Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (v
nadaljevanju ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09,
80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A)
ter na podlagi 7., 8. in 16. člena
Statuta Občine Kanal ob Soči
(Uradne
objave časopisa Primorske novice, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS,
št. 70/07 in 51/08) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 1. izredni
seji dne 11. 10. 2012 sprejel |
O D L O K |
o občinskem prostorskem načrtu Občine Kanal ob Soči (OPN Kanal) |
1.0.0.0 Uvodne določbe |
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt
Občine Kanal ob Soči (v nadaljevanju: tudi OPN Kanal ali odlok). Z njim
občina načrtuje posege v prostor – na strateški ravni, kjer določa
izhodišča, cilje in usmeritve prostorskega razvoja ter na izvedbeni
ravni, kjer določa rabo prostora ter merila in pogoje za posege v
prostor. |
(2) OPN Kanal je temeljna pravna podlaga za izvajanje
prostorske politike občine in omogoča razvoj gospodarskih dejavnosti,
izboljšanje pogojev bivanja in drugih poselitvenih potreb, varovanje
okolja, varstvo narave, varovanje in ohranjanje kulturne dediščine,
razvoj gospodarske javne infrastrukture ter uresničevanje skupnih
socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in
športnorekreacijskih potreb občanov. |
2. člen |
(veljavnost odloka) |
(1) Odlok velja za območje celotne občine in se upošteva
pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter drugih
predpisov občine, ki se nanašajo na urejanje prostora. Izvedbeni del
odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor na
celotnem območju občine. Ob tem ohranja pravni red v območjih veljavnih
občinskih prostorsko izvedbenih načrtov in v območjih državnih
prostorskih ureditev. |
(2) Pri gradnji in vseh drugih posegih v prostor je
potrebno ob določilih tega odloka in predpisov o graditvi objektov
upoštevati tudi druge predpise, ki določajo javnopravne režime v
prostoru. Tako se pogoji in omejitve, ki izhajajo iz teh pravnih
režimov, upoštevajo tudi kadar to v odloku ni posebej navedeno. |
3. člen |
(vsebina in oblika odloka) |
(1) OPN Kanal je sestavljen iz strateškega in izvedbenega
dela ter prilog. Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega
razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, usmeritve za
razvoj poselitve ter celovito prenovo naselij ob ohranjanju identitete
le-teh, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
Izvedbeni del akta določa namensko rabo zemljišč – območja namenske rabe
prostora, enote urejanja prostora in prostorsko izvedbene pogoje ter
usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
|
(2) OPN je izdelan skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki
in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in
širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju: Pravilnik)
in drugimi podzakonskimi predpisi. |
(3) Strateški del OPN je sestavljen iz besedila (poglavje
2.0) in grafičnih prikazov na naslednjih kartah (v merilu 1:50.000):
|
– prikazi zasnove prostorskega razvoja občine
(_21_str_del_211_zas_pros_raz – 1 list), |
– prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture
(_21_str_del_212_zas_gji – 1 list), |
– prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji
razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve
(_21_str_del_213_.zas_pos_ rg_rp – 1 list), |
– prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito
prenovo (_21_str_del_2141_zas_pos_usm – 1 list), |
– prikazi usmeritev za razvoj v krajini
(_21_str_del_2142_zas_ost_kraj – 1 list), |
– prikazi usmeritev za namensko rabo prostora
(_21_str_del_2143_zas_ost_nrp – 1 list). |
(4) Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila (poglavje
3.0) in grafičnih prikazov na naslednjih kartah: |
– pregledna karta Občine Kanal ob Soči z razdelitvijo na
liste (_221_preg_kar_listi – 1 list, merilo 1:50.000), |
– pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe
in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture
(_222_preg_kar_onrp_gji – 1 list, merilo 1:50.000), |
– prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev
(_223_eup_pnrp_pip – 45 listov, merilo 1:5.000), |
– prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske
javne infrastrukture (_224_eup_gji – 45 listov, merilo 1:5.000).
|
(5) OPN ima naslednje priloge:
|
– izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije za
območje Občine Kanal ob Soči (_31_izvl), |
– prikaz stanja prostora Občine Kanal ob Soči
(_32_st_pros), |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve
(_33_str_pod), |
– urbanistični načrt Kanala (_331_un_konc_del in
_332_un_podr_del), |
– urbanistični načrt Deskel (_331_un_konc_del in
_332_un_podr_del), |
– usmeritve za izdelavo OPPN (na izvedbeni in strateški
ravni) (_333_usmer_PZ_OPPN), |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
(_34_sm_mn), |
– obrazložitev in utemeljitev OPN (_35_obr),
|
– povzetek za javnost (_36_pov_jav),
|
– okoljsko poročilo (_37_por_okolj).
|
(6) V grafičnem delu prikaza stanja so prikazana varovana
območja in objekti s področja varstva kmetijskih zemljišč, gozdov, voda,
virov pitne vode in drugih naravnih virov, ohranjanja narave in
varovanja okolja, varstva kulturne dediščine, zaščite pred naravnimi in
drugimi nesrečami, upravljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in
drugih predpisov, ki se nanašajo na prostor. Podatki iz prikaza stanja
prostora se v povezavi s smernicami nosilcev urejanja prostora (NUP) in
predpisanimi režimi varovanja in zaščite upoštevajo pri načrtovanju
posegov v prostor in pri upravnih odločitvah v zvezi z njimi.
|
(7) OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni
obliki. V primeru eventuelne različnosti velja verzija v tiskani obliki. |
4. člen |
(uporaba pojmov in okrajšav) |
(1) V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi
v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), v 2. členu Zakona
o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02,
97/03 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/04-ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US:
U-I-1/03-15, 102/04 – UPB1 (14/05 popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS,
111/05 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07,
57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11
Odl. US: U-I-165/09-34 in 57/12), v 14. do 21. členu Pravilnika o
vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter
pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za
razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v 5. členu
Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), v 2. točki
Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in
v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni
list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). V aktu se uporabljajo tudi
naslednje okrajšave izrazov ter pojmov: |
ČHE – črpalna hidroelektrarna,
|
ČN – čistilna naprava,
|
DPN – državni prostorski načrt,
|
FZP – faktor zelenih površin,
|
E – etaža, |
EMS – elektromagnetno sevanje,
|
EPO – ekološko pomembna območja,
|
EŠD – evidenčna številka dediščine,
|
EUP – enota urejanja prostora,
|
FI – faktor izrabe parcele,
|
FZ – faktor zazidanosti parcele,
|
GE – gradbena enota,
|
GJD – grajeno javno dobro,
|
GJI – gospodarska javna infrastruktura,
|
GM – gradbena meja,
|
HE – hidroelektrarna,
|
KD – kulturna dediščina,
|
KK – kulturna krajina,
|
KS – kulturni spomenik,
|
LEK – lokalni energetski koncept,
|
M – mansarda, |
MHE – mala hidroelektrarna,
|
NUP – nosilci urejanja prostora,
|
NRP – namenska raba prostora,
|
NV – naravna vrednota,
|
ON – okvirno območje naselja,
|
OPN – občinski prostorski načrt,
|
OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt,
|
PIN – prostorski izvedbeni načrt,
|
PIP – prostorski izvedbeni pogoji,
|
PM – parkirno mesto,
|
PNRP – podrobna namenska raba prostora,
|
RTP – razdelilna transformatorska postaja,
|
RPE – register prostorskih enot,
|
SKD – standardna klasifikacija dejavnosti,
|
SORG – sanacija območja razpršene gradnje,
|
SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
|
SVPH – stopnja varstva pred hrupom,
|
TP – transformatorska postaja,
|
UN – urbanistični načrt,
|
Uredba – Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost,
|
VVO – vodovarstveno območje,
|
ZGO – Zakon o graditvi objektov,
|
ZGS – Zavod za gozdove Slovenije,
|
ZPNačrt – Zakon o prostorskem načrtovanju.
|
(2) V aktu uporabljen izraz »praviloma« pomeni, da je
treba upoštevati določila odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno, je potrebno neupoštevanje oziroma odstopanje od
določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
upravnega dovoljenja za poseg v prostor. |
5. člen |
(vsebina besedila odloka) |
V tekstualnem delu odloka so v nadaljevanju naslednje
vsebine: |
1.0.0.0 Uvodne določbe |
2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo |
2.1.0.0 Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja
občine |
2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne
infrastrukture |
lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra |
2.4.0.0 Okvirna območja naselij,
vključno z območji |
razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana |
2.5.0.0 Določitev okvirnih območij
razpršene poselitve |
2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj
občine |
2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve
in za celovito prenovo |
2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini |
2.6.3.0 Usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč |
2.6.4.0 Usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev |
2.7.0.0 Razvoj centralnih naselij na
podlagi urbanističnega načrta |
3.0.0.0 Izvedbeni del OPN |
3.1.0.0 Splošne določbe |
3.1.1.0 Pravni obseg akta |
3.1.2.0 Namenska raba |
3.1.3.0 Način urejanja |
3.1.3.1 Način urejanja na območjih
enot urejanja prostora |
3.1.3.2 Način urejanja v območjih z
določenimi OPPN |
3.1.4.0 Varovanja |
3.2.0.0 Merila in pogoji javnega
prostora in grajene |
gospodarske javne
infrastrukture |
3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja
izven območij stavbnih |
zemljišč – EUP z oznako KGV |
3.4.0.0 Merila in pogoji v enotah
urejanja (EUP) stavbnih zemljišč |
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP
stavbnih zemljišč |
3.4.2.0 Gradbena enota |
3.4.2.1 Splošna merila in pogoji
urejanja gradbenih enot |
3.4.3.0 Stavba |
3.4.3.1 Splošna merila in pogoji za
oblikovanje stavb |
3.4.3.2 Splošna merila organizacije in
oblikovanja glavnih stavb |
3.4.3.3 Merila organizacije in
oblikovanja pomožne stavbe GE |
3.4.4.0 GE – merila in pogoji urejanja
tipov gradbenih enot |
(tipi GE) s predpisanimi tipi
stavb: |
(GE s prevladujočo PNRP S) |
– hm – modernistične stanovanjske hiše (tip glavne stavbe
– modernistična stanovanjska hiša) |
– pv – GE podeželske vile (tip glavne stavbe – podeželska
vila) |
– hv – GE stanovanj v vrsti oziroma podtipa (tip glavne
stavbe – hiša v vrsti) |
– sb – GE stanovanj v bloku (tip glavne stavbe –
stanovanjski blok) |
– ph – GE primorske hiše (tip glavne stavbe – primorska
hiša) |
– kh – GE kraške hiše (tip glavne stavbe – kraška hiša)
|
(GE s prevladujočo PNRP C)
|
– js – GE javne stavbe oziroma podtipov (tip glavnih stavb
– klasična javna stavba, modernistična javna stavba, paviljonska stavba)
|
– pj – GE posebne javne stavbe oziroma podtipov
|
– pps – GE posebne javne stavbe – poslovilne stavbe
|
– th – GE trške hiše s podtipom (tip glavne stavbe – trška
hiša) |
(GE s prevladujočo PNRP I)
|
– gs – GE gospodarske stavbe (tip glavne stavbe –
gospodarska stavba) |
– ip – GE industrijske proizvodnje (tip glavne stavbe –
industrijska hala) |
(GE s prevladujočo PNRP Z)
|
– zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema –
površine za oddih, rekreacijo in šport |
– zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema –
druge urejene zelene površine |
– zvo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema –
zelene ureditve ob vodotokih |
– zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema –
pokopališča |
(GE s prevladujočo PNRP P)
|
– jp – GE središčnega javnega prostora oziroma podtipov
|
(GE s prevladujočo PNRP T/E/O)
|
– in – GE infrastrukturnega objekta oziroma podtipov
|
(GE s prevladujočo PNRP A)
|
– od – GE osamele domačije v odprtem prostoru (tip stavbe
– hiša) |
(GE na vseh stavbnih zemljiščih)
|
– pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih
načrtov |
– ppn – GE varovanja pogojev izvedbe OPPN |
3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi
PIP |
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN |
4.0.0.0 Prehodne in končne določbe |
2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo |
2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
6. člen |
(izhodišča) |
Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja v občini
|
(1) Občina Kanal ob Soči leži v spodnjem delu doline reke
Soče, na zahodu Slovenije. Meji na občine Tolmin, Nova Gorica in Brda,
njena zahodna meja pa je hkrati državna meja z Italijo. Občina je del
Severne Primorske oziroma Goriške statistične regije, v katero sodi še
dvanajst naslednjih občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno idrija,
Kobarid, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Renče - Vogrsko, Šempeter -
Vrtojba, Tolmin in Vipava. |
(2) Površina občine znaša 146,5 km2 in je 0,32 %
površine ozemlja Slovenije. Njeno območje je razdeljeno na osem
krajevnih skupnosti: Kanal, Lig, Ročinj-Doblar, Anhovo-Deskle,
Kambreško, Levpa, Kal nad Kanalom in Avče. V 35 naseljih občine živi
5.683 prebivalcev (stanje 1. 1. 2012, vir SI-Stat). Značilna je
demografska ogroženost in nizka ter glede na lego neenakomerna gostota
poseljenosti (41 preb./km2). Gostejša poselitev je v Spodnji Soški
dolini, razpršena poseljenost in slabša dostopnost do poselitvenih
območij pa na območjih Kanalskega Kolovrata in zahodnega dela Banjšic.
Za poselitveni prostor občine je značilna dotrajanost stanovanjskih in
tudi zastarelost industrijskih objektov. |
(3) Naravni prostor se deli na tri geografska območja, ki
so hkrati del prepoznavnih območij širšega zaledja Severne Primorske v
prehodu med sredozemskim in alpskim svetom, in sicer: Spodnja Soška
dolina, Kanalski Kolovrat in zahodni del Banjšic. Spodnjo Soško dolino
določa ozka dolina Soče med Mostom na Soči in Solkanom z manjšimi
razširitvami. Ob glavni prometnici v dolini Soče je najgostejša
poseljenost, z največjimi naselji v občini – občinskim središčem
Kanalom, Desklami in Ročinjem. Zahodni del Banjšic je del planote, ki
zajema dve tretjini območja občine z redko poseljenostjo in slabimi
prometnimi povezavami s sosednjimi območji v smeri proti vzhodu.
Največji naselji sta Levpa in Kal nad Kanalom. Območje Kanalskega
Kolovrata se razteza med dolino Soče, Goriškimi Brdi, reko Idrijo in
Livškim Kolovratom. Največji naselji na območju sta Lig in Kambreško.
Reka Soča ima v delu toka skozi občino z obeh strani veliko manjših
pritokov, najpomembnejša sta Doblarec in Avšček. Pomembnejši vodotoki v
občini so še potok Ajba, Rohot in ob meji z Italijo reka Idrija.
|
(4) Proizvodne zmogljivosti so locirane v dolini Soče, na
območju poselitve med Desklami in Kanalom. Med njimi izstopajo
proizvodni kompleks Anhovo in objekti za izkoriščanje energetskega
potenciala reke Soče (HE in ČHE). Več kot dve tretjini površine občine
je poraščene s pretežno listnatim gozdom slabše kakovosti in z
grmičevjem. Kmetijstvo ima geografsko pogojene omejitve: slabša
pedološka kakovost, manj primerni klimatski pogoji, strme lege. Primeren
naklon zemljišč za današnje kmetovanje je le na manjših, razdrobljenih
površinah. |
Potrebe in težnje v razvoju
|
(5) V občini je potrebno zaustaviti upadanje števila
prebivalcev ter izboljšati starostno sestavo prebivalstva, zaustaviti
negativni trend izseljevanja ter povečati privlačnost naselij za
preseljevanje različnih starostnih skupin. Del prostora občine je bil z
rudarjenjem in drugimi koriščenji naravnih virov, z izgradnjo energetske
infrastrukture in delovanjem industrije ter s tem povezanimi
obremenitvami okolja v preteklosti močno degradiran. Potrebno je
zaustaviti proces nadaljnjega poslabševanja stanja okolja in odpraviti
posledice njegovega preteklega obremenjevanja in onesnaževanja. Tako za
privabljanje novih, okolju prijaznih vlaganj v gospodarski sektor kot za
ohranjanje in razvijanje človeških virov je smiselno povečati
privlačnost občine z naslednjimi razvojnimi ukrepi: z izboljšanjem
bivalnih razmer, s posodobitvijo družbene in komunalne infrastrukture, s
sanacijo degradacij in nasploh z izboljšanjem kakovosti okolja ter z
zagotavljanjem učinkovite prometne in komunikacijske povezanosti s
sosednjimi območji. |
(6) V občini je prepoznana težnja ljudi po dvigu kakovosti
življenja z izboljšanjem bivalnih pogojev. Ta je izvedljiva predvsem v
potrebni prenovi obstoječega stanovanjskega fonda v izvornih vaseh in
trgih in prenovi javnega prostora (tako tlakovanih kot zelenih in drugih
rekreacijskih površin). Potrebe po novih površinah za gradnjo stanovanj
ter infrastrukture, skupaj z zelenimi površinami se pojavljajo predvsem
v Kanalu in Desklah, v manjšem obsegu pa še v naseljih Plave, Morsko,
Gorenja vas, Ročinj, Avče, Kal nad Kanalom, Levpa, Lig in Kambreško. V
obliki posamičnih razvojnih pobud se tovrstne potrebe izkazujejo tudi v
drugih naseljih. Za izboljšanje prometnih razmer je potrebna izgradnja
lokalnih in regionalnih prečnih cestnih povezav z dolino Soče, obvoznice
v Kanalu in izgradnja primernega števila parkirnih površin v Kanalu in
Desklah. |
Možnosti prostorskega razvoja občine
|
(7) Razvojne možnosti v občini so določene predvsem z
naravnimi značilnostmi prostora in geografsko lego. Zmogljivosti
prostora, ki so izhodišče razvojnih možnosti občine, pogojujejo tudi
možnosti izkoriščanja naravnih virov, varovanje naravne in kulturne
dediščine ter stanje degradiranosti okolja. Možnosti prostorskega
razvoja, naselbinske strukture v občini so predvsem v obstoječih
izvornih naseljih, še posebej v Kanalu in Desklah ter Ročinju. V vseh
izvornih naseljih so v ospredju predvsem neizkoriščene možnosti
notranjega razvoja, ki jih je mogoče aktivirati predvsem s celostno
prenovo na vseh ravneh – demografsko sociološko oživitvijo, prenovo
javnega prostora in infrastrukture ter stavbnega fonda. Prenova izvornih
enot razpršene poselitve z vzporedno sanacijo razpršenih gradenj je v
odprtem prostoru pomemben potencial za specifične, konkretnemu prostoru
prilagojene dejavnosti. Možnosti za širitev poselitve so ugotovljene
predvsem pri naseljih Kanal in Deskle. Manjše širitve so možne z ukrepi
povezovanja stavbne strukture in sočasno sanacijo razpršene gradnje tudi
ob naseljih Ročinj, pa tudi v naseljih Močila, Levpa, Lig in Ajba. V
drugih naseljih bodo širitve možne potem, ko bodo obstoječe prostorske
rezerve v njih že aktivirane. V območjih izvornih osamelih domačij in
območjih razpršene gradnje Kanalski Kolovrat in Banjšice je mogoče s
prenovo in manjšimi dograditvami posamičnih stavb povsem na novo
aktivirati obstoječi stavbni fond. Tudi degradirano območje in opuščeni
del industrijskega kompleksa Anhovo je prostorski potencial, ki ga bo
mogoče aktivirati z novimi programi industrijske proizvodnje ter obrtnih
in servisnih dejavnosti. |
Vplivi in povezave s sosednjimi območji
|
(8) Občina je z glavno cesto in železnico v dolini Soče
prometno in gospodarsko močno vpeta med Mestno občino Nova Gorica na
jugu in Občino Tolmin na severu. Povezave z območjem sosednje Občine
Brda so zaradi slabših prometnih povezav in naravnih značilnosti
prostora šibkejše. Na zahodu, ob državni meji z Italijo, so vplivi in
povezave s sosednjim območjem omejeni na obmejni cestni promet. Poleg
značilnega goratega terena Kanalskega Kolovrata s strmimi pobočji in
globokimi soteskami reke Idrije s pritoki, so pomembni razlogi za slabe
povezave z območji preko meje v demografskih in kulturno zgodovinskih
okoliščinah. |
Izhodišča varovanja
|
(9) V postopku priprave akta se upoštevajo ugotovitve v
strokovnih podlagah in smernicah ter mnenjih, ki so jih podali nosilci
urejanja prostora. Ugotovitve v strokovnih podlagah na podlagi SPRS in
drugih predpisov določajo predvsem koncept poselitve v smislu varovanja
razvoja avtohtonosti in drugih kakovosti v prostoru. Mnenja nosilcev
urejanja prostora so vključena zlasti na območjih varovanja naravnih
virov, varstva okolja, varovanja kmetijskih zemljišč oziroma gozdov in
iz vidika varovanja kulturne dediščine, upoštevana pa so tudi na
področjih zdravja ljudi, obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter pri razvoju omrežij objektov in naprav gospodarske javne
infrastrukture – na državni, regionalni in lokalni ravni. |
7. člen |
(cilji in prioritete prostorskega razvoja občine) |
(1) Dolgoročni cilji občine, ki so na področju urejanja
prostora in varstva okolja skladni s cilji regije Severne Primorske, so:
trajnosten prostorski razvoj, izboljšanje stanja okolja za bivanje in
zagotovitev dobre prometne, energetske, komunikacijske in komunalne
oskrbe naselij s poudarkom na razvoju osrednjega poselitvenega prostora
v dolini Soče oziroma razvoja pomembnejših lokalnih središč. Prostorski
razvoj občine naj bo tako usklajen tudi z načrti infrastrukturnih
omrežij. Omogoči naj razvoj konkurenčnega gospodarstva, prepoznavnega po
inovativnosti ter uporabi novih znanj. Eden izmed pomembnih ciljev
prostorskega razvoja občine je tudi zagotavljanje varstva ljudi, živali,
premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(2) Občina Kanal ob Soči želi z OPN doseči naslednje
splošne cilje prostorskega razvoja: |
– zagotoviti aktivno ohranjanje in razvijanje prepoznanih
kakovosti v prostoru, |
– omogočiti aktiviranje gospodarskih razvojnih potencialov
občine in njenih posameznih delov, |
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje – z zagotovitvijo
kakovosti posegov v prostor, z urejeno opremljenostjo naselij s
komunalno opremo in drugimi storitvami ter dobro povezanostjo – med
naselji v občini in navzven, |
– zagotoviti kakovostno oskrbo in dostopnost do storitev
na področju družbenih dejavnosti, |
– izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z
načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem
učinkovite rabe energije, |
– odpraviti druge probleme v urbanem in odprtem ruralnem
prostoru oziroma krajini, |
– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje,
kulturno in naselbinsko dediščino, |
– zagotavljati prostorske pogoje za obstoj in razvoj
kmetij, |
– spodbujati sonaravno kmetijstvo, ohranjati kulturno
krajino in poseljenost, |
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
– zagotoviti celovit razvoj osrednjega poselitvenega
območja občine z naselji Kanal in Deskle in drugih naselij v dolini
Soče, |
– ohraniti poseljenost na območjih Kanalskega Kolovrata in
Zahodnih Banjšic. |
(3) Prioritetni projekti občinskega in regionalnega pomena
v občini, za katere se z OPN zagotavljajo prostorski pogoji, so:
|
– izgradnja tehnološkega centra in gospodarske cone v
Anhovem, |
– ureditev prostorov za etnološke in vojaške muzejske
zbirke, |
– ureditev zgodovinskih poti na Kanalskem Kolovratu in
vključitev v projekt ureditve »Smaragdne poti«, |
– izgradnja turistične infrastrukture s povečanjem
nastanitvenih kapacitet, |
– ureditev kolesarskih poti Zamedveje–Vrtače–Slemenska
cesta, Kanal–Most na Soči in Gonjače–Plave ter Solkan–Plave in
Plave–Kanal, |
– nadaljevanje prenove vaških in trških jeder skozi
projekte manjših ureditev (ureditev trga Kontrada, ureditev peš brvi v
Kanalu, obnova kulturnega doma Lig, ureditev doma Valentina Staniča v
Ročinju, obnova večnamenskega doma v Avčah), |
– izgradnja doma za ostarele,
|
– ureditev parkirišča pri pokopališču na Gorenjem Polju,
|
– ureditev javnih parkirnih površin v Kanalu in Desklah,
|
– ureditev infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov,
|
– izgradnja manjkajočih ter rekonstrukcija obstoječih
kanalskih sistemov in čistilnih naprav večjih naselij v občini,
|
– rekonstrukcija in dograditev sistema oskrbe z vodo v
občini: vodovod Kal nad Kanalom–Levpa, povezava vodovodov Morsko in
Gorenja vas na vodovodni sistem Kanal, povezava vodovodnega sistema
Kanal in Deskle, ureditev priprave vode na sistemih, kjer je izdana
odločba Zdravstvenega inšpektorata RS, sanacija vodovodnega omrežja
Lovišče, dokončanje sanacije vodovodnega omrežja v naselju Kanal,
ureditev merjenja porabe pitne vode. |
2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine
|
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 1: prikazi
zasnove prostorskega razvoja občine) |
8. člen |
(izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine) |
(1) Raba prostora naj temelji na ugotovitvah in prikazu
obstoječega stanja prostora, na razvojnih pobudah, na usmeritvah iz
strokovnih podlag ter na smernicah nosilcev urejanja prostora. Smernice
nosilcev urejanja prostora državne in lokalne ravni za posege v prostor
določajo zakonske pogoje, strokovna merila in upoštevajo razvojne
planske dokumente na področjih iz pristojnosti posameznih nosilcev
urejanja prostora. |
(2) Poselitev naj se ohranja v strukturi obstoječih
naselij, območjih avtohtone poselitve in saniranih območij razpršene
gradnje. Za poselitev je načeloma najbolj primeren pretežni del doline
Soče. Zato naj se razvoj usmerja predvsem v osrednje poselitveno območje
naselij Kanal in Deskle, v manjši meri tudi v naselje s historičnim
jedrom Ročinj. Pri tem naj se enakovredno ohranja tudi kakovost kulturne
krajine kot razvojno izhodišče tudi za turizem, športne in rekreativne
dejavnosti. Navedene dejavnosti naj se torej razvijajo v povezavi z
naravno vrednoto – reko Sočo, z naravnim okoljem in kulturno krajino
Kanalskega Kolovrata in območja zahodnih Banjšic. |
(3) Naselja, ki imajo večje možnosti razvoja zaradi
bližine poselitvenih središč so še Morsko, Močila in Gorenja vas.
Pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti oziroma naselja z vlogami
krajevnih središč so še Plave, Kambreško, Lig, Levpa, Kal nad Kanalom in
Avče ter Kanalski Vrh. Manjše širitve, predvsem s smiselno zaokrožitvijo
stavbnih zemljišč, sanacijo območij razpršene gradnje ter s posebno
utemeljitvijo za potrebe razvoja kmetijstva, obrti in storitev se
zagotavlja tudi v drugih naseljih. |
(4) Urbani središči v občini, za kateri se izdelata
urbanistična načrta sta Kanal in širše poselitveno območje naselja
Deskle. Slednje obsega naselja Deskle, Anhovo, Robidni Breg in Ložice.
Za naselje Ročinj naj se pred pripravo OPPN prenove izdela
konservatorski načrt. |
9. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
Območja za bivanje
|
(1) Osrednji razvojni območji za bivanje sta naselji Kanal
in Deskle z Anhovim, Robidnim Bregom in Ložicami, ki se urejajo z
urbanističnima načrtoma. |
(2) Večje možnosti za razvoj poselitve, ki so predvsem v
možnih nekaterih širitvah naselij in v izrabi nepozidanih stavbnih
zemljišč, imajo tudi nekatera druga naselja, ki niso vključena v eno od
območij UN, vendar pa dopolnjujejo vlogo lokalnih središč. To so naselja
Morsko in Gorenja vas z navezanostjo na Kanal in naselje Močila z
navezavo na Deskle ter Anhovo. V severnem delu občine pa izstopa lokalno
središče Ročinj s potenciali za prenovo in širitev. V Morskem se
zagotavljajo stanovanjske površine eno ali dvostanovanjskih stavb za
katere v Kanalu ni zadostnih prostorskih možnosti. Morsko tako
zadovoljuje poselitvene razvojne potrebe Kanala ter se nanj funkcionalno
navezuje. Območje naselja Močila se s svojo dobro komunalno
opremljenostjo naslanja in funkcionalno povezuje z območjem naselij
Robidni Breg, Deskle in Anhovo. |
(3) Za razvoj poselitve za bivanje se namenjajo površine s
povezavami naselbinskih struktur znotraj meja v obstoječih naseljih in v
območjih sanacij razpršenih gradenj. Poleg središčnih naselij Kanal in
Deskle so ob upoštevanju omejitev in geografskih značilnosti naravnega
prostora primerne zmogljivosti za razvoj poselitve še v območjih
urejanja naselij Plave, Ložice, Doblar, Ajba ter Avče v dolini Soče. Na
Kanalskem Kolovratu so takšne zmogljivosti v območjih urejanja naselij
Lig in Kambreško, na Banjški planoti pa v Kalu nad Kanalom, Kanalskem
Vrhu, Levpi ter deloma na Seniškem Bregu. V navedenih naseljih naj se
razvojno ohranjajo predvsem izvorni poselitveni vzorci. Razpoložljive
proste površine naj se namenijo predvsem razvoju obstoječih poselitvenih
enot – domačij, za potrebe bivanja na podeželju s pretežno kmetijsko
dejavnostjo. |
(4) Kakovostne pogoje za bivanje bo občina zagotavljala s
prostorskimi možnostmi za prenovo in gradnjo ter dostopnostjo do
centralnih dejavnosti, različnih tipov stanovanj in gostoto
poseljenosti. Predvsem naj se razvija prevladujoči tip poselitve s
severnoprimorskimi hišami z gospodarsko servisnimi vsebinami, v naseljih
z urbanimi prvinami pa tudi s tipi, razvitimi iz trških in mestnih
avtohtonih tipov stavb. Stanovanja v bloku v obstoječi formi, ki na eni
strani višinsko presegajo merilo naselbinskih teles in na drugi v
prostorskem smislu niso urbanotvorna, niso optimalen tip stavb v tem
prostoru. Pri snovanju pogojev za bivanje občina upošteva potrebe po
varčni rabi prostora, racionalni energetski in komunalni oskrbi ter bo
zagotavljala zadostne javne površine in infrastrukturo za rekreacijo v
večjih soseskah. |
Območja centralnih dejavnosti
|
(5) Centralne dejavnosti, predvsem oskrbne, storitvene in
upravne, naj se razvijajo predvsem s prenovo središč naselij z urbanimi
prvinami. Ključne tovrstne sredine so v Desklah in Kanalu, kjer se
zagotavljajo občinske oskrbne, storitvene, družbene in upravne
dejavnosti. Lokalno oskrbo se zagotavlja še v pomembnejših naseljih
Ročinj, Lig, Levpa in Kal nad Kanalom ter nadalje v drugih vitalnejših
naseljih kot so Plave, Doblar, Kambreško, Avče ter Kanalski Vrh.
|
Območja za gospodarski razvoj
|
(6) Proizvodne dejavnosti naj se ohranjajo in razvijajo
predvsem na območju Anhovega. Pri tem se izrabljajo potenciali
obstoječega aktivnega in deloma degradiranega ter opuščenega
proizvodnega kompleksa in v delu izpraznjenega naselja Anhovo. V
obstoječem obsegu se ohranja tudi proizvodno območje na Kolodvorski
cesti v Kanalu in Ligu. Ob upoštevanju naravnih danosti in okoljskih ter
prostorskih omejitev naj se razvijajo dejavnosti pridobivanja električne
energije iz obnovljivih virov. Območje ČHE Avče omogoča poleg vodne tudi
izrabo vetrne in sončne energije. |
(7) Območje doline Soče s pritoki je primerno za razvoj
turizma v naravi. Nanj se vežejo predstavitve varovanih območij narave,
predstavitve območij in objektov kulturne dediščine ter športno
rekreacijske površine. V povezavi s tradicionalnim kmetovanjem, z
izletništvom in pohodništvom naj se turizem razvija še na območjih
Kanalskega Kolovrata in Zahodnih Banjšic. Posamezne lokacije in območja,
ki so posebej privlačna za pohodništvo, kolesarjenje in izletništvo so
še Zamedvejski potok, Korada, soteska potoka Močila, Divja jama, Soteska
Doblarca, Avče z dolino Avščka in druge naravne in kulturne
znamenitosti. Ob izpostavljenih naravnih značilnostih prostora, ki so
pomembne za razvoj turizma, je območje ob Soči v južnem delu občine ob
naselju Prilesje pri Plavah posebej primerno za razvoj turistične
infrastrukture. Prav tako je primerno območje za razvoj turizma in
rekreacije območje ČHE Avče, kjer je vzpostavljeno območje zelenih
površin. Te so namenjene različnim prostočasnim dejavnostim (rekreacija,
pikniki idr.). |
(8) Izraba vodne energije Soče s HE pri Plavah in Doblarju
ter s ČHE Avče je gospodarski potencial regionalnega pomena. Območje
prostora ob zgornjem bazenu ČHE Avče pri Kanalskem Vrhu je primerno za
izrabo vetrne in sončne energije za pridobivanje električne energije.
|
Območje mineralnih surovin
|
(9) Druga pomembna območja za razvoj dejavnosti v občini
so še območja pridobivanja mineralnih surovin v Desklah (Rodež, Perunk),
ki se že izkoriščajo in imajo velik pomen za obstoječe kapacitete
industrijskega kompleksa v Anhovem. Ohranja se tudi aktivni kamnolom
Rodež (39,2 ha) za pridobivanje mineralnih surovin za proizvodnjo
gospodarskih subjektov v občini. Kamnolom Perunk (20,9 ha) je v
mirovanju. Za kamnolom Lastivnica (22,9 ha) je predvidena sanacija,
kamnolom Deskle (31,5 ha) pa je deloma že saniran. Območja mineralnih
surovin Rodež, Perunk in Lastivnica so med seboj povezana. Na območju
Kala nad Kanalom je potencialno nahajališče naravnega kamna (skrilavca)
za lokalne potrebe tradicionalne gradnje. |
10. člen |
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo naselij) |
(1) Občina bo v dolini Soče ohranjala omrežje naselij s
poudarjeno središčno vlogo Kanala, ki naj se ob predhodni ureditvi
cestnega omrežja na državni ravni in ureditvi komunalne infrastrukture
razvija kot pomembnejše lokalno središče v prostoru Severne Primorske.
Kanal naj v funkciji oskrbnega in storitvenega središča pomembno
dopolnjujejo Deskle – torej kot lokalno središče z razvitimi centralnimi
dejavnostmi in družbeno infrastrukturo. Z vlogo in funkcijo lokalnega
središča se razvijajo še naselja Kal nad Kanalom, Lig in Ročinj.
|
(2) Z Desklami sta tesno povezani naselji Ložice in Anhovo
– prvo s potenciali za razvoj poselitve in drugo kot proizvodno in s tem
zaposlitveno središče. V Anhovem je torej prostorski potencial za razvoj
industrije, servisnih, storitvenih, obrtnih in poslovnih dejavnosti.
|
(3) Občina Kanal ob Soči vse svoje potrebne funkcije
regionalne in državne ravni zagotavlja v gravitacijskem območju
regionalnega središča Severne Primorske, ki je nacionalnega pomena, Novi
Gorici. |
11. člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij) |
Po dolini Soče v smeri jugozahod – severovzhod je
vzpostavljena temeljna prometna povezava naselij in hkrati občine
navzven – to je državna cesta Nova Gorica–Tolmin–Bovec–Vršič. Vzporedno,
po območju Kanalskega Kolovrata, poteka slemenska cesta, ki je z dolino
Soče povezana v Kanalu in Ročinju. Železniška proga v soteski Soče
zagotavlja tovorni in potniški promet v smereh Nove Gorice, Tolmina in
Jesenic. Preko glavne ceste bo, kot sekundarna smer, v občini
vzpostavljena tudi navezava na 4. razvojno os v smeri Robič (meja z
Republiko Italijo)–Kobarid–Tolmin–Dolenja Trebuša–Cerkno–Gorenja
vas–Škofja Loka–Jeprca. |
12. člen |
(druga za občino pomembna območja) |
Varovana območja narave
|
(1) Na območju Občine Kanal ob Soči so naslednja območja,
varovana na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave: |
– 7 ekološko pomembnih območij: Banjšice, Skalnica, Soča,
Korada – Kolovrat, Sabotin, Divja jama nad Plavami in Avče, |
– 5 posebnih varstvenih območij – območij Natura 2000:
Banjšice (SPA), Trnovski gozd – južni rob in Nanos (SPA), Banjšice –
travišča (SCI), Divja jama nad Plavami (SCI), Avče (SCI), |
– 48 naravnih vrednot in zavarovana območja petih naravnih
spomenikov. |
Vloženi so tudi predlogi za zavarovanje treh naravnih
spomenikov: območja regijskega parka Trnovski gozd, za razširitev
območja Natura 2000 in za območji Plave in Domaček. |
Območja varstva kulturne dediščine
|
(2) Na območju Občine Kanal ob Soči se nahaja večje
število enot registrirane nepremične kulturne dediščine – arheološke
dediščine, naselbinsko kulturne dediščine, memorialno kulturne ter
profane in sakralne stavbne dediščine. |
Območja voda |
(3) Območje voda sestavljajo površine voda Soče in Idrije
s številnimi pritoki, med katerimi so najpomembnejši Avšček, Doblarec,
Ajba, Rohot in Zamedvejski potok. Reka Soča pomembno določa prostorski
in družbeni razvoj občine. Reka Idrija je hkrati mejna reka z Republiko
Italijo. |
Vodovarstvena območja
|
(4) Na dele občine segajo vodovarstvena območja vodnih
virov zajetij pitne vode, ki se nahajajo v sosednji Mestni občini Nova
Gorica in so zavarovana z Odlokom o določitvi varstvenih pasov in
ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Mrzlek ob Soči pri Novi Gorici
(Uradno glasilo 7/84, 14/87). Vzhodno od naselja Kal nad Kanalom segajo
vodovarstveni pasovi s 4. režimom varovanja, južni del občine z zaselki
Zagomila in Zagora pa leži na vodovarstvenem območju z 2. režimom
varovanja. Izvir Pri Kajži, ki napaja vodovod Kanal, je zavarovan z
občinskim Odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje
vodnega izvira Kajža v dolini Avščka (Uradno glasilo občin Ajdovščina,
Nova Gorica in Tolmin, št. 3/94) in ima vodovarstveno območje s III.
režimom varovanja na delu naselja in območje kmetijskih zemljišč vzhodno
od Kanalskega Vrha. Zajetje Bavterca 2 (vir: Atlas okolja, ARSO) ni
zavarovano z vodovarstvenimi pasovi. Za ostala zajetja v občini, ki se
uporabljajo za oskrbo s pitno vodo, vodovarstvena območja niso določena
in zavarovana z občinskimi predpisi. Za varovanje teh zajetij se
upoštevajo izdelane strokovne podlage. |
Območja mineralnih surovin
|
(5) Območja izkoriščanja mineralnih surovin apnenca in
laporja za industrijske namene, za katere je podeljena rudarska pravica
za izkoriščanje, so Rodež, Perunk, Lastivnica in Deskle. Pri Kalu nad
Kanalom je potencialno nahajališče naravnega kamna (skrilavca). V občini
se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki jih je potrebno sanirati brez
izkoriščanja mineralnih surovin. Nekateri so deloma že samosanirani,
oziroma se prepuščajo procesu dokončne naravne samosanacije.
|
Območja ogrožena s poplavami, erozijo in plazovi ter
območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
(6) Verjetnost pojavljanja plazov v občini je velika
povsod, kjer relief ni uravnan. Na območju občine se pojavljajo tudi
obstoječa žarišča zemeljskih plazov (z evidenčno številko), in sicer: v
naselju Plave (pri Drnovščku in pri cerkvi – 163480 in 163481), pri
rezervoarju pitne vode Ložice (163090), pri »Pršin« (163050),
konglomeratni rob v Mlaki (163051), v »Drašci« (663100), Podkras
(663560), v Avščku (663630), pod ČN Avče (163180), pri mostu (163180),
Kras (663050), odcep Močila I (663060), odcep Močila II (663061),
Podravne (163010). |
(7) Večji del območja ob Soči je opredeljeno kot območje
protierozijskih ukrepov – z izjemo robnih območij občine na vzhodu in na
jugu. Erozijska območja so srednje intenzitete. |
(8) Na območju občine poplavlja samo reka Soča. Kot
območje katastrofalnih poplav je opredeljeno območje ob reki Soči skozi
celo občino. Območja redkejših in pogostih poplav v občini niso
opredeljena. |
(9) V primeru potreb ob naravnih in drugih nesrečah se za
pokope večjega števila ljudi namenijo površine ob pokopališču v Morskem
in v Ročinju. Odstranjevanje, odvoz in sežig kadavrov v primeru večjega
števila poginulih živali naj izvaja pooblaščeni koncesionar. Za nujne
potrebe pokopov poginulih živali so namenjene površine v bližini ČN v
Ložicah. Za odlaganje odpadnih ruševin po naravnih in drugih nesrečah je
predvidena lokacija nesaniranega dela opuščenega kamnoloma Deskle.
Površine za evakuacijo ljudi in materialno tehničnih sredstev so igrišča
pri osnovni šoli Kanal in športni park v Ložicah, za evakuacijo živali
pa je namenjen opuščen del vasi Anhovo. |
Obmejno območje
|
(10) Območje Kanalskega Kolovrata v zahodnem delu občine
je redko poseljeno in je demografsko ogroženo. Zaradi svoje obmejne lege
ima na področju poselitve poseben pomen predvsem z vidika ohranjanja
poseljenosti. Posamezne enote razpršene poselitve naj se zato ohranjajo.
|
2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega
pomena in grajenega javnega dobra |
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 2: prikazi
zasnove GJI) |
13. člen |
(zasnova gospodarske javne infrastrukture) |
Omrežja prometne infrastrukture
|
Ceste |
(1) Na glavni cesti G2/103, ki nima alternative, je po
lokacijskem načrtu predvidena izgradnja obvoznice naselja Kanal. Območje
Kanalskega Kolovrata povezujejo po slemenu pogorja državne regionalne
ceste R3-612 Plave–Gonjače, R3-604 Ročinj–Lig, R3-605
Kambreško–Kuščar–Livek in R3-606 Kanal–Lig–Mišček–Neblo. Za izboljšanje
dostopnosti in povezanosti obmejnih naselij naj se (vsaj na kritičnih
delih) rekonstruira regionalna državna cesta. Pomembna sta predvsem
odceka ceste med Ligom in Kambreškim ter proti Kanalu in proti Ročinju.
