mulj
|
– odpadki iz čiščenja
komunalne odpadne vode |
– drugi tovrstni
komunalni odpadki. |
4. Ločeno zbrane
frakcije nevarnih odpadkov: |
– barve, črnila,
lepila in umetne smole |
– topila |
– baterije in
akumulatorji |
– pesticidi
|
– zdravila
|
– fluorescentne cevi
in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro. |
5. Kosovni odpadki
|
Kosovni odpadki, ki
nastajajo v gospodinjstvih, so odpadki, ki po klasifikaciji ne spadajo
med nevarne ali posebne odpadke in jih zaradi volumna in teže ni
dovoljeno odlagati v posode za ostale frakcije gospodinjskih odpadkov.
Med kosovne odpadke se uvršča: bela tehnika, pohištvo, vzmetnice, talne
obloge, preproge, električni aparati (gospodinjski aparati, TV in
radijski sprejemniki), računalniki, kopalniška oprema, peči za centralno
ogrevanje, kolesa, smuči. |
Če nastanejo nevarni
odpadki izven gospodinjstev, niso predmet tega odloka. Ostali odpadki,
ki so v Uredbi o ravnanju z odpadki opredeljeni v klasifikacijskem
seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov, niso
predmet tega odloka. |
10. člen |
Ravnanje z nevarnimi
frakcijam je: |
– zbiranje in
prevzemanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah po vnaprej
dogovorjenem in javno objavljenem urniku; |
– prevzemanje
nevarnih frakcij v zbirnem centru; |
– začasno
skladiščenje zbranih nevarnih frakcij; |
– oddajanje nevarnih
frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem; |
– nabava in
vzdrževanje posod za začasno hranjenje nevarnih frakcij; |
– zagotavljanje ter
sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah po predpisih o ravnanju
z odpadki. |
11. člen |
Ravnanje z ostanki
komunalnih odpadkov je: |
– zbiranje in
prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov; |
– prevoz in oddajanje
prevzetih ostankov komunalnih odpadkov na odlagališče odpadkov;
|
– nabava in
vzdrževanje tipskih zabojnikov in vreč za ostanke komunalnih odpadkov;
|
– namestitev
mikročipov na zabojnike za ostanke komunalnih odpadkov ter nabava
čitalcev in programske opreme; |
– nabava in prodaja
tipiziranih vrečk za ostanke komunalnih odpadkov; |
– nabava in
vzdrževanje vozil za prevoz ostankov komunalnih odpadkov; |
– zagotavljanje ter
sporočanje podatkov o zbranih ostankih komunalnih odpadkih po predpisih
o ravnanju in odlaganju odpadkov. |
12. člen |
Odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov je: |
Ostanki komunalnih
odpadkov se odlagajo na odlagališču za nenevarne odpadke Globoko (v
nadaljnjem besedilu: na odlagališču). Na odlagališče je dovoljeno
odlagati samo predhodno obdelane odpadke (v skladu z Uredbo o ravnanju z
odpadki, Uradni list RS, št. 34/08) in odpadke, ki imajo zahtevano
spremno dokumentacijo. |
Pri ravnanju z
odpadki se upošteva naslednji vrstni red ukrepov: |
– preprečevanje
nastajanja odpadkov; |
– priprava odpadkov
za njihovo ponovno uporabo; |
– recikliranje
odpadkov; |
– drugi postopki
predelave; |
– odstranjevanje
odpadkov. |
Na odlagališče se
odlagajo tudi nenevarni odpadki, za katere je pridobljena ustrezna ocena
odpadkov s strani pooblaščenih institucij. |
Upravljavec
odlagališča mora imeti poslovnik odlagališča, ki je predpisan z Uredbo o
odlaganju odpadkov na odlagališčih. |
13. člen |
Zbiranje bioloških
odpadkov |
Biološki odpadki
predstavljajo organski del gospodinjskih odpadkov, kamor spadajo
kuhinjski odpadki, ki so biološko razgradljivi, odpadki z vrta (listje,
trava, vejevje) in drugi primerni odpadki za kompostiranje. |
Za ravnanje z
biološkimi odpadki sta primerna naslednja sistema: |
– kompostiranje v
lastnem vrtu, |
– zbiranje bioloških
odpadkov v tipskih posodah in odvoz v kompostarno. |
Omenjena sistema sta
namenjena za zbiranje in končno oskrbo bioloških odpadkov iz naselij,
gospodarstva in obrti in pokrivata: |
– individualna
gospodinjstva; |
– gospodinjstva v
stanovanjskih blokih; |
– obrt in industrija;
|
– pokopališča in
tržnice. |
Kompostiranje v
lastnem vrtu je predvideno pri vseh individualnih stanovanjskih objektih
na območju občine, kjer prostorski pogoji to dopuščajo, z navodili za
kompostiranje pa bo občane seznanil izvajalec dejavnosti. Na teh
območjih se omogoči tudi ločeno zbiranje in odlaganje bioloških odpadkov
v tipske posode za tiste uporabnike, ki se ne odločijo za kompostiranje
v lastnem vrtu. |
Ločeno zbiranje in
odlaganje bioloških odpadkov v tipske posode je obvezno za gospodinjstva
v stanovanjskih blokih in gospodinjstva v individualnih stanovanjskih
objektih, kjer ni prostorskih pogojev za kompostiranje ter za industrijo
in obrt, kjer tovrstni odpadki nastajajo v proizvodnem oziroma
storitvenem procesu. |
Za povzročitelja
kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva se šteje oseba, ki upravlja:
|
– kuhinjo, v kateri
se pripravi v letnem povprečju manj kot 20 obrokov hrane dnevno;
|
– prostore, v katerih
se razdeli v letnem povprečju manj kot 10 obrokov hrane dnevno;
|
– prostore, v katerih
se razdeljujejo obroki hrane, ki jih dostavlja povzročitelj kuhinjskih