Načrtovana je postopna modernizacija državne ceste R3-605/5702 v skupni
dolžini 6 km. |
(2) Koncept poselitve je prepleten z gostim omrežjem
lokalnih cest, ki ga dopolnjujejo gozdne ceste. Zaradi povečini
neustreznih prometno tehničnih parametrov in dotrajanosti naj se lokalne
ceste postopno rekonstruira. Pri tem naj se upošteva prioritete glede
gostote poseljenosti in dejanske prometne obremenitve v razmerju s
prometno tehničnimi (ne)varnostmi. |
Kolesarski promet
|
(3) Načrtovana, delno že zgrajena glavna državna
kolesarska steza ob železnici na smeri Nova
Gorica–Solkan–Plave–Kanal–Tolmin–Vršič in ureditev lokalne kolesarske
poti Zamedveje–Vrtače–Slemenska cesta. V sklopu urejanja kolesarskega
omrežja Goriške regije bodo urejene kolesarske steze oziroma poti
Plave–Kanal–Most na Soči, Gonjače–Plave in Solkan–Plave. |
Železnice |
(4) Železniška proga II. reda Sežana–Nova Gorica–Jesenice
obratuje za potrebe dnevnega tovornega in potniškega prometa. Pri
razvoju poselitve je potrebno upoštevati dolgoročno predvideno
elektrifikacijo, posodobitev, dograditev in rekonstrukcijo železniške
proge v državni pristojnosti. |
Javni potniški promet
|
(5) Javni potniški promet na smeri Tolmin–Nova Gorica naj
zagotavljajo avtobusna podjetja. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah
cest je obvezno načrtovati tudi avtobusna postajališča. Izboljšati je
potrebno dostopnost z javnim prevozom. Zato naj se prouči možnost
združevanja šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom – z namenom
povečanja dostopnosti občanov do glavnega prometnega ožilja iz zalednih
delov poselitve in racionalizacije prevozov. Zaradi posebnosti občine z
vidika njene lege in velikosti je potrebno sistem javnega potniškega
prometa načrtovati v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni
regije. Ta sistem naj zagotavlja javni dostop do večjih zaposlitvenih
centrov, krajev šolanja, oskrbe in drugih potreb. |
Omrežja elektronskih komunikacij
|
(6) Telekomunikacijske storitve potekajo na obstoječem
omrežju. Le-to je pretežno zračno, deloma pa zemeljsko. Vozliščne
naprave (lokalni centri) so v Avčah (za naselja Avče, Levpa in Seniški
Breg), v Desklah (za naselja Deskle, Anhovo in Plave), v Kal nad
Kanalom, v Kanalu (za naselja Ajba – del, Bodrež, Gorenja vas – del,
Kanal, Kanalski Vrh, Morsko), v Ligu (za naselja Ajba – del, Gorenja vas
– del, Kambreško, Lig, Ukanje in Zapotok) in v Ročinju (za naselja
Ročinj in Doblar). Na vseh naštetih lokacijah se omogočijo univerzalne
in širokopasovne storitve. Omrežja v območjih razpršene poselitve in v
območjih sanirane razpršene gradnje, kjer pokritost ni zadostna naj se
razvijajo postopno v skladu z razvojno politiko izvajalcev
telekomunikacijskih storitev. |
(7) Lokalne centrale naj bodo priključene na optični
kabel, s katerim je omogočen dostop do širokopasovnih povezav.
Širokopasovne povezave bodo gospodinjstvom na voljo s postopnim
dograjevanjem optičnega omrežja z območij gostejše poseljenosti v druga
naselja in na območja razpršene poseljenosti. Načrtovane povezave naj se
združuje z obstoječimi infrastrukturnimi koridorji. Obstoječe omrežje
mobilne telefonije naj se dograjuje z novimi oddajniki. Ohranja in
razvija se omrežje kabelske televizije Nova Gorica. |
Omrežja in objekti oskrbe z energijo
|
Oskrba z elektriko
|
(8) Na območju Občine Kanal ob Soči potekajo obstoječi DV
2 x 110 kV Avče–Nova Gorica, DV 2 x 110 kV Avče–Doblar, DV 110 kV
Avče–Tolmin, DV 110 kV Plave–Doblar, DV 110 kV Plave–Anhovo in DV 110 kV
Nova Gorica–Plave. Oskrbo z elektriko se zagotavlja preko obstoječe RTP
Salonit Anhovo. |
(9) Obstoječe sisteme je zaradi starosti potrebno
rekonstruirati. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1x110 kV)
je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske
(DV 2x110 kV). |
(10) Načrtovana je izgradnja naslednjih objektov za
razdeljevanje, prenos in proizvodnjo električne energije: DV 2x400 kV
Okroglo–Udine, DV 2x400 kV vzankanje RTP Avče in RTP Avče (400/110 kV).
|
(11) Na območju ČHE Avče je načrtovana vetrna elektrarna
in fotonapetostna elektrarna. |
(12) Distribucijsko omrežje temelji na 17 zidanih in 55
jamborskih TP 20/0,4 kV. V prenosno omrežje se vključujejo naslednji
objekti energetske infrastrukture: HE Plave 1, HE Plave 2 HE Doblar 1 HE
Doblar 2, ČHE Avče, MHE Ajba, MHE Prgonov mlin na Ajbi. |
Oskrba s plinom
|
(13) Industrijski kompleks Anhovo se oskrbuje s plinom po
visokotlačnem regionalnem plinovodu R31 preko MMRP Šempeter NG–MRP
Anhovo in po nizkotlačnem plinovodu R31 MRP Anhovo–Salonit (premer 200
mm, tlak 5 bar), ki sta v upravljanju podjetja Geoplin plinovodi d.o.o.,
kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. Omrežje
naj zagotavlja možnost oskrbe s plinom za naselji Deskle in Kanal.
|
Daljinski sistemi ogrevanja in obnovljivi viri energije
|
(14) V občini obratuje daljinski sistem ogrevanja za
potrebe gospodarskih dejavnosti v industrijskem kompleksu Anhovo. Za
naselje Kanal naj se načrtuje daljinski prenos energije iz lesne biomase
vsaj za oskrbo družbenih objektov in stanovanj. |
Ogrevanje in proizvodnja električne energije iz
obnovljivih virov energije |
(15) Na podlagi lokalnega energetskega koncepta naj
energetska oskrba temelji predvsem na obnovljivih virih energije ter na
soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom.
Uporaba obnovljivih virov – to je geotermalne, vetrne, solarne energije
in sistemi ogrevanja na biomaso – naj bo prednostna na območjih, kjer še
ni plinovodnega omrežja. Zaradi gozdnatosti je še posebej primerna
uporaba lesne biomase. Na območjih z redko poselitvijo naj se načrtuje
individualna energetska oskrba s prednostno uporabo obnovljivih virov
energije. Na objektih in območjih kulturne dediščine namestitev naprav
za proizvodnjo energije ni dopustna. |
(16) Pri načrtovanju posegov, ki imajo vpliv na učinkovito
rabo energije v prostor, se upošteva tudi LEK. Pri pridobivanju,
pretvarjanju, prenosu, distribuciji in porabi energije naj se upoštevajo
načela vzdržnega prostorskega razvoja, učinkovitost sistema ter
prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivost. V smislu odpiranja
novih lokacij naj se v čim večji meri izogiba novim posegom v prostor. V
naseljih z možnostjo napeljave distribucijskega plinovodnega omrežja naj
se dolgoročno načrtuje ogrevanje z zemeljskim plinom. Na območju ČHE
Avče pri Kanalskem Vrhu naj se znotraj obstoječe prostorske ureditve
načrtuje postavitev objektov in naprav za izkoriščanje energije vetra in
sonca. |
Učinkovita raba energije
|
(17) Učinkovita in varčna raba energije je trajna razvojna
usmeritev pri načrtovanju prenove naselij, novogradnjah, prenovah in
sanacijah – z namenom zmanjšanja rabe energije ter smotrne uporabe
materialov ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja
in gospodarjenja. |
(18) V naseljih se zagotavlja zmanjševanje porabe
električne energije za javno razsvetljavo – upoštevaje določila Uredbe o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07,
109/07, 62/10), ki se nanašajo na porabo električne energije. Pri
stavbah se cilj učinkovite rabe energije zagotavlja tudi s spodbujanjem
pasivne in druge energetsko učinkovite gradnje, s predpisanimi
tehničnimi ukrepi toplotne zaščite stavb in vzpodbujanjem zamenjave
fosilnih goriv z gorivi z manj ogljika ali biomase. V naseljih Kanal in
Deskle se predvidi gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja.
|
Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter
varstva okolja |
Oskrba s pitno vodo
|
(19) Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo iz 41 vodnih
zajetij. Od tega ima za 21 zajetij določena vodovarstvena območja, v
ostalih zajetjih, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij, so
območja predlagana v strokovnih podlagah – Hidrološko poročilo za
pridobitev vodnega dovoljenja in strokovne podlage za pripravo akta o
zavarovanju vodnih virov v Občini Kanal ob Soči (Geologija d.o.o.
Idrija, december 2008) in v Hidrološki dokumentaciji za pridobitev
vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se
izvaja kot gospodarska javna služba (Geologija d.o.o. Idrija, november
2008). |
(20) Obstoječi vodovodni sistem obsega 30 vodohranov, 16
objektov za pripravo vode, vodarno in 8 črpališč. Nadgrajuje naj se s
povečanjem kapacitet črpalnih vrtin na zajetjih, novimi črpališči in
objekti za pripravo vode, rezervoarji ter s povezavami omrežij in
rekonstrukcijami dotrajanih delov vodovodov. Prioritetne investicije v
omrežje so: povezovalni vodovod Lokovec–Kal nad Kanalom in razvodni
vodovod po Kalu nad Kanalom z nadaljevanjem do Levpe, izgradnja vodovoda
za naselje Kanalski Vrh, obnova odsekov vodovoda v Desklah, obnova
odsekov vodovoda v Kanalu in ureditev vodovoda Lovišče. |
Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
|
(21) Sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih
voda je zasnovan na kanalizacijskih omrežjih, priključenih na obstoječe
ČN: ČN Kanal (2000 PE), ČN Doblar (300 PE), ČN Ložice (250 PE), ČN
Gorenja vas (180 PE) in novozgrajeno ČN Deskle (1700 PE). V celoti je
kanalizacijsko omrežje zgrajeno v naseljih Kanal, Morsko, Deskle,
Doblar, Gorenja vas, Močila, Ložice in Avče. Kanalizacijsko omrežje se
zgradi v naseljih Ročinj, Robidni Breg, Anhovo, Prilesje pri Plavah,
Plave, Ajba, Lig, Kambreško, Levpa. Prioritetne investicije v
kanalizacijsko omrežje so gradnje oziroma rekonstrukcije: kanalizacija
in ČN Kanalski Vrh (2ČN), kanalizacija in ČN Kal nad Kanalom, ČN Avče,
ČN Plave in ČN Ročinj. V drugih naseljih občine bo vzpostavljen sistem v
drugi prioriteti in skladno z Operativnim programom odvajanja in
čiščenja odpadnih vod. Za naselja z manjšim številom objektov in
razpršeno poselitvijo se načrtujejo posebne rešitve. |
Ravnanje z odpadki
|
(22) V vseh večjih strnjenih naseljih se v obstoječ sistem
zbiranja in odvoza odpadkov uvede zbiranje komunalnih odpadkov z
ločevanjem frakcij. Ločeno zbiranje odpadkov in izločanje sekundarnih
surovin izvaja zbirni center komunalnih odpadkov v Bodrežu. Odpadki za
odlaganje se do vzpostavitve regionalnega centra za ravnanje z odpadki
odvažajo na deponijo Stara Gora v Mestni občini Nova Gorica.
Povzročitelji odpadkov morajo poskrbeti za ločeno zbiranje vseh frakcij,
ki so posledica opravljanja dejavnosti. Za odlaganje odpadkov je
potrebno urediti ustrezno število kontejnerskih mest (ekoloških otokov)
za zbiranje vseh vrst odpadkov. |
Druge površine grajenega javnega dobra in omrežja, objekti
ter naprave komunalne opreme naselij |
(23) V sklopu celovitih ureditev naselij, zlasti
središčnih delov, se načrtuje površine grajenega javnega dobra kot so
parkirišča in površine namenjene pešcem (pešpoti, stopnišča, trgi,
zelenice, urbane parkovne ureditve ter otroška igrišča). Za izboljšanje
povezanosti peš prometa obeh bregov naj se v jedru Kanala uredi brv
preko reke Soče. Javne površine naj se, glede na namen, opremljajo z
urbano opremo, kot jo opredeljuje Uredba o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08). |
Javna razsvetljava
|
(24) Javna razsvetljava ob prometnicah in drugih javnih
površinah v naseljih se dograjuje zaradi prometne in splošne varnosti
prioritetno na območjih gostejše poseljenosti in pomembnejših
prometnicah. Pri načrtovanju gradnje se upošteva sodobne tehnološke
dosežke v skladu z učinkovito rabo energije in omejitvami svetlobnega
onesnaževanja. S postopno prenovo obstoječega omrežja javne razsvetljave
se zagotavlja racionalno upravljanje, ki zmanjšuje stroške, porabo
energije in svetlobno onesnaževanje. |
2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji
razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana |
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 3: prikazi
okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter
prikazi območij razpršene poselitve) |
14. člen |
(območja naselij) |
RPE |
(1) Register prostorskih enot (RPE) vsebuje 35 naselij: 1.
Ajba, 2. Anhovo, 3. Avče, 4. Bodrež, 5. Deskle, 6. Doblar, 7. Gorenja
vas, 8. Kal nad Kanalom, 9. Kambreško, 10. Kanal, 11. Kanalski Vrh, 12.
Levpa, 13. Lig, 14. Morsko, 15. Plave, 16. Ročinj, 17. Seniški Breg, 18.
Ukanje, 19. Zapotok, 20. Goljevica, 21. Kamenca nad Ložicami, 22.
Zagomila, 23. Zagora, 24. Paljevo, 25. Prilesje pri Plavah, 26. Ravna,
27. Jesen, 28. Krstenica, 29. Čolnica, 30. Ložice, 31. Močila, 32.
Robidni Breg, 33. Gorenje Nekovo, 34. Dolenje Nekovo in 35. Gorenje
Polje. |
Območja naselij (ON)
|
(2) V okvirnem območju zgoščene poselitve se določijo
naslednja območja naselij (ON): |
2. Anhovo (1 ON), 4. Bodrež (1 ON), 5. Deskle (3 ON), 7.
Gorenja vas (3 ON), 10. Kanal (1 ON), 14. Morsko (1 ON), 15. Plave (3
ON), 16. Ročinj (1 ON), 30. Ložice (1 ON), 32. Robidni Breg (2 ON).
|
(3) Na okvirnem območju razpršene poselitve se določijo še
naslednja ON: |
1. Ajba (2 ON), 3. Avče (1 ON), 6. Doblar (3 ON), 8. Kal
nad Kanalom (6 ON), 9. Kambreško (3 ON), 11. Kanalski Vrh (1ON), 12.
Levpa (4 ON), 13. Lig (3 ON), 17. Seniški Breg (1 ON), 20. Goljevica (1
ON), 25. Prilesje pri Plavah (1 ON), 29. Čolnica (1 ON), 31. Močila (1
ON), 35. Gorenje Polje (1 ON). |
(4) Naselja po RPE, ki na območju razpršene poselitve
nimajo določenega ON so: |
18. Ukanje, 19. Zapotok, 21. Kamenca nad Ložicami, 22.
Zagomila, 23. Zagora, 24. Paljevo, 26. Ravna, 27. Jesen, 28. Krstenica,
33. Gorenje Nekovo in 34. Dolenje Nekovo. |
15. člen |
(naselja, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo) |
(1) Območja razpršene gradnje v večjem obsegu so
evidentirana na območjih naselij Lig, Ajba, Ročinj ter Močila. V
navedenih naseljih so opredeljena območja sanacije razpršene gradnje, ki
se sanirajo na podlagi OPPN in s priključitvijo k obstoječim naseljem.
Razpršena gradnja v manjšem obsegu in s posamičnimi enotami v odprtem
prostoru se pojavlja še ob drugih naseljih. Posamezni objekti in manjše
skupine objektov razpršene gradnje, ki jih je možno komunalno opremiti,
se lahko vključijo v območje naselja in sanirajo na podlagi podrobnih
PIP. |
(2) Območja razpršene gradnje kot posebna zaključena
območja poselitve |
V občini ni območij razpršene gradnje, ki predstavljajo
posebno zaključeno območje poselitve. |
Druga območja razpršene gradnje
|
(3) Območja razpršene gradnje je potrebno sanirati tako,
da objekti na identiteto naravnega prostora, okolje in kulturno krajino
ne bodo imeli negativnega vpliva. Za vsa območja razpršene gradnje se
določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve.
|
2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
|
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 3: prikazi
okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter
prikazi območij razpršene poselitve) |
16. člen |
(območja razpršene poselitve) |
(1) Na osnovi ugotovitev iz strokovnih podlag, kjer so v
prostoru evidentirani pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih,
razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter
drugih oblik strnjenih manjših naselij z objekti, pretežno zgrajenimi
pred letom 1967, se v občini določijo območja razpršene poselitve.
Razpršena poselitev je ugotovljena tudi na podlagi nizke gostote
poseljenosti in identificiranega vzorca avtohtone poseljenosti. Največje
območje razpršene poselitve se nahaja na Kanalskem Kolovratu in njegovem
pobočju z naselji (po RPE) Ajba, Kambreško, Lig, Goljevica, Kamenca nad
Goljevico, Močila, Gorenje Polje, Ravna, Jesen, Krstenica, Čolnica,
Gorenje Nekovo, Dolenje Nekovo, Ukanje, Zapotok in Doblar. Drugo obsežno
območje razpršene poselitve je na Banjški planoti in njenem vznožju z
naselji Levpa, Avče, Seniški Breg, Kal nad Kanalom in Kanalski Vrh. Med
območja razpršene poselitve kot območje naselij z nizko gostoto
poselitve sodijo še Plave, Bodrež in Prilesje pri Plavah. |
(2) Na območjih razpršene poselitve se znotraj posameznih
naselij RPE pojavljajo posamična naselja, ki so pretežno tipa gručasto
naselje (Avče, Avšje, Dolenja Levpa, Bizjaki, Koprivišče, Kal nad
Kanalom, Zabrdo, Cvetrež, Bahovišče, Murovci, Testeni, Mešnjak, Doblar,
Kanalski Vrh, Avško, Ajba, Kostanjevica, Lovišče, Čolnica, Goljevica in
Prilesje pri Plavah) ter nekaj naselij tipa obcestno naselje z gručastim
jedrom (Lig, Kambreško, Srednje). |
(3) Pojavi razpršene poselitve in preplet tipov poselitve
z razpršenim, razloženim in gručastim delom naselij, zaselki in
samotnimi kmetijami, je značilno še za naselja v nižinskem delu občine
kot so Plave, Prilesje pri Plavah, Robidni Breg in Bodrež. |
(4) Razpršena poselitev, značilna za območja Kanalskega
Kolovrata in planote zahodne Banjšice, se ohranja na izvornih lokacijah.
Z boljšimi prometnimi povezavami, ohranjanjem in spodbujanjem kmetijske
dejavnosti ter njenim povezovanjem s turizmom, se prvenstveno ohranja
poseljenost obmejnega območja. |
Demografsko ogrožena območja
|
(5) Na podlagi demografske ogroženosti (določena z Uredbo
o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki
Sloveniji, Uradni list RS, št. 19/99, 60/99), so kot območja razpršene
poselitve opredeljena vsa naselja v občini. |
2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine
|
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 4.1:
prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo; od 17. do
22. člena) |
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 4.2:
prikazi usmeritev za razvoj v krajini; 23. člen) |
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 4.3:
prikazi usmeritev za namensko rabo prostora; 24. člen) |
2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito
prenovo |
17. člen |
(splošne usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo) |
(1) Prostorski načrt občine mora zagotoviti pogoje za
uresničevanje celovitega razvoja občine, ki so oblikovani na podlagi
razvojnih potreb v prostoru. Prostorski razvoj naj zagotavlja kakovostno
bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih
vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja na
varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter
trajnostno uporabo naravnih virov. Območja naselij, v katerih je
prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve, se posebej
opredeli in hkrati zagotavlja njegovo sanacijo tako, da ta ne le
odpravlja degradiranost prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne
bivalne razmere ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z
obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in
v povezavi s sosednjimi območji na eni strani, in ob upoštevanju vseh
posameznih konstitutivnih elementov naselja na drugi, se zagotavlja
celovitost pristopa k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.
|
(2) Poselitveno območje oziroma del naselja se lahko
celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da je
zajeto območje, ki zagotavlja uresničitev ciljev prenove. Nadalje je
mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila
prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi
s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami
stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo
ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo
proces prenove starega stavbnega fonda. |
(3) Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in
razvijamo identiteto poselitve z: |
– razvojem stavb/arhitekture iz elementov avtohtonega
stavbarstva/arhitekture, |
– dajanjem prioritete notranji prenovi pred odpiranjem
možnosti za širitev naselja na njegovih robovih, |
– ohranjanjem in razvojem značilnih javnih prostorov,
|
– ohranjanjem morfologije naselbinskih teles in njihovih
sklopov v razmerju do kulturne krajine ter z ohranjanjem njihove
homogenosti, |
– ohranjanjem elementov tradicionalne kulturne krajine s
povezavami v odprti prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske
raznovrstnosti, |
– ohranjanjem enovitosti krajine streh, orientacije
slemen, usklajenosti naklonov streh in vrste ter barve kritin,
|
– razvojem meja naselij v skladu z ugotovljenimi
zakonitostmi izvorne poselitve (princip »iztekanja« stavbne strukture v
naravni prostor oziroma »zapiranja« proti naravnemu prostoru,
zmanjševanje merila robne stavbne strukture oziroma mehčanje prehoda,
spodbujanje zasaditev visokodebelnih sadovnjakov v zaključenem delu
naselja oziroma proti njegovemu robu), |
– oživitvijo oziroma spodbujanjem kulture prenavljanja in
presnavljanja stavbne strukture, |
– izrabo notranjih rezerv v naseljih z zgoščevanjem,
prenovo in razvojno rastjo objektov, |
– ohranjanjem biotske raznovrstnosti (npr. ohranjanje
obstoječe vegetacije v čim večji možni meri, vodnega in obvodnega
prostora in drugih mokriščnih površin) in naravnih vrednot. |
(4) Ob upoštevanju hierarhije naselij se v naseljih z
najvišjo stopnjo centralnosti v občini (naselja, ki se urejajo z UN)
poleg površin za bivanje zagotavlja prostorske možnosti za gospodarske
dejavnosti, za objekte družbene infrastrukture, za gradnjo omrežij,
objektov in naprav komunalne, energetske, komunikacijske in prometne
infrastrukture ter zelene površine za šport in rekreacijo. |
18. člen |
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih) |
(1) V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob
pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij,
programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije
oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi
opuščanja kmetijstva je mogoče gospodarska poslopja prenoviti za
stanovanjsko ali drugo rabo. Razvoju vitalnih kmetij s tehnološko
sodobno pridelavo se zagotovijo prostorske možnosti s širitvijo naselja
ali preselitvijo dejavnosti na ustrezno lokacijo zunaj naselja (na
območjih razpršene poselitve). |
(2) Gospodarske dejavnosti se v naseljih dopušča le v
obsegu, ki ga prenese merilo obstoječe stavbne strukture in ob
upoštevanih pogojih okoljske sprejemljivosti glede vplivov na bivalno
okolje ter zmogljivosti obstoječe prometne, komunalne in energetske
infrastrukture. Razvoj teh dejavnosti je predviden v Anhovem.
|
(3) Turizem je v občini močno povezan predvsem z reko
Sočo, zato se za razvoj turizma opredeli območja v Kanalu in Plavah
(razvoj rekreacijsko turističnega centra Plave). Dobre pogoje razvoja
turistične ponudbe povezane z izjemnim naravnim okoljem imajo tudi
odročna območja in naselja Kanalskega Kolovrata ter Zahodne Banjšice.
Pri načrtovanju v območjih turizma se zagotavlja dostop javnosti do
kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se lahko poleg
prvotnih funkcij umeščajo tudi tiste, ki služijo turistični dejavnosti
ali jo dopolnjujejo. Pri načrtovanju turističnega razvoja destinacije
Kanal ob Soči je potrebno upoštevati varovanje območja z mednarodno
pogodbo alpskih držav – Alpsko konvencijo. |
19. člen |
(usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij) |
(1) V vseh naseljih občine se, v skladu s cilji za
zaustavitev trenda upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb,
poselitev prednostno usmerja v obstoječo stavbno strukturo naselij, s
posegi prenov, nadomestnih gradenj, rasti stavbne strukture znotraj
obstoječih GE in z izrabo drugih notranjih prostorskih rezerv. Med
pomembne ukrepe usmerjanja notranjega razvoja se uvršča revitalizacija
oziroma formiranje središčnih prostorov z umeščenimi centralnimi
dejavnostmi, z urejenimi javnimi, prometnimi, tlakovanimi in zelenimi
površinami ter komunalno opremljenostjo stavbnih zemljišč, primernih za
gradnjo. V naseljih ob vodi se obvodni svet integrira v zeleni sistem
urbanega prostora. V drugih naseljih se vanje vključi kakovostne
elemente kulturne krajine, ki so z njimi funkcionalno tesno povezani.
Zeleni sistem naselja lahko vključuje tudi dolgoročno prostorsko rezervo
za kasnejši razvoj poselitve. |
(2) Pri načrtovanju razvoja naselij (prenove, notranjega
razvoja naselja in širitve) naj se zagotavlja ohranjanje biotske
raznovrstnosti – ohranjanje obstoječe vegetacije, vodnega in obvodnega
prostora in drugih mokriščnih površin ter naravnih vrednot. V čim večji
možni meri naj se ohranjajo elementi tradicionalne kulturne krajine s
povezavami v odprti prostor. |
Celovita prenova
|
(3) Celovita prenova se izvaja na območjih naselij, kjer
se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih
razvojnih problemov, kot so dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna
struktura naselbinskih jeder ter neustrezen, razvrednoten ali celo
odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna
infrastruktura, prometni problemi in drugo. |
(4) Pri prenovi naselij, še posebej kadar se ta dopolnjuje
z novogradnjo, je potrebno načrtovanje ureditve podrediti ohranjanju
prepoznavnih značilnosti naselja in varovanju prvin stavbne in
naselbinske kulturne dediščine. Celovita prenova je predvidena za
območja jedra največjih naselij Kanala in Deskel ter za naselja Prilesje
pri Plavah, Plave, Morsko, Lig, Ukanje, Kambreško, Doblar, Ročinj, Avče,
Kanalski Vrh, Levpa, Seniški Breg in Kal nad Kanalom. Na območju
naselbinske dediščine naselja Ročinj naj se celovita prenova izvaja na
podlagi konservatorskega načrta za prenovo. Velik del naselij v občini
ima kvalitetne prepoznavne objekte in območja, ki sooblikujejo
identiteto prostora – bogato in kakovostno kulturno/naselbinsko
dediščino, zato bi bila tudi za druga naselja z vidika ohranjanja
ustreznega razmerja grajenega/naselbinske dediščine do kulturne krajine
primerna in potrebna celovita prenova. Vendar se ta lahko izvede le v
primeru zagotavljanja ekonomske podlage takemu ukrepu, kar pa je v
večini teh naselij manjko. |
(5) Pri prenovi je potrebno načrtovati zagotavljanje
smotrne rabe energije in materialov. Prenovo stavb mora spremljati tudi
energetska sanacija stavb z načrtovanjem ustrezne toplotne zaščite,
skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno uporabo
obnovljivih virov energije, zmerno zgoščevanje poselitve z upoštevanjem
razmestitve, orientacije in razmikov stavb ter racionalno razvodno
omrežje. Pri prenovi se spodbuja namestitev zbiralnikov sončne energije
za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter
izraba padavinske vode v sanitarne namene. |
Širitev naselij
|
(6) Pri usmerjanju razvoja naselij se na podlagi potreb po
širitvah, kadar tem ni možno zadostiti z izrabo notranjih rezerv, te
praviloma usmerjajo na območja znotraj ugotovljenih optimalnih in
maksimalnih meja naselja iz strokovnih podlag – na manj vredna in za
kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Manjše širitve naselij se
omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih
zemljišč v poselitveno strukturo. Pri slednjem se ohranjajo zatoki
kmetijskih površin, ki so hkrati zelene cezure – vmesni prostori – med
že vzpostavljenimi zaključenimi sklopi poselitve z jasno izraženo
identiteto v urbanem prostoru. Večje širitve se načrtujejo le v
vitalnejših naseljih, kjer je omogočena organizirana stanovanjska
gradnja, ki bo s ponudbo opremljenih zemljišč in stanovanj izboljšala
privlačnost Občine Kanal ob Soči za priselitev v ta naselja. Večje
širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN. |
(7) Širitve naselij so mogoče v okviru razpoložljivih in
primernih površin, ki so predhodno ugotovljene z izdelavo strokovnih
podlag, v primeru utemeljenih potreb z demografskimi kazalci in
razvojnimi programi ter ob upoštevanju vseh varstvenih omejitev.
|
(8) Širitve poselitve so predvidene na območju naselij
Kanal, Deskle, Gorenja vas, Levpa in Kal nad Kanalom. S širitvami se
zagotavljajo prostorski pogoji pretežno za gradnjo novih stanovanj,
delno za centralne dejavnosti in zelene površine za šport in rekreacijo
ter v manjšem obsegu za potrebe razvoja gospodarstva. Površine za
širitev naselij se zagotavljajo tudi v okviru sanacije razpršene gradnje
(v naseljih Ajba, Ročinj, Lig in Močila). |
(9) Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških razmer ali
drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče
aktivirati, je potrebno evidentirati in se izločijo iz območja stavbnih
zemljišč in območja naselja. Lahko pa se opredelijo kot zelene površine
naselja. Take neizkoriščene površine so v Kanalu, Desklah, Ligu in
Levpi. |
20. člen |
(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje) |
Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi
območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z
vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega
prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako
upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja.
Območja, kjer se glede na značilnosti mešajo območja razpršene gradnje
in razpršene poselitve, se določijo kot zaokrožena območja po načelu
pretežnosti. Nadaljevanje širitve razpršene gradnje zunaj določenih meja
naselij ni dopustno. Za sanacijo razpršene gradnje so opredeljena
naslednja območja oziroma deli naselij: Ajba, Ročinj – vzhod, Lig –
sever in Močila – vzhod. |
21. člen |
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) |
V demografsko izpraznjenem poselitvenem prostoru in na
območju naselij z nizko gostoto poselitve se ne le ohranja temveč
spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve.
Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogoča geomorfologija tal,
razmerja v kulturni krajini ter prometna dostopnost. V naseljih, kjer je
v poselitvi prisotna oblika osamelih domačij na specifičnih lokacijah,
se zaradi izrazite demografske ogroženosti območja, takšen vzorec
poselitve smiselno razvija tudi v prihodnje. |
22. člen |
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo
urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi
povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški
prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun
medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene
tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v
identiteti naselja. |
(2) Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža
stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja.
Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje
geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično
oblikovanje naselij se za vsako naselje posebej oblikujejo iz danih
razvojnih, ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Pri
zaključenih in izoblikovanih naseljih, ki so ohranila kakovostno
razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati
kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva
kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Novi objekti naj ne
izstopajo iz krajine streh. Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna
arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe,
oblikovanje fasadnih odprtin ipd. |
(3) Zaradi procesa zlivanja naselij z nekvalitetno
razpršeno poselitvijo je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni
strani in ustrezne prostorske cezure na drugi. Pri tem je pomembno, da
vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru,
kot ločnica prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto. V
podeželskih naseljih naj se pri obnovi in dograjevanju obstoječih ter
gradnji novih stavb ohranja tipološke značilnosti grajene strukture in
vzdržuje obstoječi prevladujoči vzorec poselitve na površinah z namensko
rabo SK – površine podeželskega naselja. |
(4) Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno
ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se
prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa.
Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve,
označevalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru) naj se
ohranijo. |
Zelene površine
|
(5) V naseljih, vključenih v UN, se zagotavlja načrtovan
razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne in druge
ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo in
izvajajo na primernih površinah javnega prostora, zlasti v jedrih
naselij, na območjih kulturne dediščine ter pokopališč. V okviru zelenih
površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih
na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru. |
Pokopališča |
(6) Pokopališča so del zelenega sistema v občini.
Pokopališka dejavnost se izvaja na obstoječih pokopališčih Kanal,
Deskle, Avče, Levpa, Kal nad Kanalom, Lig, Gorenje Polje, Zapotok,
Ročinj ter na pokopališčih Srednje in Prilesje pri Plavah. Možnost
pokopavanja se na teh pokopališčih zagotavlja za dobo najmanj 30 let. Za
izboljšanje opremljenosti pokopališč se uredijo parkirne površine pri
pokopališčih na Gorenjem Polju, v Levpi, Desklah, Avčah, Srednjem,
Zapotoku in Prilesju pri Plavah. |
2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini |
23. člen |
(usmeritve za razvoj v krajini) |
(1) Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na
podlagi naslednjih usmeritev v dolini Soče: |
– ohranjanje vodnega in obvodnega ekosistema, rastlinskih
in živalskih vrst ter habitatnih tipov, vezanih na vodni in obvodni
prostor, |
– načrtovanje krajinske obnove celotne doline Soče
(skrivanje neugodnih pogledov na kamnolome in večja industrijska
območja), |
– saniranje razvrednotenih območij v dolini (cementarna
Anhovo in kamnolom Rodež/Perunk), |
– varovanje narave (predvsem vodotokov) pred škodljivimi
izlivi, katerih verjetnost je zaradi industrije, velike frekvence vozil,
predvsem pa povečane gradbene mehanizacije (za gradnjo nasipov ob reki
itd.) večja, |
– izboljšanje kvalitete vodotokov,
|
– nujno je ohranjanje biodiverzitete kot posledice
različne rabe tal in spremenljivih naravnih pogojev, |
– ohranjanje značilne kulturne krajine obdelovanih
kmetijskih površin na aluvialnih terasah dolinskega dna, |
– ohranjanje oblike doline reke Soče, ki je prepoznana kot
kvalitetna kulturna krajina, kot krajinske in morfološke značilnosti
območja, |
– upoštevanje navedenih usmeritev predstavljajo izhodišče
za razvoj turizma ob in na reki Soči. |
Na Kanalskem Kolovratu
|
– preprečevanje nadaljnjega zaraščanja travnikov in
pašnikov na položnejših območjih, hkrati pa prepustitev kmetijskih
zemljišč na prestrmih in erodibilnih površinah naravni sukcesiji,
|
– gospodarno ravnanje z gozdovi in ohranjanje varovalnih
gozdov, |
– ohranjanje ekosistemov,
|
– preprečevanje intenzivne sečnje in golosekov na strmih
in eroziji podvrženih pobočjih, |
– ohranjanje kakovostne kulturne krajine – kmetijska
zemljišča na pobočjih in slemenih, kjer obrobljajo zaselke ali posamezne
hiše in/ali visijo nad strmejšimi deli pobočij, obsežna gozdna pobočja s
prekinitvami v gozdnem pokrovu ter vidnost posameznih izstopajočih
znamenj (cerkva) v prostoru, |
– spodbujanje pašništva zaradi ohranjanja kmetijskih
zemljišč in kulturne krajine, |
– usmerjanje razvoja v izletniški in rekreativni turizem s
težiščem na območju Korade, |
– varovanje varstvenih območij za oskrbo s pitno vodo,
predvsem večje območje severno od Kambreškega, |
– varovanje območja Nature 2000 – Divja jama nad Plavami,
|
– kot območje kvalitetne kulturne krajine je opredeljena
tudi dolina reke Idrije. |
V zahodnem delu Banjšic:
|
– preprečevanje golosekov na strmih in eroziji podvrženih
pobočjih, saj bi to povzročalo usade in plazenje, |
– nujno je strnjevanje naselij oziroma zaselkov in
izkoriščanje notranjih prostorskih rezerv naselij, čim več prostora pa
namenjati kmetijskim obdelovalnim površinam, |
– ohranjanje kulturne krajine – travnatih in pašniških
površin ter sadovnjakov, |
– preprečevanje zaraščanja travniških in pašniških površin
z gozdom, |
– razvijanje turizma in drugih dejavnosti ob upoštevanju
načela sonaravnega razvoja, |
– varovanje pred ranljivostjo s previdnim ravnanjem z
zemljišči na strminah, |
– celotno območje je opredeljeno kot predlog regijskega
parka Trnovski gozd – Banjška planota, |
– posebno pozornost je potrebno nameniti varovanju območij
Natura 2000 – Avče, del Trnovskega gozd – južni rob, manjši del Banjšic,
|
– gospodarno ravnanje z gozdovi in ohranjanje varovalnih
gozdov. |
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo
usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo varovanih območij (območij
Natura 2000 in zavarovanih območij), naravnih vrednot, ekološko
pomembnih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni
v strokovnih gradivih Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), v Okoljskem
poročilu in Presoji sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
Vplivi posegov na naravne vrednote, ekološko pomembna območja in
varovana območja, kjer so ti predvideni, se presojajo s predhodno
izdelavo okoljskega poročila. Pri načrtovanju dejavnosti in prostorskih
ureditev v dolini Soče, na Kanalskem Kolovratu in na območju Zahodnih
Banjšic se zagotavljajo lastnosti naravnih vrednot ter ohranjanje
habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter
habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe,
prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem
stanju. |
(3) Dejavnosti in prostorske ureditve se načrtujejo na
način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti naravnih vrednot ter
ohranjanje habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih
vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne
tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Za
območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto
krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorsko
izvedbenimi pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih
vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba je za
gradnjo povsem neprimerna, se predvidi začasno blokado posegov nanje do
izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve
nove namembnosti. |
(4) Na erozijsko ogroženih območjih se ne načrtuje
prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. V
občini se zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja praviloma ne
načrtuje dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno
tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo.
|
Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na
naravnih virih |
(5) Razvojna območja dejavnosti, ki temeljijo na naravnih
virih, se določijo na podlagi ugotovitev strokovnih podlag z
upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora za: kmetijstvo in
gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.
|
Območja kmetijskih zemljišč
|
(6) Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z
omejenimi dejavniki (hribovita območja, ozke doline, strma pobočja)
ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Ohranja se obstoječa struktura
prepleta njivskih, travniških in pašniških površin z značilno trakasto
parcelacijo njiv. Kmetijska zemljišča naj se varujejo pred zaraščanjem.
Zlasti v ravninskem delu občine v dolini Soče se širitev poselitve na
najboljša kmetijska zemljišča lahko načrtuje le, če za to obstajajo
ugotovljene potrebe in zanje ni drugih možnosti. Za izboljšanje
kakovosti zemljišč za obdelavo se opredelijo območja melioracij ter
pridobitev novih površin najboljših kmetijskih zemljišč – nadomestnih
kmetijskih zemljišč. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo
prostorski pogoji za razvoj znotraj obstoječih GE. Z obdelovanjem in
rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno
naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter pestrost
strukture kultur in vseh vrst zemljišč. |
Območja gozdnih zemljišč
|
(7) Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z
gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z
upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesno proizvodna in
lovskogospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom
gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko
nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le
s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja
kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko,
biotopsko, kulturnokrajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz
kmetijskega spreminja v gozd. |
(8) Krčitev gozda z namenom spreminjanja v pašnik ter
postavljanje obore za rejo divjadi je možno le ob predhodni uskladitvi s
kriteriji varovanja narave in z ekonomsko utemeljitvijo. Večji sklenjeni
gozdni kompleksi se ohranjajo, gradnja objektov v njih ni dopustna –
razen manjših objektov za potrebe gozdarstva ali lovstva. Gradnja
gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne
infrastrukture ne sme poslabšati ekološke in biotopske funkcije gozda.
Po zaključeni gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale
zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh.
|
(9) V varovalnih gozdovih, ki so razglašeni na manjših
površinah zaradi strmih naklonov, skalnatih in erodiranih tal, posegi
niso dovoljeni, razen kadar so ti potrebni za izboljšanje protierozijske
zaščite in ob predhodni presoji vplivov na okolje. |
(10) V gozdovih pomembnih za ohranjanje naravnih kakovosti
krajine na lokalni ravni (sklenjena območja gozdov, gozdovi s prvo
stopnjo poudarjenosti katerekoli ekološke funkcije) posegi brez soglasja
območne gozdarske službe niso dovoljeni. |
Območja voda |
(11) Površinska vodna mreža je dobro razvita. Vodotoka
prvega reda sta reka Soča in reka Idrija, vsi ostali so vodotoki drugega
reda. |
(12) Na območjih voda (na vodnem in priobalnem zemljišču)
ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: |
– gradnjo objektov javne infrastrukture,
|
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o
vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08 in 57/12)
ali drugih zakonih, |
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških
in bioloških lastnosti površinskih voda, |
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
|
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev
varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, |
– gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred
onesnaževanjem in |
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
|
Območja drugih zemljišč
|
(13) Na ogroženih območjih pred poplavami, erozijo in
plazovi ter na plazovitih območjih so dovoljeni le posegi, ki povečajo
varnost takšnih območij. Pri tem je treba upoštevati podrobna strokovna
spoznanja in raziskave, predpisane omejitve in obvezna ravnanja.
|
Območja mineralnih surovin
|
(14) Izkoriščanje mineralnih surovin v kamnolomih je
mogoče le ob predhodni pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj (in
rudarskega projekta za izkoriščanje in sanacijo). Sočasno z
izkoriščanjem mineralnih surovin mora potekati sprotna sanacija
površinskih kopov. V kamnolomih Lastivnica in Deskle se lahko izvaja le
sanacija. V kamnolomu Perunk se s sprotno sanacijo lahko pridobiva
posamezne surovinske komponente, potrebne za zagotavljanje ustrezne
sestave surovinske mešanice, vendar le v skladu z dovoljenjem za
izkoriščanje in rudarskim projektom. V aktivnem kamnolomu Rodež sočasno
z izkoriščanjem potekajo sanacijski posegi v skladu z rudarskim
projektom za izkoriščanje in sanacijo. Potencialno nahajališče naravnega
kamna (skrilavca) v Kalu nad Kanalom je primerno za izkoriščanje v
manjšem obsegu za lokalne in regionalne potrebe obnavljanja objektov
kulturne dediščine. |
(15) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje
mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je
smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot
območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino
nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega
pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo).
|
(16) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na
celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
|
(17) Sanacija nelegalnih kopov se lahko izvaja v skladu z
določili ZGO, če je to potrebno iz varnostnih razlogov, sicer se takšen
kamnolom prepusti samosanaciji v naravnem procesu. |
Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti
prostora |
(18) Prostor občine je posebej prepoznaven po izjemnosti
doline Soče in Idrije. Dolina Soče ima izjemen pomen kot naravna
kakovost s prepoznavnimi značilnostmi z vidika kulturnega in simbolnega
pomena krajine ter naravne kakovosti na ravni Primorske krajine.