odpadkov iz gostinstva, dostava obrokov pa ni redna. |
Za zbiranje bioloških
odpadkov se uporabljajo: |
– namenski plastični
zabojniki rjave barve volumna 120 l in 240 l (gospodinjstva);
|
– kovinski zabojniki
(ustrezno označeni) volumna 1100 l (pokopališča, tržnice, industrija,
obrt). |
IV. POGOJI IN NAČIN
IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
14. člen |
Pogoji za izvajanje
javne službe so zagotovljeni z objekti, napravami in opremo za izvajanje
posameznih vrst javne službe. |
Način izvajanja javne
službe ravnanja z odpadki je opredeljen v letnem programu ravnanja z
odpadki. |
Razen vsebin, ki so
skupne za vse občine, letni program ravnanja z odpadki določa različne
pogoje in način izvajanja javne službe glede na: |
– naselja;
|
– območja strnjene
individualne pozidave; |
– območja razpršene
individualne pozidave. |
15. člen |
Pri gospodinjstvih se
s sistemom »rumene vreče« zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij:
|
– papirja in drobne
lepenke vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke; |
– drobne odpadne
embalaže iz plastike; |
– drobne odpadne
embalaže iz kovin; |
– drobne odpadne
embalaže iz sestavljenih materialov. |
S sistemom ekoloških
otokov se zagotavlja izvorno ločevanje osnovnih štirih oziroma petih
frakcij odpadkov: |
– papirja in drobne
lepenke vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke; |
– drobne odpadne
embalaže iz plastike; |
– drobne odpadne
embalaže iz kovin; |
– odpadne embalaže iz
stekla; |
– bioloških odpadkov.
|
Število ekoloških
otokov se določi glede na gostoto poselitve oziroma na količino ločenih
frakcij. En ekološki otok pokriva največ 500 prebivalcev. Lokacijo
določita izvajalec javne službe in občina v sodelovanju s krajevnimi
skupnostmi. Glede na nov sistem »od vrat do vrat« ne bo potrebno
izgrajevati novih ekoloških otokov, ampak le vzdrževati že obstoječe.
|
Ločene frakcije iz
prvega odstavka tega člena, ki nastajajo v podjetjih z več kot 20
zaposlenimi, se prepuščajo izvajalcu javne službe v tipiziranih
zabojnikih, ki jih zagotovijo lastniki podjetij sami. |
16. člen |
V zbirnem centru
Globoko je zagotovljen prevzem naslednjih ločenih frakcij: |
– papirja in lepenke
vseh vrst in velikosti vključno z odpadno embalažo iz papirja in
lepenke; |
– stekla vseh
velikosti in oblik vključno z odpadno embalažo iz stekla; |
– plastike, vključno
z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov; |
– odpadkov iz kovin,
vključno z odpadno embalažo iz kovin; |
– les, vključno z
odpadno embalažo iz lesa; |
– oblačila, tekstil;
|
– jedilna olja in
maščobe; |
– barve, črnila,
lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi; |
– detergenti, ki ne
vsebujejo nevarnih snovi; |
– baterije in
akumulatorji, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03
v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki;
|
– električna in
elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih snovi; |
– odpadni stiropor;
|
– pnevmatike;
|
– motorna olja. |
17. člen |
V zbirnem centru je
zagotovljeno tudi redno oddajanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov
ter OEEO. Prevzemanje nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in OEEO je
nadzorovano z osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem. |
18. člen |
Postopnost
opremljanja zbirnih mest za ločene frakcije na posameznem območju
poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih
frakcij na posameznem območju poselitve in druge obveznosti izvajanja
javne službe določi izvajalec. |
19. člen |
V premičnih
zbiralnicah se prevzemajo nevarne frakcije iz gospodinjstev najmanj
enkrat letno. Občani imajo možnost oddati nevarne odpadke v zbirnem
centru v obratovalnem času. |
20. člen |
Kosovni odpadki se
prevzemajo dvakrat letno na odjemnih mestih imetnikov odpadkov po
sistemu »od vrat do vrat«. Kosovne odpadke lahko povzročitelji skozi
celo leto v obratovalnem času zbirno-sortirnega centra v center
pripeljejo sami. |
21. člen |
Na prevzemnih mestih
se prevzemajo ostanki komunalnih odpadkov. |
Povzročitelji
prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečah volumna 120
l in tipiziranih zabojnikih 120 l do 1100 l. |
V primeru občasnega
povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v posode iz prejšnjega
odstavka tega člena, si mora povzročitelj proti plačilu priskrbeti
tipizirano vrečko, označeno z znakom izvajalca, ki jo nabavi pri
izvajalcu ali drugih v naprej določenih prodajnih mestih in jo na dan
odvoza postavi na prevzemno mesto ob posodo. Predpisan zabojnik ali
vreča za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni moč zapreti. |
22. člen |
Lokacijo zbirnih in
odjemnih mest, vrsto in število posod za odpadke, določi izvajalec na
terenu, skladno s programom ravnanja z odpadki, tehnologijo zbiranja in
odvažanja odpadkov, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev
ter strukturo in vrsto odpadkov v skladu s soglasjem lastnika zemljišča.