Posamezni naravno ohranjeni deli dolin se varujejo kot kakovostni deli
kulturne krajine, zato se vanje ne posega z urbanizacijo, z gradnjo
infrastrukture pa le izjemoma, če ni drugih možnosti. Razvoj naselij,
zlasti Kanala in Ročinja, se ureja s strnjevanjem gradnje tako, da je
ohranjena identiteta naselja s kakovostnimi urbanističnimi in
arhitekturnimi značilnostmi v krajini. |
Območja varstva kulturne dediščine
|
(19) V občini predstavljajo posebna območja, kjer se
ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne
dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine).
Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni
status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane
enote kulturne dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki
je priloga tega akta. |
(20) Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da
niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti
lastnosti, vsebine in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih
kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in
poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni
vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva
dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.
Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo
omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena
načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v
prostoru. |
(21) Pri rabi objektov in območij kulturne dediščine je
potrebno zagotoviti ustrezno uporabo in obravnavo dediščine v skladu s
sodobnimi potrebami in načinom življenja, kot dejavnika vzdržnega
prostorskega razvoja in kot razvojni potencial v prostoru. |
(22) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna
profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna,
dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status
(kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna
dediščina). |
(23) Pri načrtovanju razvoja prostora v občini se
zagotavlja celostno varstvo arheološke, stavbne profane, stavbne
sakralne, memorialne, naselbinske in krajinske kulturne dediščine
državnega in lokalnega pomena. Varstvo se zagotavlja z upoštevanjem
predpisov in režimov, ki veljajo za kulturne spomenike, in njihova
vplivna območja, arheološka najdišča in registrirano kulturno dediščino
z vplivnim območjem. Zato je pred posegom v prostor v fazi njegovega
načrtovanja potrebno pridobiti in upoštevati obvezujoče smernice
pristojnih organov, strokovna mnenja in druga izdelana strokovna gradiva
s področja varovanja konkretnega območja ali objekta. Posegi v prostor
in dejavnosti morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju tudi v
vplivnem območju nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine, ki
pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in
je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in
socialnega vidika. |
(24) Ohranjati je potrebno značilnosti v naravi ohranjenih
starih zemljiških razdelitev, parcelne strukture, vegetacijske prvine,
členitev prostora in značilne tradicionalne stavbe oziroma gospodarska
poslopja, razmeščena v krajini, v njihovi izvirni postavitvi, velikosti
ter rabi. |
(25) Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v
grafičnem delu strateškega dela in v prikazu stanja prostora.
|
Območja ohranjanja narave
|
(26) Na območju Občine Kanal ob Soči se nahajajo območja z
različnim varstvenim statusom: posebna varstvena območja (Natura 2000),
zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in
pričakovane naravne vrednote. Ohranjanje naravnih kakovosti se na
celotnem območju občine zagotavlja z načrtovanjem ukrepov pri posegih v
prostor za preprečitev oziroma omilitev vplivov na naravo. Pri posegih
na zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih
varstvenih območjih ter posegih v naravne vrednote je potrebno
upoštevati vse varstvene režime iz veljavnih predpisov in smernice
pristojnih organov. |
(27) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture,
tako dejavnosti kot prostorskih ureditev, naj se zagotavlja ohranjanje
naravnih vrednot, Natura 2000 območja, zavarovana območja, ekološko
pomembna območja in območja pričakovanih naravnih vrednot ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
(28) Degradirane površine naravnega prostora se sanira in
na njih postopno vzpostavlja naravno stanje. |
2.6.3.0 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
24. člen |
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
Na izhodiščih obstoječih veljavnega prostorskega plana in
dejanske rabe iz prikaza stanja se določa namenska raba zemljišč kot
stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko
rabo zemljišč se določa na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora,
podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih
pobud v prostoru. V odprtem prostoru krajine zunaj poselitve se
ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi.
Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter
posameznimi tipi kulturne krajine. |
2.6.4.0 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev |
25. člen |
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in
razvojnih potreb razdeljena in določena kot enote urejanja prostora
(EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe s primerljivimi
geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere
veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upošteva
funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve ter režime
varovanj na območju. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo
posebej za poselitev in posebej za ostali prostor (izven stavbnih
zemljišč) in se opredeljujejo glede na namensko rabo. |
(2) Merila in pogoji stavbnih zemljišč in poselitvenega
območja so določena na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote
(GE). V eni enoti urejanja prostora so GE z istimi merili urejanja.
|
(3) PIP se izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih
dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. Pri tem
je pomembno upoštevati posebnosti vsakega območja posebej. V takšni
obliki naj bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila
načrtovanja v prostoru, ki jih opredeljujejo strateški del tega akta in
UN. Posebej pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost
usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov,
transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej.
|
(4) Koncept PIP naj bo zgrajen na osnovni urbanistični
celici prostora GE in njihovi povezanosti v EUP ter na naboru
tipiziranih urbanistično pravnih elementov. Zato naj ti pravni modeli
obravnavajo GE kot funkcionalni prostor oziroma upravljavsko zaokroženo
prostorsko celoto. GE praviloma zajema vsaj eno, lahko pa tudi več
zemljiških parcel, na katerih so zgrajeni objekti in stavbe oziroma je
prostor/območje, ki je s tem aktom namenjen graditvi objektov.
|
(5) Pri stavbah, kjer identiteta prostora ni ključen
element, naj ti prostorski modeli (GE) določajo predvsem robne pogoje
umeščanja in oblikovanja, ki izhajajo iz vlog GE, stavb, zunanjih
ureditev ipd. v širšem prostoru. Pravno prostorski modeli GE naj
zajemajo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh
stavb v njej. Koncept PIP z mejo izrisa meje EUP združuje parcele,
stavbe, dele naselij ipd., za katere je prostorsko mogoče predpisati en
določen tip pravno prostorskega modela GE v enotnem/enem EUP.
|
(6) Pravno prostorski modeli tipov GE se izdelajo tako, da
hkrati na kar najbolj fleksibilen način zagotavljajo robne pogoje za:
|
– urbanistično oblikovanje gradbenih enot in njihovo
korelacijo z drugimi že obstoječimi GE, najpomembnejšim javnim prostorom
in sosednjimi GE oziroma mejo naselja, |
– umestitev stavb in objektov na GE oziroma povezanost
stavb s prostorom GE, |
– urbanistično arhitekturno oblikovanje stavb (od
tlorisnih razmerij stavb in ravni organizacije vhodov, oblikovanja
fasadnega plašča in odprtin, oblikovanja streh …), |
– dovoljen višinski gabarit stavb,
|
– gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti zemljišč
(GE) ter |
– druge, v posameznem okolju specifične prostorske
parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v
katerega se umeščajo. |
(7) Predpisovanje dopustne izrabe prostora za območje
redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti je v PIP primerno
opredeljevati le izjemoma, saj je v tesni soodvisnosti od kakovosti
prostora za poselitev, propadanja stavbne dediščine in prebivalstvenih
gibanj. Pogoje za preprečevanje ekscesnih pojavov se opredeli z drugimi
regulatorji urejanja naselij. |
(8) V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter
pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in
energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri določanju
prostorsko izvedbenih pogojev se upošteva merila in pogoje glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in
EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred
onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo
vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje. |
Določitev območij OPPN
|
(9) Občinski podrobni prostorski načrti so opredeljeni kot
načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni
osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih
ciljev razvoja brez celovitega načrtovanja razvoja posameznih
zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN je posebej pomembno
uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe
ter realizacija smiselnih in smotrnih parcelacij. Za posamezen prostor
oziroma območje, ki se ureja z OPPN, naj se opredelijo ključne usmeritve
kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni
poselitvene enote in občine. |
(10) OPPN naj se izdelajo za celovito ali delno prenovo
naselja, širitev naselja na nove površine, za območja naselja, kjer se s
celovito obravnavo spreminja podrobnejša namenska raba, zgoščuje
pozidava ali zajema urejanje večjih površin že zazidanih in degradiranih
delov naselja ter za pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč. OPPN naj se
izdela tudi za območja sanacije razpršene gradnje ter za območja
urejanja pomembnejše GJI in ureditev rekreacijskih površin. |
2.7.0.0 Razvoj naselij na podlagi urbanističnega načrta |
26. člen |
(koncept razvoja centralnih naselij) |
(1) Za osrednje poselitveno območje v občini sta izdelana
urbanistični načrt naselja Kanal in urbanistični načrt naselja Deskle.
Slednji ob Desklah zajema še naselja, ki spadajo v širšo KK naselja, in
sicer naselja Anhovo, Robidni Breg in Ložice. Urbanistična načrta sta
temeljna dokumenta prostorskega razvoja za navedena naselja, ki se
upoštevata pri načrtovanju novih posegov v prostor in njegove rabe.
|
Koncept razvoja naselja Kanal
|
(2) Prostor urbanističnega načrta Kanal obsega razvojni
prostor občinskega središča – mesta Kanal. Meja UN obsega funkcionalno
tesno povezan prostor mesta, ki proti zahodu sega do trase železniške
proge. Območje urejanja v smeri sever–jug členi reka Soča. Razvojni
koncept občinskega središča Kanal izhaja iz ugotovljenih kakovosti in
razvojnih potencialov prostora. Ti se odražajo v kakovosti umestitve
naselbinske strukture v lokalnih mikroambientih ter v prostorskih
razvojnih možnostih, pogojenih predvsem z naravnimi in ustvarjenimi
danostmi. V smislu razvojno investicijskih ukrepov je v ospredju prenova
obstoječih prostorskih resursov in kakovostna nadgradnja obstoječih
sistemov na način, da se odpirajo možnosti za povečanje zmogljivosti
obstoječih ter umeščanje dodatnih funkcij. V območju občinskega središča
so v povezavi z lokalnim središčem (Deskle) koncentrirane vse
najpomembnejše družbeno upravne funkcije v občini. |
(3) Dolgoročno se ohranja strnjeno pozidano jedro mesta
Kanal na levem bregu reke Soče. Ob vseh pomembnejših središčnih
prostorih ter ob primarni in sekundarnih oseh (Vojkovi ulici, Trgu
svobode, delno tudi Staničevi in Gradnikovi ulici ter ob predvideni
obvoznici) se vzpostavijo predvsem območja centralnih dejavnosti z
umeščanjem novih objektov, zunanjimi ureditvami, predvsem pa s
preoblikovanjem obstoječih objektov. Posebej pomembne so lokacije na
križiščih obstoječih in načrtovanih prometnic, kjer se praviloma
oblikujejo območja prepoznavnih javnih dejavnosti z objekti in zunanjimi
ureditvami. Omogoči se vzpostavitev nove stanovanjske soseske na desnem
bregu za različne skupine prebivalcev in z visokim bivanjskim standardom
v obliki kompleksne, organizirane gradnje. Hkrati se sanira in ureja
obstoječe stanovanjske soseske. Oblikovno, prostorsko in programsko
različne zelene ureditve, zelene površine so v odmerjenih prostorskih
razporeditvah integrirane v ostale ureditve – še posebej v razmerju do
odprtega javnega prostora. V odnosu do grajenega mestnega tkiva so
zelene površine koncipirane kot antipoli grajenim/tlakovanim prostorom.
|
(4) Koncept prometnega omrežja temelji na obstoječi
prometni infrastrukturi – osnovni prometnici G2/103, ki pa se z
načrtovano rastjo mesta prestrukturira tako, da se težišče tranzitnih
prometnih tokov prenese na novo načrtovano obvoznico. Ta se v prostor
umešča jugozahodno od urbane strukture mesta v robno območje pod
železniško progo in poteka po skrajnem zahodnem robu UN. Nova obvoznica
zagotavlja ravnotežje prometnih tokov, omogoča vzpostavitev nove mreže
prometnic v območju širitve mesta v zahodnem delu in razbremeni
prometnico preko jedra mesta. Urejanje priključnih cest bo potekalo
postopno v odvisnosti od aktiviranja razvojnih potencialov mesta. Skupaj
s cestno infrastrukturo se načrtuje tudi ureditev spremljajočih
prometnih površin, kot so avtobusna postajališča, površine za pešce in
kolesarske poti. V prometni sistem se vključuje osrednja kolesarska os
od Nove Gorice do Tolmina, ki je umeščena ob železniški progi, nanjo pa
se navezujejo glavne prečne povezave. Obstoječa komunalna omrežja za
oskrbo z vodo, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se razvijajo in
prenavljajo skladno z rastjo potreb v prostoru. Pomembna je prenova
vodovodnega in izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja. V
energetski oskrbi se ob klasičnih virih energije razvijajo tudi sistemi
energetske oskrbe iz obnovljivih virov, zlasti energije sonca in
biomase. Tako se načrtuje gradnja nove kotlovnice za oskrbo območij
gostejše poselitve, objektov družbene infrastrukture, centralnih
dejavnosti in industrije. Možna je navezava na plinovod, ki oskrbuje
industrijski kompleks Anhovo. |
(5) Načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska
raba prostora, pri kateri bodo dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno
potrebne oskrbe, kjer bo zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi
površinami stanovanjskih sosesk. Območje proizvodnih dejavnosti na
desnem bregu reke Soče se bo postopno preoblikovalo v območje centralnih
dejavnosti. Na območju trškega jedra Kanala se prednostno izvede
celovita prenova (OPPN 10-04) z vsebinsko, razvojno, prostorsko in
umetnostno zgodovinsko prenovo središča Kanala v občinsko središče.
Stavbna struktura je zasnovana na način, da sooblikuje javni prostor,
pri tem se upoštevajo temeljna izhodišča ohranjanja kulturne dediščine.
V tem delu se v celoti ohranja obstoječa stavbna struktura. Revitalizira
se tudi obstoječa mreža javnega prostora. Razvoj terciarnega sektorja
gospodarstva se usmerja v območje pod tovarno Plastik v povezavi s
stanovanjsko pozidavo. Notranji razvoj je predviden na pretežnem delu
urejanja širšega območja tovarne Plastik, širšega območja osnovne šole
in območju na jugovzhodnem robu naselja ob prometnici. Gre za pretežno
pozidana območja, s posameznimi neizkoriščenimi površinami ter manjšimi
širitvami, ki tvorijo smiselne zaokrožitve. Na teh območjih je
predvidena vzpostavitev stavbne strukture drobnega merila, pretežno
enostanovanjske hiše. Večje širitve za območja stanovanj se nahajajo na
desnem bregu reke Soče, pod obstoječo tovarno in dve manjši območji v
severnem delu naselja – stanovanjska soseska in dom starejših občanov. V
zahodnem območju na desnem bregu se dolgoročno urbanistično ureditev
zastavlja povsem na novo, prav tako v severnem delu, kjer se območje za
stanovanjsko gradnjo varuje kot dolgoročno rezervo. Stavbna struktura
drobnega merila se vzpostavlja na območjih novih stanovanjskih sosesk.
|
(6) Na območjih obstoječih, izključno stanovanjskih
površin se z vzdrževanjem obstoječih stanovanjskih objektov ohranjajo
vzpostavljena prostorska razmerja, rast objektov pa zagotavlja le
izboljšanje bivalnega standarda. Ruralni deli v območju UN se postopoma
preobražajo v območja stanovanj z možnimi storitvenimi, servisnimi in
obrtno proizvodnimi dejavnostmi. |
(7) Merilo oblikovanja gradbenih enot in velikosti stavb
namenjenih bivanju in dejavnostim naj omogoča le postavitev objektov, ki
se v morfološko podobo naselja vklopijo tako, da se ohranja značilna
podoba naselja in ne razvrednoti kakovosti kulturne krajine. V vseh
območjih se naselbinska struktura razvija iz že vzpostavljenih meril
višinskih gabaritov in krajine streh. V območju UN so opredeljena
naslednja območja zelenega sistema: površine za oddih, rekreacijo in
šport (ob osnovni šoli v Kanalu, ob vrtcu v Kanalu, manjša površina na
vzhodnem robu naselja), pokopališče (v južnem delu naselja, kjer je
predvideno tudi območje za širitev pokopališča), druge urejene zelene
površine (znotraj grajene strukture, v vzhodnem delu naselja, na vznožju
Banjške planote se rekultivirajo – ureditev območja za vrtičkarje) in
obvodna vegetacija (na naravovarstvenem območju ob reku Soči).
|
Koncept razvoja naselja Deskle
|
(8) Območje UN Deskle vključuje naselje Deskle ter
okoliška naselja Anhovo, Ložice in Robidni Breg. Deskle se bodo še
naprej razvijale kot naselje, ki je po svoji vlogi in funkcijah
komplementarno Kanalu. Razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti je
predviden predvsem ob glavni prometnici v Desklah. Preostali del naselja
Deskle ohranja predvsem stanovanjsko funkcijo, kot tudi naselji Ložice
in Robidni Breg. V obstoječih izvornih vaških jedrih se pretežno izvaja
razvoj s sanacijo javnega prostora in z zapolnitvami nepozidanih
stavbnih zemljišč. V Anhovem se zagotavlja osrednji gospodarski prostor
občine. V obstoječem industrijskem kompleksu se poleg delujočih
industrijskih obratov, v degradiranem industrijskem območju načrtuje
ureditev nove gospodarske cone, v katero je vključeno tudi degradirano
območje stanovanjskih objektov. To se bo postopoma preobrazilo in
priključilo v GC. Območje se namenja razvoju gospodarskih dejavnosti,
pretežno sekundarnega in terciarnega sektorja. Na območju GC se
vzpostavi stavbna struktura srednjega in velikega merila, nova mreža
javnega prostora ter opredeli raster gospodarskih enot srednjega in
manjšega merila z novo parcelacijo. Prenovljena in novo grajena cestna
mreža v GC Anhovo naj po smereh, hierarhiji in standardu opreme izhaja
iz koncepta razvoja gospodarske cone. |
(9) V jedru naselja Deskle se izboljša kakovost bivanja s
prenovo javnega prostora in izboljšanjem prometne varnosti pešcev in
kolesarjev ter ureditvijo zelenih in rekreacijskih površin. |
(10) Z organizacijo nove pozidave se ohranja prepoznavnost
naselja ter zagotavlja večji prostorski red. Na ravninskem delu severno
od Deskel se predvidijo nove površine za centralne dejavnosti. Večjih
površin za nove stanovanjske soseske ni predvidenih, načrtovane so le
manjše zapolnitve površin za gradnjo na območju obstoječe stavbne
strukture. Le-te naj se zapolnijo s stavbno strukturo drobnega merila.
|
(11) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje naselij
stremi k povečanju enovitosti naselij. Novejša stavbna struktura naj
sledi oblikovnim značilnostim in gabaritom, orientaciji in naklonom
streh že obstoječe stavbne strukture. |
(12) Obstoječe kanalizacijsko omrežje se dograjuje in
navezuje na čistilno napravo. Prednostno se izgrajuje manjkajoče
vodovodno omrežje, postopoma pa se obnavlja obstoječe. Obstoječe
nizkonapetostno zračno omrežje se v celoti nadomesti z zemeljskim.
Posodobi se srednjenapetostne odcepe in transformatorske postaje.
Prometno omrežje znotraj obstoječih urbanih struktur je načeloma
zadovoljivo, potrebne so tehnične sanacije nekaterih odsekov. |
3.0.0.0 Izvedbeni del OPN |
3.1.0.0 Splošne določbe
|
3.1.1.0 Pravni obseg akta |
27. člen |
(pravni obseg glede na vrsto posegov) |
(1) OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO in
drugem pravnem redu v RS v zvezi s posegi v prostor: na novogradnje,
rekonstrukcije, spremembe namembnosti in vse vrste drugih posegov v
obstoječe objekte in zemljišča. Pri posegih v obstoječe objekte, kjer
obstoječe stanje zgrajenih objektov nima pravne podlage, je potrebno
ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega akta.
|
(2) V območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v
nasprotju z določili tega odloka ter veljavnimi zakonskimi in
podzakonskimi akti. Tudi v smislu interpretacije vrst objektov, možnosti
gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti se uporabljajo
določila veljavne zakonodaje na tem področju (ZGO-1 in Uredbe). Za
posege po izdanih gradbenih dovoljenjih se smatra, da niso v nasprotju s
tem odlokom. |
(3) V primerih eventualnih kontradiktornosti med
posameznimi določbami se, poleg interpretacije zakonodaje, v tem odloku
upoštevajo določila oziroma izrazi: določeni v hierarhiji določil v 29.
členu, v zaporedju vsebinskih sklopov v tem odloku, v obrazložitvi akta
ter termini in opredelitve v strokovnih podlagah in v prikazu stanja, ki
so sestavine tega akta. |
28. člen |
(skladnost posega z OPN) |
(1) Poseg v prostor je s tem aktom skladen, če je v skladu
z naslednjimi predpisanimi elementi OPN: |
– s podrobnejšo namensko rabo zemljišča (opredeljeno v
grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip)),
|
– z določili PIP za KGV po posameznih namenskih rabah
zunaj območja stavbnih zemljišč (KGV – 3.3.0.0) oziroma določili PIP za
dotičen tip EUP za posege na območju stavbnih zemljišč (3.4.0.0),
|
– z merili in pogoji varovanj (3.1.4.0), ki so prikazani v
prikazu stanja prostora (_3223_varst_gji), |
– z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne
infrastrukture (3.2.0.0.) ter |
– s posebnimi merili in pogoji urejanja EUP oziroma
podobmočij KGV (3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s
posebnimi PIP). |
(2) Poseg v javni prostor oziroma poseg v zvezi z
ureditvijo gospodarske javne infrastrukture mora biti skladen tudi z
merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture
(3.2.0.0). |
29. člen |
(hierarhija določil) |
(1) Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP
opredeljena v 3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi
PIP (še posebej v petem stolpcu) so pravno nadrejena ostalim določilom
PIP za posamezno EUP. Poleg tega pa so določila tipov in števila glavnih
stavb (navedenih v tretjem stolpcu) in števila pomožnih stavb (navedenih
v četrtem stolpcu) specifikacije nadrejene določilom glede vrste in
števila stavb, ki so določeni v posameznem tipu GE. |
(2) Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah
oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah v prvi vrsti veljajo merila,
opredeljena za tovrstne stavbe (54. člen). |
3.1.2.0 Namenska raba |
30. člen |
(namenska raba) |
V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč in objektov
v občini. V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave
občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij
razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij Uradni list
RS, št. 99/07 – v nadaljevanju: Pravilnik (v prilogi 1) je po spodaj
navedenih opredelitvah prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega
dela OPN. |
+---------------------------------------------------------------+ |
|I. Območja stavbnih
zemljišč | |
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|Osnovna namenska raba prostora
|Podrobnejša namenska raba | |
|
|prostora | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|Oznaka |Opis
|Oznaka |Opis | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|S |območja stanovanj
|SS |stanovanjske | |
| |
| |površine | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
| |
|SK |površine | |
| |
| |podeželskega naselja| |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|C |območja centralnih
|CU |osrednja območja | |
| |dejavnosti
| |centralnih | |
| |
| |dejavnosti | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
| |
|CD |druga območja | |
| |
| |centralnih | |
| |
| |dejavnosti | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|I |območja proizvodnih
|IP |površine za | |
| |dejavnosti
| |industrijo | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
| |
|IG |gospodarske cone | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
| |
|IK |površine z objekti | |
| |
| |za kmetijsko | |
| |
| |proizvodnjo | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|B |posebna območja
|BT |površine za turizem | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|Z |območja zelenih
|ZS |površine za oddih, | |
| |površin
| |rekreacijo in šport | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
| |
|ZD |druge urejene zelene| |
| |
| |površine | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
| |
|ZK |pokopališča | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|P |območja prometnih
|PC |površine cest | |
| |površin
| | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
| |
|PŽ |površine železnic | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
| |
|PO |druge prometne | |
| |
| |površine | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|E |območja energetske
| | | |
| |infrastrukture
| | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|O |območja okoljske
| | | |
| |infrastrukture
| | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|A |površine razpršene
| | | |
| |poselitve
| | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
| |razpršena gradnja
| | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|II. Območja kmetijskih
zemljišč | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|K1 |najboljša kmetijska
| | | |
| |zemljišča
| | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|K2 |druga kmetijska
| | | |
| |zemljišča
| | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|III. Območja gozdnih
zemljišč | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|G |gozdna zemljišča
|GP |gozd s posebnim | |
| |
| |namenom | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|IV. Območja
voda | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|V |površinske vode
|VC |celinske vode | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|VI |območje vodne
| | | |
| |infrastrukture
| | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|V. Območja drugih
zemljišč | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|L |območja mineralnih
|LN |površine nadzemnega | |
| |surovin
| |pridobivalnega | |
| |
| |prostora | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
|OO |druga območja
| | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+ |
3.1.3.0 Način urejanja
|
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora |
31. člen |
(1) OPN določa urejanje po EUP z opredelitvijo namenske
rabe, določil PIP in OPPN. DPPN in občinski podrobnejši izvedbeni akti,
ki ostanejo v veljavi, so v OPN le povzeti. Poleg tega veljajo tudi
režimi varovanj iz prikaza stanja (v prilogi). |
(2) Za celotno območje občine je opredeljena mreža EUP.
Prostorski izvedbeni pogoji skupaj z varovanji in drugimi vsebinami OPN
kot pravna norma določajo merila in pogoje za vse vrste posegov za vse
EUP. Tako predpisujejo tudi merila in pogoje razmerij med EUP, nadalje
glede parcelacije, priključevanja na javno infrastrukturo, glede varstva
narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, ohranjanja kulturne dediščine, zatem glede načina
umeščanja stavb glede lege, velikosti in oblikovanja – na tak način in
tako natančno, da je v teh delih akt podlaga za pridobitev upravnih
dovoljenj za posege v prostor. |
(3) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so ločeno določeni
za območja stavbnih zemljišč (torej za poselitev) in posebej za
preostali prostor občine – torej zunaj območja stavbnih zemljišč. Pri
slednjem so izjeme le površine prometne infrastrukture. |
32. člen |
(PIP v EUP stavbnih zemljišč) |
(1) Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih
zemljišč so določeni v EUP na ravni osnovne urbanistične enote –
gradbene enote (3.4.4.0 GE). Na podlagi strokovnih podlag in
opredeljenih razvojnih usmeritev so opredeljena območja posameznih
gradbenih enot in hkrati so zanje določeni prostorsko izvedbeni pogoji
na ravni tipa PIP GE oziroma posebnosti posamičnih GE glede na tip. GE z
enakimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami so združene v
en EUP. V aktu je tako za vsak EUP predpisana celotna vsebina PIP, ki je
določena z ZPNačrt in Pravilnikom. |
(2) Za ta namen so v odloku med drugim določeni tudi:
|
– uporabljeni izrazi na EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0),
|
– tipi GE z robnimi določili PIP za organizacijo in
urbanistično oblikovanje grajene strukture oziroma objektov na GE
(3.4.3.0), |
– tipi stavb z robnimi določili glede oblikovanja le-teh
(3.4.4.0, točka 2.0 posameznega tipa GE), |
– specifikacija EUP s posebnimi merili PIP (3.5.0.0). |
33. člen |
(PIP v EUP zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP KGV) |
(1) Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč
pokriva EUP z oznako KGV. Znotraj EUP KGV so opredeljena podrobnejša
merila in pogoji za posege na dele EUP KGV po vrsti rabe na: kmetijska
zemljišča, gozdna zemljišča, vodne površine in druga območja (torej vsa
nestavbna zemljišča). Opredelitve so prostorsko vezane na opredelitve
PNRP – po posameznih vrstah namenske rabe – v sloju podrobnejše namenske
rabe, ki je prikazan na karti osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip).
|
(2) Znotraj EUP KGV so tudi sledeča podobmočja EUP KGV, ki
imajo določena specifična merila in pogoje urejanja: |
– enote razpršene gradnje (ERG – fundusi stanovanjskih in
drugih stavb) – PIP urejanja v 52. členu, |
–.ek in .sa – sanacije in eksploatacije površin nadzemnega
pridobivalnega prostora v 44. členu, |
–.vg – varovalni gozd – PIP urejanja v 45. členu,
|
–.re – rekreacija – PIP urejanja v 46. členu,
|
–.pp – varovanje lokacij za pokope prebivalstva v primeru
naravnih in drugih nesreč; PIP v 47. členu, |
–.pz – varovanje lokacij za pokope živali v primeru
naravnih in drugih nesreč; PIP v 48. členu, |
–.ru – varovanje lokacij za odlaganje ruševin v primeru
naravnih in drugih nesreč; PIP v 49. členu. |
3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) |
34. člen |
(usmeritve za OPPN) |
(1) Na območjih, za katere je predvidena priprava
občinskega podrobnejšega prostorskega načrta (OPPN), bo možno poseg
izvesti po sprejetju takšnega akta in le v skladu z njegovimi določili.
Grafične opredelitve in usmeritve, ki so v tem OPN določene za vsak
posamezni OPPN, so pri njegovi izdelavi obvezne vsebine glede koncepta
ureditve, namena, obsega in načrtovanih zmogljivosti. |
Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso
posebej določena |
(2) Predvideni OPPN se na podlagi utemeljenih pobud
lastnikov večine zemljišč oziroma znanega investitorja lahko spremeni
oziroma se opredeli nov To je mogoče kolikor spremenjen oziroma nov OPPN
ni v nasprotju z odlokom OPN, še posebej UN. |
(3) OPPN je možno pripraviti tudi v naslednjih primerih:
za območja, na katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih
nesreč, zagotavlja dostop do gradbenih parcel in njihovo komunalno
urejanje, za dele ali celoto omrežij, naprav in objektov GJI, s katerimi
se zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za
načrtovanje urejanja površin, ki so javno dobro potrebno za izvajanje
obveznih gospodarskih javnih služb v občini ter za urejanje območij, ki
so predvidena za sanacijo in prenovo naselij. |
(4) OPPN je potrebno praviloma, izdelati še v naslednjih
primerih: |
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar
gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha,
|
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne
oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma
100 postelj, |
– igrišče za golf ne glede na velikost in kamp nad 0,5 ha,
|
– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za
gradnjo objektov in nimajo urejenega javnega dostopa, |
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5
ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za
sanacijo ali za spremembe tehnologije, |
– gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja,
daljša od 1000 m s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti
gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev,
razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je
kot taka opredeljena s tem odlokom. |
(5) Pred pričetkom priprave OPPN je potrebno izdelati
dopolnilne strokovne podlage – na vsaj taki ravni poglobljenosti in
takih metodoloških izhodiščih, kot so pripravljene za OPN. Pri tem je
potrebno eventualne različnosti od obstoječih strokovnih podlag pokazati
in utemeljiti kot spremenjena stališča – upoštevajoč merila znanstveno
raziskovalnega dela. Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin
in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag
obvezno izdelajo tudi krajinske preveritve, s katerimi mora biti tak akt
tudi utemeljen. |
(6) V primeru, da se izdeluje OPPN le za del predvidenega
območja, morata biti novo območje in ostanek funkcionalno prostorsko
zaokrožena, ostanek pa ne sme biti manjši od 5000 m2. Poleg tega morajo
biti dopolnilne strokovne podlage izdelane za celotno območje v OPN
predvidenega OPPN. Prav tako morajo biti za celotno območje izdelane
tudi rešitve prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelan
program opremljanja zemljišč. |
(7) Odločitev o spremembi OPPN oziroma izdelavi novega
OPPN glede na OPN sprejme, na podlagi utemeljene ocene iz predhodno
izdelanih dopolnilnih strokovnih podlag, občinski svet. |
Način pridobitve rešitev urbanistično arhitekturnih
ureditev |
(8) Strokovne rešitve urbanistično arhitekturnih ureditev
za območje OPPN se lahko pridobijo z urbanistično arhitekturnim
natečajem ali z izdelavo najmanj dveh rešitev. O izbiri rešitve odloči
pristojni organ občine. Postopek pridobitve rešitev se predpiše v sklepu
o pripravi OPPN. |
Pravno stanje v prehodnem obdobju na območjih OPPN
|
(9) Do sprejema predvidenega OPPN veljajo PIP, opredeljeni
za EUP na njegovem območju. Na območjih izvedbenih aktov, ki ostanejo v
veljavi, se pravno stanje glede urejanja tudi po sprejetju OPN ne
spreminja. |
3.1.4.0 Varovanja |
35. člen |
(varovanja v prostoru) |
Pri posegih v prostor se upoštevajo prostorski izvedbeni
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb. |
36. člen |
(splošni pogoji varovanja kulturne dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne
dediščine varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v
nadaljevanju: KD). To so kulturni spomeniki in spomeniška območja,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in
registrirane enote KD z vplivnim območjem, ki so bile vpisane v register
nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka. KD je
razvidna iz prikaza stanja prostora in drugih uradnih evidenc.
|
(2) Na območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v
prostor skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
določeni v 37. členu. |
(3) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
skupnimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo
pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine so
dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k
trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino
varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(5) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno
varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte
in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo
biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(6) Za posege, vključno z vzdrževalnimi deli, v kulturni
spomenik, spomeniško območje, vplivno območje kulturnega spomenika in
spomeniškega območja, varstvena območja dediščine ali registrirane enote
dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do dne
uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje
in kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih
o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in
ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja
in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali
spreminjajo njeno lokacijo kot določajo predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. |
(7) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju
kulturnega spomenika, spomeniškega območja, registriranega arheološkega
najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba
pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline
skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je
pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(8) Za odstranitev objekta varovanega po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje za
raziskave in odstranitev dediščine po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine. |
(9) Za kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova
vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje
konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z
varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, spomeniško območje
in njihovo vplivno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni
z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu. |
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski
izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi
varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z
varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o
določitvi varstvenih območij dediščine. |
(11) Za registrirano enoto kulturne dediščine, ki ni
razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje velja, da posegi
v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovano
vrednoto ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji
določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine
veljajo, poleg določb prejšnjega odstavka tega člena, tudi dodatni
prostorski izvedbeni pogoji kot jih določajo varstveni režimi za
posamezne podvrste dediščine in so določeni v 37. členu. |
(12) Pri projektiranju in pri pripravi podrobnejših
prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine
upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo zanje. Posegi in ravnanja, ki
bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih so
objekti in območja zavarovani po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine, niso dopustni. |
(13) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v
neposredni bližini enot KD se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno
tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in
razmerja ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti
lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine. |
(14) V območju registriranih enot kulturne dediščine naj
se praviloma ne postavlja večnamenskih kioskov, v ta namen se uporabijo
obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine. Kadar teh možnosti ni,
ali gre le za začasno rešitev (prireditve, sezonska raba ipd.) je
postavitev kioska dopustna pod pogoji in ob soglasju pristojne območne
enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
37. člen |
(pogoji in usmeritve za varovanje posamezne zvrsti kulturne dediščine) |
Arheološka dediščina
|
(1) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni
dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline
ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je
predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati,
meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
|
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
|
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte,
vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilce reklam ali
drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in
predstavitev arheološkega najdišča. |
(2) V posamezna registrirana arheološka najdišča so
izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega
akta, ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni možno najti drugih rešitev in
|
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih
arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
|
(3) Pri posegih večjih razsežnosti (območja izvedbenih
prostorskih načrtov oziroma območja, ki predstavljajo območja
poselitve), ki so v celoti, delno ali v neposredni bližini
registriranega arheološkega najdišča se zagotovi arheološki pregled na
celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj
prepoznane arheološke dediščine. Na vedutno izpostavljene enote
arheološke kulturne dediščine se ohranjajo pogledi iz okolice.
|
(4) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko
raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se
priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
|
(5) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru
odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo
del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno
enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno
pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti
dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
Stavbna dediščina
|
(7) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni
režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in
fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad,
fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in
pripadajočega zunanjega prostora, komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko
izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
(8) Varuje se primarna masa (oziroma materiali), primarni
tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova. |
(9) Varuje se primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer
arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno
pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni
materiali, barve, detajli itd. |
(10) Stekleno-betonski in stiroporni nadomestki
arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine. Na fasadah
ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter
naprav (kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne
fasade ter oblikovno vklopiti v objekt). |
(11) Varuje se prvotni (osnovni) tlorisni koncept
notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna
zasnova. |
(12) Varuje se objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela
z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje
pripadajočih sekundarnih objektov. |
(13) Nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je
primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno
vzpostaviti. |
(14) V okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi
zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane
stavbne dediščine (npr. postavitev reklamnih panojev in energetskih
naprav). |
(15) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi,
sanacijskimi in obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova).
|
Naselbinska dediščina
|
(16) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni
režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos
med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med
pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne
funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj
naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma
krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase,
gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico
(vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč
stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Kulturna krajina
|
(17) Za registrirano kulturno krajino velja varstveni
režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so: krajinska
zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali
oblikovane sestavine), značilna obstoječa parcelna struktura, velikost
in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo,
osamela drevesa), tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v
kulturni krajini), tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega
stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice …), odnos med krajinsko zgradbo
oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
|
Memorialna dediščina
|
(18) Varuje se avtentična lokacija, materialna substanca
in fizična pojavnost enote dediščine. |
Varuje se vsebinski in prostorski kontekst območja
dediščine z okolico (vedute na enoto dediščine). Na območjih enot
memorialne dediščine ni dovoljena gradnja ali postavljanje enostavnih
objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice,
hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji
dediščine. Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo
območjem memorialne dediščine. V memorialno dediščino se lahko posega z
vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli. |
Območje druge dediščine
|
(19) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da
se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so: materialna substanca,
ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in
prostorski odnos med dediščino in okolico. |
Sakralna dediščina
|
(20) Na sakralnih objektih so dopustni samo posegi, ki se
nanašajo na sakralno dejavnost. Pozidava drugih objektov ni dopustna.
|
Vplivna območja
|
(21) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob
posegih potrebno upoštevati sledeče usmeritve: ohranjati značilno
naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante, ohranjati večja in
pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin, ob
kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali
kako drugače ustvarjene prostorske prvine, usmerjati izvajanje
dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in
strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno
kontinuiteto, pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k
ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste,
ki jih načenjajo, usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne
povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov, preprečiti
spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih, pred
pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev, ni dopustno spreminjati
nivelete (kote in oblike) terena. |
Varstvo vojnih grobišč
|
(22) Na območju občine se nahajajo tri grobišča borcev
narodnoosvobodilne vojne (Prilesje pri Plavah, Anhovo, Avče), tri
grobnice borcev narodnoosvobodilne vojne (Morsko, Kanal, Kal nad
Kanalom), avstroogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v Kalu
nad Kanalom in italijansko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v
Avčah. |
(23) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati
zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove
sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev
spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih
grobišč. |
38. člen |
(varovanje naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet
prostora, zdravja ljudi ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Varovanje kmetijskih zemljišč
|
(1) Varovanje kmetijskih zemljišč je v osnovi opredeljeno
s kategorijo namenske rabe in PIP za tovrstno namensko rabo, ki je
opredeljena v EUP KGV K/K1/K2 (41. člen). Osnove za opredelitev namenske
rabe in PIP so veljavni predpisi s področja kmetijstva, usmeritve za
ravnanje in varstvo kmetijskih zemljišč v smernicah Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za kmetijstvo (november
2009) ter podatki iz prikaza stanja prostora. |
(2) Rodovitna zemlja se po izvedenih gradbenih posegih
uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč, za sanacijo degradiranih
območij in urejanje zelenih površin, razen kadar se rodovitna zemlja
uporabi za ureditev okolice objekta, grajenega na mestu, kjer je bila
odrinjena. |
(3) Za varstvo kmetijskih zemljišč je treba upoštevati še
naslednje ukrepe: preprečiti je potrebno izlitja nevarnih snovi na
kmetijska zemljišča (namestitev lovilcev olj za preprečitev izpiranja na
kmetijske površine) ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje
ukrepanje, preprečiti onesnaženje tal oziroma kmetijskih zemljišč in
rastlin, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju
onesnaženosti v predelih kmetijske pridelave, med gradnjo dovoznih cest
do objekta se morajo vozila v največji meri izogibati manipuliranju na
sosednjih kmetijskih zemljiščih, posegi naj se na posameznih/dotičnih
kmetijskih zemljiščih izvedejo tako, da v najmanjši možni meri vplivajo
na sosednja kmetijska zemljišča, potrebno je izvesti sanacijo in
rekultivacijo kmetijskih zemljišč, ki bodo v času izvedbe posegov
degradirane. Na površinah, kjer so načrtovani začasni objekti za izvedbo
posegov se po dokončanju del vzpostavi prejšnje stanje, potrebno je
zagotoviti zadostno število prehodov za kmetijsko mehanizacijo na
območju predvidenih gradenj. |
(4) V primeru umeščanja novih oziroma večjih
infrastrukturnih objektov v kmetijski prostor se jih umešča tako, da se
kar najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča ter se zagotovi
ustrezen odmik od le-teh. Na območjih predvidenih posegov naj se do
izvedbe posegov ohranja kmetijska raba zemljišč. Na najboljša kmetijska
zemljišča (oziroma trajno varovana kmetijska zemljišča) se posega šele,
ko so izkoriščene možnosti uporabe drugih zemljišč nekmetijske rabe in
zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko rabo. |
Varovanje gozdov
|
(5) Varovanje gozdov je opredeljeno v EUP KGV na področju
ali na območjih PNRP G (42. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe
in PIP so veljavni predpisi s področja gozdarstva, smernice Ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za gozdarstvo in
Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Tolmin (julij 2009) ter
podatki iz prikaza stanja prostora. |
(6) Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo
povzročena minimalna škoda na tleh in rastju. Pri izvajanju posegov je
potrebno preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim
manjšo vidnost posegov. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi
ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje je potrebno
obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, da se drevje za krčitev označi in
posek ustrezno evidentira. V času gradnje je prepovedano poseganje v
gozdove izven območja gradnje ter odlaganje materiala v gozdove.
|
(7) Potrebno je ohranjati prehodnost gozdnih prometnic.