|
Tisti povzročitelji,
ki živijo na območjih z redko poselitvijo, morajo zbirati odpadno
embalažo v tipsko rumeno vrečo. Ostanke komunalnih odpadkov zbirajo v
obstoječe tipske zabojnike ali tipske vreče in jih odložijo na prevzemno
mesto. |
Lokacijo zbirnih in
prevzemnih mest ter vrsto in število skupnih zabojnikov za odpadke
določi izvajalec javne službe po tem, ko pridobi za to soglasje
pristojne lokalne skupnosti. |
Pristojni občinski
upravni organ za komunalne zadeve lahko z odločbo določi vrsto in
število posod, v kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta
dogovoriti. |
23. člen |
Prevzemno mesto mora
biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov. Širina dovozne poti do
prevzemnega mesta mora biti najmanj 3 m, najmanjša svetla višina dovozne
poti pa 4 m. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti
stopnic, robnikov ali drugih ovir. Na dan odvoza odpadkov je potrebno
zabojnik oziroma vrečo dostaviti na prevzemno mesto do 6. ure zjutraj.
|
Če prevzemno mesto ni
hkrati zbirno mesto, morata povzročitelj ali upravitelj stavbe
zagotoviti, da so posode in tipizirane vrečke na prevzemnem mestu le v
času, določenem za prevzem ostankov komunalnih odpadkov in bioloških
odpadkov. |
24. člen |
Za čas do prevzema
ostankov komunalnih odpadkov mora povzročitelj ali upravitelj stavbe
zagotoviti, da so posode nameščene na zbirnem mestu tako, da
povzročitelji v njih neovirano zbirajo ostanke komunalnih in bioloških
odpadkov. |
Tipizirane vrečke
morajo povzročitelji do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih
prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih
zaprtih in pokritih prostorih v stavbi. |
25. člen |
Če je zbirno mesto na
prostem, mora biti njegova površina primerne velikosti, asfaltirana ali
tlakovana, posode pa zavarovane pred vremenskimi vplivi. |
Vsa zbirna in odjemna
mesta morajo biti vzdrževana in redno čiščena, za kar so odgovorni
uporabniki storitev. |
Če zbirnega mesta ni
mogoče urediti na površini, ki je v lasti povzročitelja ali uporabnika
stavbe, lahko pristojni občinski organ določi namestitev posod na javni
površini. |
26. člen |
V primeru izpada
prevzema odpadkov zaradi višje sile ali praznikov, mora izvajalec javne
službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje, izpadli prevzem
odpadkov pa opraviti takoj, ko je možno oziroma najkasneje v petih
delovnih dneh. |
27. člen |
V primeru, da se
količina komunalnih odpadkov glede na časovna obdobja spreminja, se
razmerja med izvajalcem javne službe in povzročiteljem uredijo s
pogodbo. Določen je maksimalni volumen preostanka odpadkov na osebo 10 l
tedensko. |
Razmerje med
izvajalcem in uporabniki storitev se uredi v skladu s tem Odlokom in s
pogodbo za pravne osebe tudi v primeru, da pri uporabniku nastajajo
nenevarni odpadki, ki ne sodijo v klasifikacijsko skupino odpadkov 15 in
20 in jih je dovoljeno odlagati na odlagališče nenevarnih odpadkov.
|
Izvaja se organiziran
reden individualen odvoz komunalnih odpadkov, zato se določijo nove
transportne poti. Gospodinjstva odpadke oddajajo na svojem odjemnem
mestu v tipiziranih zabojnikih oziroma vrečah. |
V redko poseljenih
hribovitih predelih občine z razpršeno gradnjo, vikendaških območjih,
zidanicah in počitniških hišah se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih
mestih blizu odcepov lokalnih cest do posameznih povzročiteljev, kjer
bodo nameščeni zabojniki volumna 770 l do 1100 l za mešane komunalne
odpadke in namenski 770 l do 1100 l zabojniki za odpadno embalažo.
|
Lokacije skupnih
zbirnih mest ter lokacije prevzemnih mest v redko poseljenih hribovitih
predelih občine določi izvajalec v sodelovanju z občino, krajevno
skupnostjo in lastnikom zemljišča. |
28. člen |
Na odlagališču
odpadkov se redno prevzemajo ostanki komunalnih odpadkov in drugi
nenevarni odpadki, skladno s predpisi o ravnanju in odlaganju odpadkov.
Upravljavec odlagališča mora pred odložitvijo odpadkov v telo
odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki
vključuje pregled predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje
istovetnosti odpadkov glede na vrsto, količino in njihove lastnosti.
Odpadki se prevzemajo pred odlagališčem z obveznim tehtanjem in
prevzemom spremne dokumentacije. Odpadki se pred kompaktiranjem vizualno
pregledajo, izločijo se vsi odpadki, ki jih je mogoče vključiti v
reciklažo. |
29. člen |
Za izredni prevzem in
odlaganje nenevarnih odpadkov mora povzročitelj predhodno pridobiti
soglasje upravljavca odlagališča. Odlaganje odpadkov po metodi D1 je
mogoče le na osnovi izdelane ocene odpadka o ustreznosti načina končne
odstranitve z metodo odlaganja. |
Če pripeljanih
odpadkov ne spremlja zahtevana dokumentacija (ocena odpadka, evidenčni
list), jih upravljavec odlagališča začasno skladišči do zagotovitve
pogojev za odlaganje oziroma skladišči za največ štiri mesece. V primeru
neustreznosti odpadka za odlaganje, upravljavec odlagališča zavrne
pošiljko in o tem obvesti inšpekcijsko službo, vse zapise vodi v
obratovalnem dnevniku. Na odlagališču lahko odlagajo odpadke samo tisti
povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov.