Pogoji gozdne proizvodnje ne smejo biti poslabšani. Z gradnjo prizadeti
gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in
funkcionalne skladnosti. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane
se morajo sanirati takoj (prva sadilna sezona). Morebitne nove zasaditve
morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in avtohtonih značilnih
oblikah vegetacije. Gozdni rob je potrebno sanirati tako, da je le ta iz
avtohtonih grmovnih drevesnih vrst, prednost naj ima potencialna
vegetacija. V prečnem prerezu naj se gozdni robovi stopničasto
dvigujejo. |
(8) V času izvedbe plana je potrebno za graditev objektov
in posege v gozd oziroma gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za
gozdove RS. Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z
gozdom gospodari v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih in gozdarstvu
do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Krčitev gozda se
lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi
in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede ZGS. Prepovedano je
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanja izvirov. Na
strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je potrebno
zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo. Ohranjati je potrebno
večje gozdne komplekse. Večji posegi vanje niso dopustni. Posamično
oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni
v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno. Raba
in vzdrževanje večjih lesnoproizvodnih kompleksov mora potekati skladno
z gozdnogospodarskimi načrti. |
(9) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno
ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa
na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je
strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje
materiala in zasipavanje. |
(10) Na območju varovalnih gozdov so dopustni le posegi v
skladu z gozdnogospodarskim načrtom in veljavno zakonodajo – Uredbo o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št.
88/05, 56/07, 29/09, 91/10) in ne bodo bistveno negativno vplivali na
funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd.
|
Varovanje voda |
(11) Varovanje voda je opredeljeno v EUP KGV, na področju
PNRP V (43. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so
veljavni zakonski predpisi in vsi podzakonski akti s tega področja,
smernice Agencije republike Slovenije za okolje (september 2009) ter
podatki iz prikaza stanja prostora. |
(12) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na
vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna
ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost. |
(13) Pri načrtovanju objektov in drugih ureditev na
poplavnih območjih je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane
erozijske nevarnosti ter jih razmestiti (na osnovi karte in Uredbe o
pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja – Uradni list RS, št. 89/08, 77/11) tako, da objekti in
ureditve ne bodo ogroženi in ne bodo vplivali na povečanje ogroženosti
drugih območij. |
(14) Na EUP stavbnih zemljišč na območjih poplavne
nevarnosti so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Na
površinah nezazidanih stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti
so drugi posegi in nove gradnje dovoljeni le, če se s predhodno izdelano
hidravlično hidrološko študijo, izdelano v skladu z uredbo iz prejšnjega
odstavka, izkaže, da gradnja ali drug poseg ne bo povzročil povečanja
poplavne nevarnosti. |
(15) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla
z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske
spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki spremenijo osnovne
lastnosti vode. V času gradnje je potrebno spremljati kakovost voda in
prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in
vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne
nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko
sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po
njej. |
(16) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda
mora biti usklajeno z ZV-1 in predpisi s področja varstva okolja.
Območje poselitve mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe
opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne
odpadne vode v skladu s 6. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in
8/12). |
(17) Odpadne tehnološke vode naj se čisti na izvoru, tako
da bodo ustrezale s predpisi določenim mejnim koncentracijam za izpuste
v kanalizacijo oziroma vodotoke. |
(18) Komunalne odpadne vode se odvaja v omrežje javne
kanalizacije na območjih opremljenih z javno kanalizacijo v skladu z
določili 8. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12). Če na območju
poselitve ni javne kanalizacije se odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode iz stavb načrtuje in izvaja v skladu z določili od 2. do 7.
točke, 7. člena prej navedene uredbe. |
(19) Komunalne čistilne naprave morajo imeti ustrezno
stopnjo čiščenja, tako da emisija snovi iz čistilnih naprav ne bo
presegala mejne vrednosti določene z Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS,
št. 45/07, 63/09 in 105/10), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št.
98/07, 30/10) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12).
|
(20) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če
ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno
ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če
ponikanje vode ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji
vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev
odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven
plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po
erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjo
po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. |
(21) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih
odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi
pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05)
in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12). |
(22) Za kmetovanje na območjih kmetijstva, predvsem glede
rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojenja, je z vidika kemijskega in
biološkega stanja voda bistveno, da je v skladu z Uredbo o predpisanih
zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri
kmetovanju (Uradni list RS, št. 98/11) in Uredbo o varstvu voda pred
onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št.
113/09). Pri izvajanju kmetijske prakse naj se dosledno upošteva širina
obrežnega pasu ob vodotokih (vsaj 5,0 m za vodotoke 2. reda in vsaj 40,0
m za vodotoke 1. reda). |
(23) Na območju kopalnih voda je potrebno zagotoviti
ustrezno kakovost kopalne vode. Potrebno je upoštevati Uredbo o
upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08) oziroma
veljavno zakonodajo. |
(24) Na območju površinskih kopov je potrebno zagotoviti
ustrezno ravnanje z meteorno in tehnološko vodo, ki je lahko močno
obremenjena z drobnimi delci. |
(25) Ohranja se vodotoke z obrežnim rastjem ne glede na
namensko rabo na območju vodotoka in priobalnega zemljišča. |
(26) Posege v strugo in v vegetacijski pas ob vodotokih
pri izvajanju del za varovanje voda in del na podlagi koncesije za
izkoriščanje vodne energije se izvaja tako, da se ohrani obrežna
vegetacija v širini vsaj 5,0 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoka
steblike), na obeh straneh struge. |
(27) V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno
zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.
|
Varovanje vodnih virov
|
(28) Posegi na območjih zavarovanih virov pitne vode se
izvajajo v skladu s predpisi s tega področja. Varstvena območja vodnih
zajetij in drugih vodnih virov so določena s predpisi države o varstvu
virov pitne vode. Območja zavarovanih virov pitne vode so prikazana v
prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu. |
(29) Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih ta akt
omogoča in dovoljuje, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor
investitor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s
področja varstva virov pitne vode. |
(30) Na tretjem (3.) vodovarstvenem območju je dopustno
graditi objekte ali naprave 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če
je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno
vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. V drugem (2.)
vodovarstvenem območju gradnja stavb ni dovoljena v primeru, ko bi se z
gradnjo stavb ali naprav zmanjšala prostornina vodonosnika, presekal tok
podzemne vode ali zmanjšala nepropustna zaščitna plast nad vodonosnikom.
Na prvem (1.) vodovarstvenem območju je dovoljena le gradnja objektov in
naprav za črpanje, čiščenje in obdelavo pitne vode. |
(31) Zaradi varovanja virov pitne vode je način kmetovanja
treba prilagoditi režimom na vodovarstvenih območjih. Dosledno je treba
upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom
prepovedano. Gnojenje je treba omejiti v skladu z dobro kmetijsko
prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal,
nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar,
predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh,
mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih
območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod iz
kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd.). |
(32) Za zajetja, ki nimajo urejene priprave vode oziroma
le ta ni zadostna, je potrebno urediti ustrezno pripravo vode, uvesti
HACCP sistem. Vodna zajetja se redno vzdržujejo in čistijo. |
(33) Iz stanovanjskih in gospodarskih območij ter prometne
infrastrukture mora biti odvajanje in čiščenje odpadnih vod urejeno v
skladu s predpisi s področja varstva voda. |
Varovanje območij za raziskovanje mineralnih surovin
|
(34) Mineralne surovine se varujejo kot naravni vir.
Posegi se lahko izvajajo le za namen izkoriščanja naravnih virov v
skladu z določili in na način določen s predpisi s področja rudarstva
ter določili tega odloka. |
Varovanje in ohranjanje narave
|
(35) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na
območjih ohranjanja narave se upoštevajo izhodišča in pogoji za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti kot so opredeljena v naravovarstvenih smernicah, ki jih
je izdelal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, k projektni
dokumentaciji pa naravovarstveno soglasje, ki ga izda Ministrstvo za
okolje in prostor. Območja varovanja narave (območje Natura 2000,
zavarovana območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih
vrednot in ekološko pomembna območja) so grafično prikazana v prikazu
stanja prostora. |
(36) Pri območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih se
praviloma sicer načrtuje osvetljevanje, naj se zaradi zmanjšanja
negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti
poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji,
netopirji) območja ne osvetljuje ali predvidi razsvetljavo v čim manjšem
obsegu. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z
Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, (Uradni
list RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10). |
(37) Pri območjih načrtovane namenske rabe, kjer se posega
v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti je potrebno lesno zarast
odstraniti le v najnujnejšem obsegu in izven gnezditvenega obdobja
ogroženih in zavarovanih vrst ptic (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih
rastlinskih in živalskih vrstah na rdeči seznam, Uradni list RS, št.
82/02, 42/10; Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah,
Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09 in
102/11) kot je npr. rjavi srakoper (Lanius collurio). Morebitno
poseganje v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja od
1. avgusta do 1. marca. |
(38) V primerih, kjer se pri prenovi objektov ugotovijo
morebitna kotišča, prezimovališča ali počivališča ogroženih netopirjev
(npr. Rhinolophus sp. idr.) na podstrehah objektov, se z deli začasno
prekine in o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave.
Kolikor je ugotovljeno, da se v/na podstrehah posameznega objekta
zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se
obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra. Pri obnovi
stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki
zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine,
notranje strukture). |
(39) Območje Občine Kanal ob Soči sodi v goriški ribiški
okoliš, ribiško upravljanje na vseh vodotokih pa izvaja Ribiška družina
Soča. Na območju občine je evidentiranih deset vrst rib in ena vrsta
rakov deseteronožcev. Sedem vrst je zavarovanih s habitatno direktivo.
Šest vrst je zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih
vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09
in 102/11), sedem vrst je uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih živalskih
vrst, devet vrst pa je zaščitenih z ribolovno mero in/ali varstveno
dobo. |
(40) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in
izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib,
njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge,
obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se
obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov.
Objekti na vodotoku se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod.
Ohranja se osenčenost oziroma osončenost struge in brežin vodotokov.
Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med
drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času
varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih rib. Odvzem plavin in
drugi posegi v drstišča so prepovedani. |
(41) Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na
podlagi dovoljenj v skladu s predpisi s področja varstva voda in na
način, da se bistveno ne spreminjajo življenjske razmere za ribe, rake
in druge vodne živali. |
(42) Pri pripravi OPPN se predhodno preveri, če na območju
ni habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo in niso habitat
živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene in zavarovane.
|
(43) Pri posegu na območje naravne vrednote se upoštevajo
podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za naravne vrednote, ki so
določene v prilogi štiri (4) Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih
vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09 in 93/10). Vsi posegi
v območje naravnih vrednot in vodotoka morajo biti usklajeni s pristojno
službo za varstvo narave. Med naseljem in varovanim območjem naj se
ohranja tamponska cona (odprti prostor, zeleni pas), ki bo omilil
dejanske vplive naselja na ekološke razmere habitatov z visoko
naravovarstveno vrednostjo. |
(44) Preprečuje se odlaganje vseh vrst odpadkov v naravi.
Obstoječa nelegalna odlagališča se sanira. |
(45) V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora
najditelj ravnati po 74. členu ZON. Pred posegi, ki so povezani z
obsežnejšimi zemeljskimi deli kot so gradnja ceste, plinovoda, vodovoda,
kanalizacije in kablovodov se po predhodnem dogovoru s pristojnim ZRSVN
omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika
odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih
vrednot. Pri posegih z manj obsežnimi zemeljskimi deli se investitorja
seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter predlogom, da o najdbi
čim prej obvesti pristojni ZRSVN. |
(46) Na območju Soške doline v ravninskem delu naj se pred
vsakim posegom, kjer se bodo površine pozidale (vključno s površinami za
šport), območje pregleda konec februarja/začetek marca zaradi možne
prisotnosti dvocvetnega žafrana (Crocus biflorus ssp. biflorus). V
primeru najdbe se osebke presadi na primerne lokacije (transplantacija).
Enako velja za nagubanolistno ščetinko (Oplismenus undulatifolius),
predvsem na delih, kjer uspeva nitrofilna vegetacija, za to vrsto pa
velja pregled od poletja do jeseni. |
(47) Parkovne in druge zasaditve, se izvajajo in
načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste,
značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. |
(48) Pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov
naj se gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe
police (vsaj enostransko). Polica mora biti tudi v času najvišjih voda
na suhem (vsaj 15 cm nad najvišjim nivojem vode) ter dostopna po kopnem
s klančino in primerno prehodna za vidro ter druge sesalce, širina vsaj
50 cm, svetla višina nad polico vsaj 60 cm, ki vidri omogoča enostaven
prehod, dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine ali
primernih stopnic). Uporaba cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj
se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke ne, saj predstavljajo
nevarnost za vidre, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti /kanali s
polico vsaj na eni strani. |
(49) Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se
omogočijo prehodi za živali (dvoživke, divjad). Morebitne obstoječe črne
točke povozov (predvsem dvoživk) se ob selitvah (spomladi in jeseni)
ustrezno opremi z zaščitnimi ograjami, dvoživke se v tem obdobju prenaša
čez prometnice ali pa se jih usmeri v primeren podhod (če je možno se
dodatne podhode tudi izgradi). |
(50) Nadzemne vode naj se obnovi ali gradi v izvedbi, ki
je primerna za ptice (podzemno polaganje vodov, pri nadzemnih stebrih
izolatorji obrnjeni navzdol) in preprečuje električne udare in pomore
ptic. Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven gnezditvene sezone
ptic (gnezditve potekajo od meseca marca do konca avgusta). |
(51) Na območju NV in EPO Soča ni dovoljena nadelava novih
poti in postavitev objektov. Obstoječe obrežne vegetacije se ne
odstranjuje. V primeru zasaditev se uporablja avtohtono drevesno in
grmovno vegetacijo. Vzdolž reke se odstranjuje invazivne vrste, predvsem
bambus, ki se ponekod že razrašča ob reki (Plave). |
Varovanje krajine
|
(52) Ohranjati je potrebno obstoječe prostorsko razmerje
med kmetijskim, poselitvenim, gozdnim in vodnatim prostorom z
naslednjimi ukrepi: |
– ohranjanje posebno vrednih krajinskih območij in prvin
prepoznavnosti krajine, |
– ohranjanje prvobitnih, težje dostopnih predelov,
|
– ohranjanje vidnosti posameznih znamenj v prostoru,
|
– ohranjanje posebnih reliefnih oblik,
|
– ohranjanje oblike dolin kot posebne krajinske in
morfološke enote, |
– tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije naj
poteka v logičnih vzorcih, ki morajo prevzemati razmerja v zgradbi
sedanje kulturne krajine, |
– v čim večji meri se ohranjajo obmejki, živice, pri
umeščanju enostavnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov, namenjenih
kmetijski rabi, je treba upoštevati smernice za varstvo kulturne
dediščine; objekte je možno postaviti le v okviru kmečkega gospodarstva
ob gospodarskih objektih, |
– na območju naselbinske dediščine in na območju
kompleksnega varstva kulturne dediščine postavitev rastlinjakov in
steklenjakov ni dovoljena, |
– pri sanaciji opuščenih kopov mineralnih surovin naj se
končno oblikovanje reliefa prilagodi okoliškemu terenu. |
(53) Na posameznih krajinskih območjih in delih kakovostne
kulturne krajine so dovoljene le gradnje, ki so za osnovno rabo območja
potrebne oziroma z njo povezane. Skladnost gradnje z merili kakovosti
posamezne kulturne krajine je določena z merili gradnje po posameznih
EUP in podobmočjih EUP KGV. V fazi gradnje se pri vseh posegih izvaja
sprotna sanacija v skladu z usmeritvami. |
(54) Ob poseganju v območja krajinske prepoznavnosti je
treba upoštevati in ohranjati tiste značilnosti, zaradi katerih je
določeno območje spoznano za vredno ohranjanja. |
(55) Varstvo kulturne krajine je lahko uspešno le v sklopu
celovitega varstva dediščine in v sodelovanju z dejavniki, ki s
prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev,
infrastruktura itd. |
(56) Na robovih območij površinskih kopov mineralnih
surovin naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije, ki služi kot
vizualna zaščitna bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh
območij. |
(57) Pri posegih v odprto krajino se obstoječo drevnino
(živice, zaplate gozdov, skupine dreves, posamezna drevesa) ohranja in
vključuje v predvidene programske dejavnosti v največji možni meri.
Ohranja se drevesna oziroma grmovna zarast znotraj kmetijskih zemljišč
in ob vodotokih. |
(58) Pri umeščanju daljnovodov in drugih linijskih
infrastrukturnih objektov je potrebno z ustreznimi ureditvami
zagotoviti, da nadzemni deli objektov in naprav ne bodo degradirali
najpomembnejših vedut, tekstur v prostoru kulturne krajine ter
oblikovanih dominant (npr. cerkve). Tovrstni stolpni objekti (npr.
drogovi) naj bodo v krajini v največji možni meri nevtralizirani – npr.
z izčiščeno formo, z nerefleksnimi površinami in v svetlo kovinsko sivi
barvi. |
(59) Ohranja se vedute in sekvence pogledov na prostorske
dominante (Korada, Kanalski Kolovrat, Sv. Gora) in druge vidno
izpostavljene elemente v prostoru (cerkve). |
Varovanje tal |
(60) Ob izvajanju del v okviru predvidenih posegov je
potrebno narediti vse, da se ne poškodujejo sosednja zemljišča.
Preprečiti je potrebno izlive nevarnih snovi v tla ter ob eventualni
nesreči zagotoviti takojšnje ukrepe, preprečiti onesnaženje tal, pri
čemer je posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju onesnaženosti
v predelih zemljišč za kmetijsko pridelavo. |
(61) Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti
tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih
mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je
potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno
ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno
skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati
pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti
ustrezno evidentirano. Zagotoviti je potrebno ureditev ploščadi za
parkiranje delovnih strojev (nepropustna betonska ploščad, lovilci olj).
|
(62) Obvezna je sprotna sanacija in rekultivacija na
območjih posegov, kjer obstaja nevarnost erozije. Na ogroženih območjih
(plazljiva in erozijska območja) je treba omogočiti varne življenjske
razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov (sanacija aktivnih
erozijskih območij in območij z veliko možnostjo plazenja tal) in z
omejevanjem razvoja, sorazmerno stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki
lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
|
(63) Pri posegih na erozijska območja je potrebno
upoštevati veljavno zakonodajo. Na erozijskem območju je prepovedano
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki
preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne
razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi
vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali
odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje in skladiščenje lesa in
drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa. |
(64) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug
posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega
sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost
zemljišča. Na tem območju je prepovedano: zadrževanje voda, predvsem z
gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje
zemljišč; poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča
in dvig podzemne vode; izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo
zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja
obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje
zemljišč. Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost
terena so novogradnje ter druga večja zemeljska dela možna le na podlagi
analize stabilnosti terena. |
Varovanje okolja in varovanje zdravja
|
(65) Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo
povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v
predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in
živali. V primeru širitve posamezne dejavnosti, ki bi s širitvijo
povzročila prekomerne vplive na okolje, je potrebno predhodno ali
sočasno z gradnjo zagotoviti sanacijo vplivov v mejah skladnih s
predpisi. Za posege, kjer je možnost in nevarnost večjega vpliva na
okolje ali emisije nevarnih snovi v okolje, je potrebno izvesti presojo
vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje pristojnega
organa. O tem ali je za konkreten poseg v prostor presoja vplivov na
okolje potrebna, presodi pristojni organ s področja varstva okolja ob
podaji projektnih pogojev zanj. |
(66) Obstoječe in predvidene proizvodne in industrijske
dejavnosti se usmerja v prenovljeno gospodarsko cono Anhovo, s čimer se
dolgoročno ustvarjajo prostorske enote z jasno oblikovano namembnostjo.
|
(67) Območja površinskih kopov morajo praviloma biti
ograjena (žična ograja, nasip). Dostopne poti do površinskega kopa je
potrebno zagraditi z ustrezno zapornico, poleg tega je potrebno
postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa
nepoklicanim in opozorilo o nevarnosti padca v globino. |
(68) Gradnja stavb je dopustna samo na območjih poselitve,
ki je opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem
komunalne odpadne vode. Na območjih poselitve, ki ni komunalno
opremljeno v skladu s 6. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12), je
gradnja stavb dopustna, če je odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode iz stavb zagotovljena v skladu s 7. členom prej navedene uredbe.
|
(69) Z odpadki, ki bodo nastali pri gradbenih delih zaradi
gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objektov je
potrebno ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo
pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in ostalo veljavno
zakonodajo s področja odpadkov. Gradbene materiale in druge odpadke, ki
bodo nastali med rušenjem obstoječih objektov, je potrebno odlagati v
skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki. Pri izvajanju
posameznih posegov je potrebno zagotoviti, da odvečni zemeljski in
gradbeni materiali ter drugi odpadki ne bodo odloženi izven meja
predvidenega posega. Vse odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju strojev
(odpadna olja, naoljene krpe), ter druge nevarne odpadke je treba
zbirati in oddati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi
odpadki. Pri ravnanju z azbestnimi odpadki je potrebno upoštevati
določila Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list
RS, št. 34/08). |
(70) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se
zagotovi v skladu z Odlokom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v
Občini Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 51/08). Imetnik mora odpadke
do oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje skladiščiti ločeno in z
njimi ravnati tako, da jih je mogoče obdelati. Prepovedano je med seboj
mešati različne vrste nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z
nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti. Nevarni odpadki se do njihove
predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih
odpadkov skladiščijo v ta namen zgrajenih in ustrezno varovanih
skladiščih na območju, kjer so nastali. Pošiljko odpadkov, ki jo imetnik
oziroma proizvajalec odpadkov oddaja v nadaljnje ravnanje pooblaščenemu
zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov, mora spremljati
evidenčni list. Evidenčne liste naj se hrani za obdobje 5 let (Uredba o
ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08)). |
Varstvo zraka |
(71) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba
upoštevati predpise s področja varstva zraka. Naprave in objekti pri
obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega
prašenja. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet, je
treba za različna območja poselitve načrtovati kratkoročne in dolgoročne
ukrepe. Z njimi se v občini načrtno spodbuja oblike integralnega javnega
potniškega cestnega prometa, racionalne oblike tovornega prometa, boljši
standard peščevih in kolesarskih površin ter različne oblike umirjanja
in izločanja prometa na poselitvenih območjih. |
(72) Na območjih, kjer je zaznan pojav povečanja
onesnaženosti zraka zaradi delovanja naprave ali objekta, mora lastnik
oziroma upravljavec vira onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti v
skladu z zakonskimi zahtevami ter izvesti ustrezno zaščito oziroma
sanacijo. |
(73) Spodbuja se uporabo obnovljivih virov energije
(uporaba lesne biomase, bioplina, sončne energije in energije vetra za
lastne potrebe) in energetsko varčno gradnjo. Pri vseh novogradnjah,
razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Uredbi, se morajo upoštevati
energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki
zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi
predpisi. Pri graditvi in obnovi objektov na stanovanjskih območjih (S),
območjih centralnih dejavnosti (CU,CD), posebnih območjih namenjenih
posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem (BT), območjih za
gospodarske cone (IG) in industrijo (IP), se načrtujejo sistemi za
ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito
rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri posodabljanju in
prestrukturiranju industrije se uvaja BAT tehnologijo, ravno tako velja
za nove proizvodne obrate. Pri umeščanju novih dejavnosti v gospodarsko
območje se umešča predvsem čisto industrijo oziroma se vsako dejavnost
in predvidene emisije preuči z vidika kumulativnih vplivov z obstoječimi
dejavnostmi na območju. |
(74) Med izvajanjem gradnje je potrebno redno čiščenje in
po potrebi vlaženje vozišč na javnih cestah, čiščenje tovornih vozil,
zavarovanje tovora pred raznašanjem vetra in uporabljati tehnično
brezhibno mehanizacijo. |
(75) Za spremembo potovalnih navad v naseljih je potrebno
izvajati ukrepe spodbujanja pešačenja, uporabe koles in javnega
potniškega prometa ter dvigovanje ekološke ozaveščenosti prebivalcev.