Povzročitelji odpadkov, ki niso vključeni v redni odvoz odpadkov, morajo
skleniti posebno pogodbo z upravljavcem odlagališča. |
V. OBVEZNOSTI
IZVAJALCEV JAVNIH SLUŽB |
30. člen |
Obveznosti izvajalca
javnih služb so opredeljene v Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list
RS, št. 34/08). |
31. člen |
Tipsko obliko, barvo,
velikost ter označenost vrečk in zabojnikov za komunalne odpadke določi
izvajalec javne službe. |
Zbirke podatkov |
32. člen |
Zbirke podatkov
obsegajo: |
– register prevzemnih
mest; |
– kataster zbiralnic,
zbirnega centra in ekoloških otokov; |
– podatke o prevzetih
ločenih frakcijah, kosovnih odpadkih, nevarnih frakcijah, ostankih
komunalnih odpadkov, vodene po predpisih o ravnanju in odlaganju
komunalnih odpadkov; |
– podatke o izdanih
pogojih in soglasjih. |
Register prevzemnih
mest |
Za vsako posamezno
stavbo, v kateri nastajajo komunalni odpadki, se določi ime in naslov
povzročitelja ali upravitelja stavbe (uporabnika storitev), lokacijo
prevzemnega mesta za ostanek komunalnih odpadkov, način prepuščanja (v
posodi ali v vrečkah), velikost in število posod za prepuščanje ostankov
komunalnih odpadkov ter pogostost odvoza. |
Zbirke podatkov iz
prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih
mest. |
Podatki za posamezno
stavbo se v registru prevzemnih mest lahko spremenijo zaradi:
|
– sprememb števila
prebivalcev in zaposlenih v stavbi (po podatkih iz centralnega registra
prebivalstva ter evidenc o številu zaposlenih v posamezni dejavnosti);
|
– spremenjenih
količin komunalnih odpadkov v stavbi. |
Izvajalec javne
službe ob vsaki spremembi podatkov potrdi povzročitelju vpis sprememb v
register prevzemnih mest in uskladi prevzemanje ostankov komunalnih
odpadkov in obračun storitev najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v
register prevzemnih mest. |
33. člen |
Za vsako
gospodinjstvo oziroma vsako posamezno stavbo, kjer nastajajo komunalni
odpadki, se vodi: |
– ime, naslov in
šifra plačnika; |
– šifra lokacije
prevzemnega mesta; |
– število članov
gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v
stavbi; |
– izračunano količino
komunalnih odpadkov; |
– prostornina
zabojnika za ostanke komunalnih odpadkov; |
– morebitne olajšave
oziroma posebnosti, povezane s prevzemnim mestom. |
Zbirko podatkov iz
prejšnjega odstavka vodi izvajalec v registru prevzemnih mest. |
34. člen |
Podatki v registru
prevzemnih mest se lahko za posamezno gospodinjstvo oziroma stavbo
spremenijo na podlagi: |
– sprememb podatkov,
ki so pridobljeni iz centralnega registra prebivalstva in se nanašajo na
število prebivalcev v gospodinjstvu oziroma stavbi; |
– pisnega sporočila
uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja
komunalnih odpadkov oziroma števila in velikosti posod. |
Izvajalec enkrat
letno uskladi podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s
podatki iz centralnega registra prebivalstva. |
Izvajalec o vsaki
spremembi podatkov v registru prevzemnih mest obvesti plačnika storitev
službe. Ravno tako mora v roku enega meseca po vpisu spremembe v
register prevzemnih mest uskladiti obračun storitev ravnanja z odpadki z
nastalo spremembo. |
Prijava prevzemnega
mesta |
35. člen |
Lastnik ali
upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne
službe začetek uporabe stavbe najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe
objekta, da se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta, o dobavi,
številu in prostornini posod ter o drugih pogojih za pričetek izvajanja
storitev javne službe. |
Prvo nabavo posod za
odpadke zagotovi izvajalec in nabavo zaračuna povzročitelju.
|
Pred začetkom uporabe
stavbe izvajalec javne službe izvede vpis prevzemnega mesta v register
prevzemnih mest. |
36. člen |
Pred pričetkom
izvajanja storitev javne službe se z uporabnikom sklene pogodba v pisni
obliki. Pogodba vsebuje: |
– ime oziroma naziv
plačnika; |
– naslov plačnika;
|
– lokacijo
prevzemnega mesta; |
– število članov
gospodinjstva oziroma število prebivalcev v večstanovanjskem objektu;
|
– izračunano
minimalno količino komunalnih odpadkov na osebo; |
– prostornino
zabojnika oziroma volumen namenskih vreč; |
– razdelilnik
stroškov v primeru večstanovanjske stavbe in način delitve stroškov;
|
– upravitelja objekta
pri večstanovanjskem objektu. |
37. člen |
V primeru, ko se
pogodba sklepa s pravno osebo ali drugim pravnim subjektom, ki opravlja
kakršnokoli dejavnost, pa vsebuje pogodba še naslednje podatke:
|
– davčno številko;
|
– številko
transakcijskega računa; |
– kopijo odločbe o
registraciji; |
– minimalni volumen
preostanka mešanih komunalnih odpadkov glede na dejavnost. |
Če se dejavnost
opravlja v objektu, kjer se nahaja tudi gospodinjstvo, se v pogodbi
določi tudi delitev izračunane količine odpadkov na del, ki pripada
gospodinjstvu in del, ki pripada pravni osebi ali drugemu pravnemu
subjektu, v primeru, ko se uporablja skupen zabojnik za odlaganje
komunalnih odpadkov. |
Skupni zabojnik
volumna 1100 l se lahko uporablja le za odlaganje komunalnih odpadkov,
če pri opravljanju dejavnosti nastajajo tudi komunalni odpadki. Za vse
ostale odpadke, ki niso komunalni odpadki (odpadki iz industrije, obrti,
ter storitvenih dejavnosti), mora uporabnik uporabljati ločene
zabojnike. Za odvoz in deponiranje teh odpadkov se s povzročiteljem
odpadkov sklene posebna pogodba v skladu z določili tega odloka. |
38. člen |
Izvajalec javne
službe mora voditi evidence v skladu s predpisano dokumentacijo.
Sestavni del evidence so potrjeni evidenčni listi in potrdila o predanih
frakcijah. Dokumentacijo mora hraniti najmanj 5 let. |
Izvajalec javne
službe mora zagotoviti tehtanje vsake pošiljke ločenih frakcij, ki jo
odda v predelavo ali odstranjevanje. |
Soglasja |
39. člen |
Izvajalec javne
službe izdaja pogoje k prostorskim izvedbenim aktom, projektne pogoje in
soglasja k projektnim rešitvam v postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja za objekte, kjer bodo nastajali komunalni, gradbeni in ostali
nenevarni odpadki. |
40. člen |
Letni program oziroma
urnik zbiranja odpadkov pripravi izvajalec javne službe do 30. septembra
za naslednje leto. |
Pri izdelavi programa
zbiranja komunalnih odpadkov je treba upoštevati, da se prevzema:
|
– preostanek
komunalnih odpadkov vsaki drugi teden izmenično; |
– komunalna embalaža
v rumenih vrečah vsaki drugi teden izmenično; |
– biološki odpadki 1
× tedensko. |
Obveznosti
upravljavca odlagališča |
41. člen |
Obveznosti
upravljavca odlagališča so opredeljene v Poslovniku o ravnanju z
odpadki, s katerim razpolaga izvajalec. |
42. člen |
Upravljavec v skladu
z določbami Uredbe vodi: |
– zbirke evidenčnih
listov; |
– evidenco ocen
odpadkov; |
– podatke o vrsti in
količini odloženih odpadkov; |
– podatke o ločenih
frakcijah, predanih pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem;
|
– zbirke poročil o
obratovalnem monitoringu; |
– kataster
odlagališča; |
– podatke o izdanih
soglasjih; |
– zbirke listin,
potrebnih za napoved takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja
odpadkov. |
VI. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE |
43. člen |
Ravnanje s
komunalnimi odpadki je obvezna gospodarska javna služba in je za
uporabnike obvezna. |
44. člen |
Povzročitelji ravnajo
s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v
sistemu »od vrat do vrat« v rumeni vreči oziroma kosovne odpadke na
odjemnem mestu ter na ekoloških otokih in v zbirnem centru Globoko.
|
Povzročitelji morajo
oddajati nevarne frakcije 1× letno pri prevzemanju v premični zbiralnici
ali v zbirnem centru Globoko v času obratovanja skozi celo leto. |
45. člen |
Povzročitelji morajo
zagotoviti, da: |
– hranijo nevarne
frakcije do njihove oddaje ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za
okolje; |
– hranijo ločene
frakcije do njihove oddaje varno in neškodljivo za okolje; |
– kosovne odpadke
pred oddajo ročno ločijo tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno
eno ločeno frakcijo; |
– biološke odpadke
sami kompostirajo v čim večji možni meri oziroma jih oddajo v namenske
zabojnike; |
– skrbijo za red in
čistočo zbirnih in odjemnih mest. |
46. člen |
Povzročitelji ali
upravljavci stavb morajo zagotoviti: |
– da so posode in
vrečke, namenjene odlaganju ostankov komunalnih odpadkov, postavljene na
prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje odpadkov;
|
– da po praznjenju
posode namestijo nazaj na zbirno mesto; |
– da so pokrovi posod
zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem
mestu; |
– da je dovoz do
prevzemnega mesta tudi v zimskem času vzdrževan in je omogočen odvoz
odpadkov; |
– obveščanje
izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev
javne službe. |
47. člen |
Prepovedano je:
|
– odložiti ali zliti
odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali v
posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov; |
– mešati nevarne
frakcije z ločenimi frakcijami ali ostanki komunalnih odpadkov ali
mešati posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj; |
– mešati ločene
frakcije med ostanke komunalnih odpadkov; |
– v posode in vrečke
za ostanke komunalnih odpadkov odložiti ali zliti nevarne frakcije,
odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz
zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne
odpadke, odpadke iz vrtov in odpadke v tekočem stanju, gošče in
usedline, ne glede na vrsto odpadka; |
– odlagati odpadke v
vrečkah, ki niso tipizirane; |
– razstavljati
opremo, ki vsebuje nevarne snovi; |
– pisati na posode
ali zabojnike ter nanje lepiti plakate; |
– odložiti ali zliti
tekoče komunalne odpadke v zabojnike, posode ali vrečke ki so lahko
zaprti v različnih embalažah. |
48. člen |
Povzročitelj mora
odložiti kosovne odpadke in OEEO na prevzemno mesto v skladu z letnim
urnikom za kosovne odpadke. Izvajalec stranko obvesti o dnevu odvzema
kosovnih odpadkov, ki jih stranka zloži na svojo prevzemno mesto. Če
odloži odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki ali OEEO, jih
izvajalec javne službe ne prevzame, ampak jih označi z nalepko o
neustreznosti. Stranka jih mora odstraniti s prevzemnega mesta takoj po
končanem prevzemanju kosovnih odpadkov. |
49. člen |
Prepovedana je
opustitev storitev javne službe in kopičenje komunalnih odpadkov ter
njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso
namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov. |
Če povzročitelj iz
prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih
odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, to na njegove stroške
izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe inšpekcije. |
50. člen |
Če povzročitelja ni
mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov
izvajalec javne službe na stroške Občine Trebnje na podlagi odločbe
inšpekcije. |
51. člen |
Organizatorji
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja
prireditve zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi s posodami ali
zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje
ostankov komunalnih odpadkov in da najkasneje v 24 urah po končani
prireditvi izvajalec javne službe odpadke prevzame. |
Stroški bremenijo
organizatorja. |
VII. ODLAGANJE
ODPADKOV |
52. člen |
Ostanki komunalnih
odpadkov se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov (odlagališče).
|
V območju odlagališča
so prostori za začasno skladiščenje ločenih frakcij in prostori za
začasno hrambo nevarnih frakcij v okviru zbirnega centra. Prostor je
pokrit in služi potrebam začasnega skladiščenja kosovnih in nevarnih
odpadkov do predaje pooblaščenim predelovalcem. |
53. člen |
Na odlagališče je
dovoljeno odlagati samo tiste odpadke, ki jih določa Uredba o ravnanju z
odpadki in so v skladu z izdelano oceno o primernosti odlaganja oziroma
izjavo. |
54. člen |
Izvajalec sprejme
poslovnik o upravljanju in vzdrževanju odlagališča odpadkov, ki obsega:
|
1. naziv upravljavca
odlagališča in vrsto odlagališča; |
2. seznam vrst in
količin odpadkov, ki se skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem za
obratovanje odlagališča lahko odlagajo; |
3. podatke o
obratovanju odlagališča: |
a) obratovalni čas
odlagališča |
b) opis načina
prevzemanja in preverjanja odpadkov |
c) opis načina in
metod odlaganja odpadkov v telo odlagališča |
d) opis ravnanja z
izcedno in padavinsko vodo in odlagališčnimi plini; |
4. navodila za
izvajanje postopkov preverjanja odpadkov; |
5. navodila za
ravnanje z odpadki v skladišču odpadkov na območju odlagališča;
|
6. navodila za
vzdrževalna dela na odlagališču; |
7. navodila za redne
preglede stabilnosti telesa odlagališča in tehničnih objektov;
|
8. navodila za nadzor
in ukrepanje v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja
okolja; |
9. navodila za
ukrepanje ob ekološki nesreči; |
10. navodila za
vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika. |
Poslovnik mora imeti
naslednje priloge: |
– projekt izvedenih
del za odlagališče, na podlagi katerega je izdano uporabno dovoljenje za
odlagališče; |
– načrt delov območja
telesa odlagališča, ki so že zapolnjeni z odloženimi odpadki;
|
– program
obratovalnega monitoringa; |
– načrt ravnanja z
odpadki, na podlagi katerega je izdano okoljevarstveno dovoljenje za
obratovanje odlagališča. |
55. člen |
Zemlja in jalovina se
na odlagališču uporabljata le za gradnjo odlagalnih polj in prekrivni
material v skladu s poslovnikom. |
56. člen |
Izkopana zemljina in
jalovina ter gradbeni material se lahko odložijo na odlagališču inertnih
odpadkov, uporabijo se lahko za sanacijo degradiranih površin oziroma se
lahko odložijo kam drugam v okolje, za kar mora biti pridobljeno
dovoljenje za poseg v prostor. |
Povzročitelj mora
vsaj tri dni pred pričetkom del, kjer bodo taki odpadki nastajali,
obvestiti pristojne strokovne službe Komunale Trebnje, da mu le-ta
odredi odlagališče. |
57. člen |
Odpadke, ki so
namenjeni odlaganju na odlagališče, je prepovedano odlagati izven
odlagališča. Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je
dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče
odpadkov. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec
javne službe takoj, ko to odredi pristojni občinski organ za komunalne
zadeve oziroma pristojna inšpekcija Občine Trebnje. |
Če storilca ni možno
ugotoviti, odstrani odpadke izvajalec na stroške proračuna občine, kjer
se odpadki nahajajo. |
Sežiganje odpadkov na
prostem, na mestu nastanka, domačih kuriščih in kotlovnicah ter drugih
skupinskih kotlovnicah, je prepovedano. Prepovedano je tudi sežiganje
vrtnih odpadkov v strnjenih naseljih. |
58. člen |
Osveščanje
povzročiteljev odpadkov |
Za učinkovito
ravnanje z odpadki in osveščanje občanov z načinom in pomenom ločenega
zbiranja odpadkov ter obveznostmi, ki izhajajo iz odloka o ravnanju s
komunalnimi odpadki, bo izvajalec izvajal naslednje aktivnosti
informiranja javnosti o pomenu reciklaže odpadkov in možnostih
zmanjšanja količin nastalih odpadkov: |
– splošno
informiranje vseh ciljnih skupin ob vzpostavitvi izvornega ločevanja
komunalne odpadne embalaže z rumeno vrečo; |
– priprava in
razdelitev navodil za kompostiranje gospodinjstvom, ki bodo kompostirala
v lastnem vrtu; |
– izdaja in
razdelitev zloženk z navodili za ločeno zbiranje odpadkov vsem
povzročiteljem; |
– obveščanje
povzročiteljev o zbiranju in odvozu kosovnih in nevarnih odpadkov,
vključno z razporedom odvozov; |
– izdaja in
razdelitev raznih informativnih gradiv; |
– obveščanje preko
javnih medijev; |
– obveščanje
povzročiteljev o učinkih ločenega zbiranja odpadkov; |
– ostale aktivnosti
za doseganje čim bolj učinkovitega izvajanja odloka o ravnanju s
komunalnimi odpadki. |
VIII. VIRI
FINANCIRANJA IN OBLIKOVANJE CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE |
Viri financiranja |
59. člen |
Sredstva za izvajanje
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov
komunalnih odpadkov v obsegu in na način, kot je določeno v tem odloku,
se pridobivajo: |
– iz plačila
uporabnikov za storitve javne službe; |
– od prodaje ločenih
frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij;
|
– iz proračuna Občine
Trebnje; |
– drugih virov. |
60. člen |
Cene za ravnanje z
odpadki se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij
izvajalca skladno z veljavnimi predpisi. Cena za ravnanje z odpadki
vsebuje: |
– stroške zbiranja in
odvoza odpadkov; |
– stroške zbiranja in
odvoza odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat« in iz zbiralnic;
|
– stroški zbiranja in
odvoza ter ravnanja z biološkimi odpadki; |
– stroške obdelave
odpadkov in ločeno zbranih frakcij; |
– stroške
odstranjevanja odpadkov; |
– stroške zbiranja in
obdelave kosovnih odpadkov; |
– stroške upravljanja
zbirnega centra; |
– odlaganje
preostanka odpadkov; |
– evidentiranje
dejanskih količin mešanih komunalnih odpadkov pri povzročiteljih in
računalniška podpora za zagotavljanje načela »povzročitelj plača«;
|
– okoljsko
informiranje javnosti (priprava programov minimizacije, obveščanje
uporabnikov o uspešnosti ločenega zbiranja). |
Osnovna cena ravnanja
z odpadki vključuje tudi stroške organiziranja, zbiranja in deponiranja
vseh vrst odpadkov, zbranih v akcijah ločenega zbiranja nevarnih in
kosovnih odpadkov. |
Cene storitev se
oblikujejo za celotno storitev, enota storitve je količina komunalnih
odpadkov (predviden je maksimalni volumen 10 l preostanka komunalnih
odpadkov na osebo tedensko), ki jih ustvari povzročitelj (uporabnik
javne službe). |
61. člen |
Stroški, ki
oblikujejo ceno storitev zbiranja kosovnih odpadkov, nevarnih frakcij in
komunalnih odpadkov ter ceno storitev izločanja ločenih frakcij z
razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov, kompostiranje bioloških
odpadkov in odstranjevanje preostanka odpadkov, obsegajo predvsem:
|
– neposredne in
posredne stroške; |
– stroške investicij;
|
– splošne stroške. |
Obračun storitev
javne službe |
62. člen |
Zavezanci za plačilo
storitev iz 59. člena tega odloka so: |
– povzročitelji
odpadkov iz gospodinjstev; |
– lastniki vikendov,
zidanic, počitniških hiš in hramov; |
– ostali
povzročitelji odpadkov, ki opravljajo dejavnost na območju Občine
Trebnje. |
63. člen |
Stroške ravnanja z
odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano
ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki
nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem
območju ali se povzročitelji vselijo v stanovanje ali pričnejo
uporabljati poslovne prostore ali počitniške objekte. |
Vsaka pravna oseba,
ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju Občine Trebnje,
je dolžna pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu datum
začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju
z odpadki. |
Povzročiteljem
odpadkov (pravnim osebam), ki pripeljejo odpadke v zbirni center ali na
odlagališče odpadkov, se stroški obdelave odpadkov zaračuna po ceni, ki
je določena v veljavnem ceniku. |
64. člen |
Osnova za obračun
storitev iz stanovanjskih prostorov je volumen odpadka na osebo.
|
Potreben volumen
posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Volumen
posode je odvisen od števila oseb v gospodinjstvu, velikosti poslovne
površine, vrste poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti
ločevanja na izvoru. |
Za individualno
postavitev posod pri fizičnih osebah (gospodinjstvih) je najmanjši
skupni volumen posode za odpadke 120 l, obračunan volumen pa 10 l
preostanka komunalnih odpadkov na osebo tedensko. |
V primeru, ko več
povzročiteljev uporablja isto posodo, se za razdelitev stroškov med
povzročitelji uporablja kvadratura poslovnih ali proizvodnih površin ali
število povzročiteljev. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo
vsi pokriti in nepokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne
oziroma proizvodne dejavnosti, razen športnih igrišč in parkirišč. V
primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posodo
za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število članov v
gospodinjstvu. |
V primeru, da se
stranke ne sporazumejo o plačilu o delitvi stroškov ravnanja z odpadki,
se obračuna stranki ločeno po dejanskem volumnu. |
65. člen |
Pravilnik o tarifnem
sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje in cenik za
obračun storitev javne službe sprejme Občinski svet Občine Trebnje.
|
Pravilnik o tarifnem
sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje in cenik za
obračun storitev javne službe morata biti po vseh postavkah usklajena s
tem odlokom. |
66. člen |
Občina je dolžna
zagotavljati javno službo le za komunalne odpadke pravnih oseb, ki
opravljajo kakršnokoli dejavnost (v nadaljevanju pravne osebe). Cene teh
storitev določi izvajalec v skladu s tarifnim sistemom. |
67. člen |
Ne glede na določbe
prejšnjega člena, lahko izvajalec prevzema v ravnanje tudi nenevarne
odpadke, ki jih povzročijo pravne osebe v zvezi z opravljanjem
dejavnosti. Cena za ravnanje s temi odpadki ni sestavni del pravilnika o
tarifnem sistemu in se določi posebej v pogodbi med izvajalcem in
povzročiteljem. |
68. člen |
Pravne osebe, katerih
dejavnost je takšna, da generirajo samo komunalnim odpadkom podobne
odpadke, zbirajo te odpadke v tipskih zabojnikih. Podlago za izračun
storitev ravnanja z njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih
posod za odpadke. Cene zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov so odvisne
od razdalje odvoza, rednosti odvažanja, velikosti posode in podobno.
Najmanjši skupni volumen posode za odpadke je 120 l, ki se odvaža
skladno z urnikom odvoza. |
69. člen |
Uporabnik storitev
javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev
javne službe, pisno obvestiti izvajalca najkasneje v 14 dneh po nastali
spremembi. Ta sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim
mesecem. |
V primeru, ko
uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun teh
storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne
podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi oziroma
podatke o velikosti, številu posod in številu oseb, ki jo ugotovi
izvajalec pri odvozu odpadkov. |
IX. NADZOR |
70. člen |
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka opravlja pristojno občinsko inšpekcijsko nadzorstvo
v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil, ki lahko
pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe,
katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. |
Izvajalci javnih
služb in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z
odpadki in pri odlaganju odpadkov v skladu s tem odlokom in kršitelje
prijaviti pristojni inšpekciji ali pristojni službi iz prvega odstavka
tega člena. |
X. KAZENSKE DOLOČBE |
71. člen |
Z globo 850 EUR se
kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če: |
1. ne prevzema
ostankov komunalnih odpadkov za vse uporabnike na celotnem območju
Občine Trebnje v skladu z 21. členom; |
2. ne zagotovi
prevzema ločenih frakcij po sistemu »od vrat do vrat«, ekoloških otokih
in v zbirnem centru v obsegu iz 15. in 16. člena; |
3. ne prevzema
kosovnih odpadkov in OEEO glede na določen urnik, skladno z letnim
programom zbiranja v skladu z 20. členom; |
4. ne prevzema
nevarnih frakcij z občasnim prevzemanjem v premičnih zbiralnicah in v
zbirnem centru v skladu z 19. členom; |
5. ne oddaja odpadne
embalaže, zbrane v okviru prevzemanja ločenih frakcij, v predelavo
skladno s predpisom o ravnanju z odpadno embalažo v skladu z 8. členom;
|
6. ne oddaja ločenih
frakcij, zbranih z ločenim zbiranjem, v nadaljnjo predelavo skladno s
predpisom o ravnanju z odpadki v skladu z 8. členom; |
7. ne oddaja ločenih
frakcij, pridobljenih s predelavo kosovnih odpadkov in opreme, v
nadaljnjo predelavo skladno s predpisom o ravnanju z odpadki v skladu s
17. členom; |
8. ne oddaja nevarnih
frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem v skladu s 17.
členom; |
9. ne obvesti o
izpadu prevzema ostankov komunalnih in bioloških odpadkov zaradi višje
sile, kot to določa 26. člen; |
10. ne vodi zbirk
podatkov iz 32. člena. |
Z globo 210 EUR se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe iz prvega
odstavka tega člena. |
72. člen |
Z globo 850 EUR se
kaznuje za prekršek upravljavec odlagališča, če: |
1. ne izvaja programa
– urnika zbiranja odpadkov, kot to določa 40. člen; |
2. ne vodi zbirk
podatkov v obsegu iz 42. člena. |
Z globo 210 EUR se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca odlagališča iz prvega
odstavka tega člena. |
73. člen |
Z globo 850 EUR se
kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba
in: |
1. ne uporablja
storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določata 43. in 44. člen;
|
2. ne prepušča
ostankov komunalnih odpadkov v posodah ali v tipiziranih vrečkah, kot to
določa 20. člen: |
3. prepušča odpadke
iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki niso komunalni
odpadki iz točke v posode skupaj z ostalimi komunalnimi odpadki;
|
4. ne vzdržuje
čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do prevzemnega mesta v
zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 22. in 24. člena;
|
5. ravna s
komunalnimi odpadki v nasprotju z določili 45. člena; |
6. ne obvešča
izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev
javne službe v skladu z 69. členom; |
7. opusti uporabo
storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga
v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje
komunalnih odpadkov (49. člen); |
8. pri organiziranju
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z
določbami 50. člena. |
Z globo 210 EUR se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega
člena. |
Z globo 420 EUR se
kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
delom iz prvega odstavka tega člena. |
74. člen |
Z globo 210 EUR se
kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je fizična
oseba in: |
1. ne uporablja
storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določata 43. in 44. člen;
|
2. ne odlaga ostankov
komunalnih odpadkov v posodah ali v tipiziranih vrečkah, kot to določa
21. člen; |
3. ravna s
komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 46. člena; |
4. ne vzdržuje
čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do prevzemnega mesta v
zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 22. in 24. člena;
|
5. ne obvešča
izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev
javne službe v skladu z 69. členom; |
6. opusti uporabo
storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga
v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje
komunalnih odpadkov (49. člen). |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
75. člen |
Za obstoječe
uporabnike storitev javne službe se do vpisa sprememb v register
prevzemnih mest uporabljajo podatki iz evidenc, ki jih je za izvajanje
storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne
službe. |
Pogodbe iz 36. člena
tega odloka se z obstoječimi uporabniki sklenejo v roku dveh let od
uveljavitve tega odloka. |
76. člen |
Izvajalec javne
službe pripravi letni program – urnik zbiranja komunalnih odpadkov prvič
za naslednjo leto, od leta sprejema tega odloka. |
Dejavnosti, ki jih ta
odlok obravnava, vendar se še ne izvajajo, se bodo uvajale postopoma, v
skladu z razvojnim programom ravnanja z odpadki, ki ga je pripravil
izvajalec. |
77. člen |
Izvajalec javne
službe v sodelovanju s strokovnimi službami občine pripravi dolgoročni
plan ukrepov na področju ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov v
okviru smernic in idejnih rešitev ravnanja z odpadki, v katerem določi
začetek, dinamiko ter obseg izločevanja ločenih frakcij. |
78. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na
območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 30/01). |
79. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne z dnem uveljavitve Pravilnika o tarifnem sistemu
ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje. |
|
Št. 354-217/2008 |
Trebnje, dne 4.
junija 2009 |
|
Župan |
Občine Trebnje
|
Alojzij Kastelic l.r. |