Kolesarske steze se poveže s postajališči javnega potniškega prometa in
parkirnimi površinami za motorna vozila. |
(76) Pri izkoriščanju mineralnih snovi se izvede ustrezne
ukrepe za zmanjševanje emisij v zrak (zlasti prašenja): vlaženje površin
ob suhem in vetrovnem vremenu; v sušnem obdobju naj se zagotovi zadostna
količina vode in izvaja škropljenje; prekrivanje materiala, ki je
naložen na tovorna vozila za transport; zajemanje prahu na mestu
nastajanja pri strojnih napravah separacije itd. |
Območja varstva pred hrupom
|
(77) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev
morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za
posamezna območja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Posamezne stopnje varstva pred
hrupom so v odloku opredeljene za vse vrste PNRP oziroma za vse tipe GE
– tako, da je z njimi pokrit prostor celotne občine. Kadar se GE nahaja
v območjih različnih stopenj varstva se upošteva uvrstitev v tisto
stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50 %
površine GE. Pri določitvi stopnje varstva pred hrupom (SVPH) se
upošteva Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list
RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) tako, da so za prostor občine z
določili po posamezni EUP določene meje območja stopenj varstva pred
hrupom. |
(78) Območja I. SVPH v občini se lahko določi le za
območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom. To je za površine na
mirnem območju na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s
predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na
zavarovanem območju, območij cest in železniških prog v širini 1000 m od
sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge. |
(79) Območje II. SVPH velja na območju podrobnejše
namenske rabe prostora, kot je določena v 4. členu Uredbe o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08,
109/09 in 62/10), na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je
moteč zaradi povzročanja hrupa. |
(80) Na območjih IV. SVPH je potrebno vse obstoječe
stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. SVPH.
|
(81) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom
ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti
območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno
projekcijo 1000 m na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za
območje III. SVPH. |
(82) Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij
gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe
za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno
okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. Pri
urejanju gospodarskih con naj se na obrobje umešča manj hrupne
dejavnosti. |
(83) Hrup med gradnjo objektov je potrebno zmanjšati z
ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo tehnično
brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in transportnih
sredstev ter njihovim rednim vzdrževanjem. Gradbena dela naj ne potekajo
v nočnem času. |
(84) V primerih, ko je v skladu s predpisi na
izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov zaradi gradnje
potrebno postaviti protihrupne ograje, se morajo zaslanjati neposredne
poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. |
(85) Za javne prireditve, javne shode in druge prireditve,
kjer je pričakovati, da bo presežena mejna vrednost kazalcev hrupa
določena za posamezno območje (npr. z uporabo zvočnih naprav na
prostem), je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa. |
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
|
(86) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni
transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali
podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za
brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali
druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za
gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in
pridobiti soglasje pristojne službe. |
(87) Kot določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 –
ZVO-1) gradnje novih objektov za stalno ali občasno bivanje, stavb z
varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim, poslovnim,
storitvenim, gostinskim, turističnim dejavnostim, izobraževanju,
otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in
rekreaciji v vplivnem območju virov EMS niso dopustne. V koridorjih
daljnovodov je izrecno prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih
je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je
prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in
eksplozivne materiale. V varovalnih koridorjih obstoječih vodov se
dovolijo investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov in gradnja
pomožnih objektov k obstoječim objektom kot so garaže, parkirišča,
skladišča in pomožni objekti za potrebe kmetijstva in za lastne potrebe
v skladu s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov
ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij (Uradni list RS, št. 101/10). Pri umestitvi novih ureditev in
dejavnosti v prostor je potrebno zagotoviti minimalno varnostno razdaljo
med pomembnimi viri EMS in novimi objekti. Upoštevan mora biti tak odmik
od virov EMS, da efektivne vrednosti jakosti in gostote magnetnega
pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II. območje po Uredbi o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 70/96 in 41/04 – ZVO-1). |
(88) Pri postavitvi in graditvi predhodno navedenih
objektov je potrebno, zaradi varovanja zdravja ljudi pred
elektromagnetnim sevanjem, zagotavljati naslednje odmike (merjeno od osi
voda, na vsako stran) teh objektov od virov EMS: za nadzemni
elektroenergetski vod 110 kV – po 15,0 m, za nadzemni elektroenergetski
vod 400 kV – po 40,0 m, za podzemni elektroenergetski vod 110 kV – po
5,0 m. Tovrstne odmike pri razdelilnih transformatorskih postajah (RTP)
ali drugih objektih, ki so viri EMS se merijo od ograje, od meje EUP ali
zunanje stene objekta – vira EMS (če je v drugem objektu), in sicer: 15
m za nazivno napetost 35 kV do 110 kV in 40 m za nazivno napetost 220 kV
in 400 kV. |
(89) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira
sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in
rešitve, ki omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja
zaradi sevanja in zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene.
|
(90) Povzročitelj obremenitve okolja s sevanjem mora
zagotoviti ograditev bližnjega polja okrog vira sevanja, če vira sevanja
ni mogoče namestiti tako, da je onemogočen dostop na območje čezmerne
obremenitve okolja zaradi sevanja ali če čezmerne obremenitve okolja
zaradi sevanja na tem območju kot posledice obratovanja ali uporabe vira
ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi varstva pred sevanjem.
|
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
|
(91) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj
se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim
osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave
je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega
delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih. |
(92) Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih
posegov v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10).
Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati ciljne
vrednosti te uredbe. |
(93) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju
posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo
javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s
stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne
vrednosti 44,5 kWh. Ne glede na ciljno vrednost letne porabe elektrike
iz prejšnjega odstavka je lahko največja letna poraba elektrike vseh
svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene
v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, enaka 44,5
MWh. |
(94) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne
vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo
občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina in
izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe
elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja
v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih
načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike
pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
|
(95) Predvsem je potrebno upoštevati sledeča navodila: za
osvetlitev naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim
zaščitnim in nepredušnim steklom, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj
svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke),
namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji
na minimum, svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni
izklop, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 23.
ure). |
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
|
(96) Za zagotavljanje varstva pred požarom je potrebno pri
načrtovanju gradenj in drugih posegov v prostor upoštevati zakonske
predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Območja
ogroženosti pred poplavami, erozijo in plazenjem so prikazana v prikazu
stanja prostora, ki je priloga k temu aktu. |
(97) Gradnje in prostorske ureditve na erozijskih,
plazovitih in potresnih območjih so dovoljene le, če so v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Gradnja na ogroženih območjih je dovoljena le, če je v funkciji
varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, torej gradnja objektov za
zaščito pred erozijo in plazenjem. Gradnja in prostorske ureditve na
potresnih območjih morajo biti skladne s predpisi s področja potresno
odporne gradnje. |
(98) Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih
območjih morajo upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki jih
predpisuje zakon o vodah in podzakonski predpisi s področja varovanja in
upravljanja voda. Vse ureditve je potrebno načrtovati tako, da se
poplavna varnost ne bo poslabšala. Dovoljena je gradnja objektov, ki so
v funkciji varovanja pred poplavami, izjemoma tudi vzpostavitev začasnih
ureditev oziroma objektov, ki niso stavbe. Pri tem je potrebno predhodno
izdelati hidrološko-hidravlični izračun in tehnično tehnološko presojo.
Za te posege je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za
upravljanje in varstvo voda. Za umeščanje objektov in drugih večjih
ureditev na poplavna območja je potrebno izdelati karte poplavne in z
njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti na osnovi karte in
Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 77/11). Na
območjih, kjer se bodo izvajali protipoplavni ukrepi, kot so nasipi ali
regulacije, naj se strugo in obrežje uredi čim bolj sonaravno.
|
(99) Pri načrtovanju gradenj in ureditev prostora ter
izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik
ljudi in premoženja, potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za
preprečitev širjenja požara, prometne in delovne površine za
intervencijska vozila in oskrbo s požarno vodo. |
(100) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji
požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati
študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo
vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje
k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe,
za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje
predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne
varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in
reševanje ni potrebno. |
(101) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno
upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti pred
potresi do VIII. in IX. stopnje po MSC lestvici. Pospešek tal na območju
občine je (g) – 0,500. V obstoječih stavbah je pri vseh večjih
konstrukcijskih posegih (rekonstrukciji, dozidavi ali nadgradnji
objekta) potrebno izvesti protipotresno sanacijo. |
(102) Na območju občine ni posebnih območij za potrebe
obrambe. V Občini Kanal ob Soči ni naselij z več kot 5000 prebivalci
zato zaklonišč ni potrebno graditi, vendar se pri gradnji družbenih,
industrijskih in večstanovanjskih objektov priporoča graditi zaklonišče
za primer vojne nevarnosti. V primeru nevarnosti oziroma ob nastanku
naravnih in drugih nesreč se vsa območja namenske rabe (razen E, P, O)
lahko uporabijo za izvajanje nalog v zvezi z zaščito, reševanja in
pomoči za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev vključno z gradnjo
objektov in naprav, ki so za izvajanje ukrepov potrebni. V primeru vojne
je na teh izjemoma dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in
reševanje po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost. |
3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene
gospodarske javne infrastrukture |
39. člen |
(splošna merila in pogoji GJI in GJD) |
Usklajenost posegov na infrastrukturi
|
(1) Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo, izvajajo in
obratujejo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
Posegi v prometne površine in druge talne javne ureditve naj se
načrtujejo in izvajajo vzporedno, usklajeno in predvidoma sočasno z
načrtovanjem in izvedbo novogradenj ter posodobitvami vseh javnih
infrastrukturnih instalacij, ki so napeljane oziroma načrtovane na
takšnem območju. Za potrebe gradnje javne infrastrukture, v skladu z
zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta, je delitev parcel
dopustna. |
(2) Pri načrtovanju gradnje objektov, naprav in vodov
komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, cest in drugih
prometnih površin ter grajenega javnega dobra se poleg zakonskih in
podzakonskih aktov upošteva vse upravljavske in tehnične predpise ter
navodila, ki so sprejeti v občini ali pri upravljavcu za področje
predmetne infrastrukture. |
(3) Prav tako se pri načrtovanju vseh vrst gradenj na
območju varovalnih koridorjev infrastrukturnih omrežij upošteva pogoje
za gradnjo in priključevanje objektov iz navedenih predpisov. Načrtovane
širokopasovne povezave naj se združujejo z obstoječimi infrastrukturnimi
koridorji. |
Soglasja upravljavcev
|
(4) Vsi posegi na vseh vrstah javne infrastrukture, javnem
prostoru ter na zakonsko določenih vplivnih območjih posameznih
infrastrukturnih sistemov (ceste, železnice, energetski vodi,
telekomunikacijske naprave …) se lahko izvajajo le s soglasjem
upravljavca posameznega infrastrukturnega sistema. |
(5) Investitor je dolžan pred zasipom in tehničnim
prevzemom (pred izdajo uporabnega dovoljenja) izdelati kataster
infrastrukturnega objekta/voda ter ga posredovati pristojni geodetski
službi in upravljavcu komunalnega sistema. |
Varovalni pasovi zgrajenih in varovalni koridorji
načrtovanih objektov GJI |
(6) Za posamezno vrsto objektov gospodarske javne
infrastrukture je potrebno upoštevati v nadaljevanju navedene širine
varovalnih pasov oziroma koridorjev. |
(7) Varovalni pasovi elektroenergetske infrastrukture so:
|
– nadzemni elektroenergetski vod 110 kV – 15,0 m levo in
desno od osi voda, |
– nadzemni elektroenergetski vod od 400 kV – 40,0 m levo
in desno od osi voda, |
– nadzemni elektroenergetski vod 10/20 kV – 10,0 m levo in
desno od osi voda, |
– podzemni elektroenergetski voda 10/20 kV – 1,0 m levo in
desno od osi voda, |
– podzemni elektroenergetski vod 110 kV – 5,0 m levo in
desno od osi voda, |
– razdelilno transformatorsko postajo (RTP) za nazivno
napetost 110 in 35 kV, 15,0 m od roba ograje območja RTP oziroma od meje
pripadajoče EUP oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se nahaja v
sklopu drugega objekta in za nazivno napetost 220 kV – 40,0 m,
|
– za prostostoječo transformatorsko postajo (TP) – 2,0 m
od zunanje stene objekta TP. |
(8) Pri načrtovanju posegov na območjih, ki segajo v
varovalni pas elektroenergetskih vodov in RTP je potrebno upoštevati
Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij (Uradni list RS, št. 101/10). Za vsak poseg v varovani pas
obstoječih ali predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno
soglasje Eles-a ali drugega upravljavca. Prav tako je potrebno izdelati
ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja, ki obdeluje
približevanje in križanje z visokonapetostnim daljnovodom in skleniti
pogodbo s sistemskim operaterjem o ustanovitvi služnosti za postavitev,
rekonstrukcijo, vzdrževanje, nadzor in obratovanje elektroenergetskih
vodov, ki prečkajo zemljišče z nameravano gradnjo ali izvajanjem drugih
del, kolikor takšna pogodba še ni sklenjena. |
Varovalni pasovi plinovoda
|
(9) Pri načrtovanju gradenj v območju plinovodov z
delovnim tlakom je glede odmikov gradenj od plinovoda in posege v
varovalnem in varnostnem pasu prenosnega omrežja zemeljskega plina
potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov
(Uradni list RS, št. 60/01, 54/02 in 12/10). |
(10) Varovalni pasovi cestnega omrežja so:
|
– za glavno cesto 25,0 m obojestransko od zunanjega roba
cestnega telesa, |
– za regionalno cesto 15,0 m obojestransko od zunanjega
roba cestnega telesa, |
– za lokalno cesto so v skladu z občinskimi predpisi s
področja gradnje, upravljanja in vzdrževanja cest. |
(11) Za komunalna omrežja (vodovod, kanalizacija) so
varovalni pasovi določeni z občinskimi predpisi s področja njihove
gradnje, upravljanja in vzdrževanja. |
(12) Za komunikacijske oddajne sisteme določa varovalni
koridor njihov upravljavec. Pri vseh posegih v prostor je potrebno
upoštevati trase obstoječih telekomunikacijskih vodov in v primeru
tangenc pridobiti predhodno soglasje Telekoma Slovenije oziroma drugih
upravljavcev. |
Varovalni pas železniške proge
|
(13) Za vse posege znotraj varovalnega progovnega pasu
železniške proge št. 70 Jesenice–Nova Gorica–Sežana je treba upoštevati
določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP) (Uradni list
RS, št. 36/10 – uradno prečiščeno besedilo in 60/11) ter Pravilnika o
pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev
drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v
varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in
Uradni list RS, št. 61/07 – ZVZelP) ter ostalih podzakonskih aktov, ki
so navedeni v 120. členu prej navedenega zakona. |
Varovanje zračnih poti
|
(14) Občina Kanal ob Soči se ne nahaja v vplivnem območju
katerega od obstoječih ali načrtovanih slovenskih letališč. Preko
območja pa potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevati omejitve,
ki izhajajo iz Zakona o letalstvu, predvsem določila povezana z ovirami
za zračni promet. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov,
ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je
potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet,
Direktorata za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega
objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z
veljavnimi predpisi. Med ovire za zračni promet tako štejejo:
|
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30,0
metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine
dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100,0 m, |
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot
100,0 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti
med dolinami in soteskami po dolžini več kot 75,0 m, |
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in
naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25,0
m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških
prog, visokonapetostnih vodov in podobno. |
Varstvo narave pri načrtovanju GJI
|
(15) Pri načrtovanju GJI, tako dejavnosti kot prostorskih
ureditev, naj se zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti. V primeru gradnje, rekonstrukcije ali
investicijsko vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah naj se,
kolikor se izkaže za potrebno, načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke.
Infrastrukturni vodi GJI naj se praviloma načrtujejo v skupnih
koridorjih in umeščajo v obstoječe javne površine cest, pločnikov, poti
in drugih prometnic. Načrtovane širokopasovne povezave naj se združujejo
z obstoječimi infrastrukturnimi koridorji. Nadzemne vode naj se obnovi
ali gradi na pticam ne nevaren način. |
Varstvo kulturne dediščine pri načrtovanju GJI
|
(16) Pri načrtovanju GJI, tako dejavnosti, kot prostorskih
ureditev, naj se zagotavlja varstvo objektov in območij kulturne
dediščine tako, da se jim izogne. Na objektih in območjih kulturne
dediščine naj se GJI načrtuje le izjemoma, kadar zaradi okoljskih,
prostorskih in ekonomskih razlogov ni drugih izvedljivih možnosti.
Takšno odločitev je potrebno pri načrtovanju utemeljiti. |
Izvedbe infrastrukturnih vodov v javnem prostoru
|
(17) Kabelske instalacije (TT, telekomunikacije,
električne napeljave ipd.) ter cevne/kanalske instalacije (vodovod,
plinovod, kanalizacija ipd.) se v naseljih napeljujejo praviloma v
zemeljski izvedbi. Kjer zaradi terenskih razmer oziroma kakršnihkoli
drugih razlogov gradnja podzemnega voda ni možna, se le tega lahko gradi
v nadzemni izvedbi. Praviloma se infrastrukturni vodi umeščajo v
prostoru javnih površin oziroma na območju javnega prostora, v
distribucijskih gradbenih enotah za posamezne instalacije ter v
koridorju 1,5 m vzdolž vseh javnih prometnih površin. Kjer to zaradi
terenskih razmer oziroma drugih okoliščin ni mogoče ali smiselno, so
dopustne tudi druge rešitve. |
(18) Infrastrukturni vodi in naprave naj bodo izdelani
tako, da bo njihovo vzdrževanje zagotovljeno na območju javnega
prostora. Površinski elementi javnih infrastrukturnih vodov (npr.
pokrovi jaškov) so lahko locirani izključno na tlakovanih površinah ali
na drugih javnih prometnih površinah, ki jih urbanistični dokumenti
namenjajo tlakovanju (prometne površine, površine za pešce ipd.). Izjema
so le požarni hidranti, ki se praviloma locirajo na zelenih površinah v
odmiku 1,0 m od roba tlakovanih površin. Principi razmestitve (proporci
odmikov …) morajo biti enotni najmanj v celotnem EUP. |
(19) Objekti in vodi gospodarske javne infrastrukture
morajo biti umeščeni v prostor tako, da omogočajo priključevanje vseh
vrst objektov na območju enote urejanja prostora. |
Javne površine kot grajeno javno dobro
|
(20) Javne površine so ceste, poti, parkirišča, avtobusna
postajališča, površine za pešce in kolesarje, tlakovane površine trgov,
pasaže, stopnišča, površine tržnic in sejmišč, igrišča, parki, zelenice,
pokopališča. |
Soglasje k elementom javnih površin
|
(21) V javnem prostoru, natančneje na površinah grajenega
javnega dobra, je mogoče s soglasjem upravljavca površine postaviti le
naslednje enostavne in nezahtevne objekte: |
pomožne infrastrukturne objekte:
|
– pomožni cestni objekti – pločnik in kolesarska steza ob
vozišču ceste, odstavni pas za avtobusni promet – prostor ob vozišču,
objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne
razsvetljave, varovalne proti hrupne ograje do višine 2,2 m,
|
– pomožni energetski objekti – nizkonapetostno
distribucijsko elektroenergetsko omrežje z ločilno krmilnim mestom ter
signalno-zaščitnim vodom in relejno hišico, javno razsvetljavo in
semaforizacijo, priključek za distribucijsko plinovodno omrežje,
priključni plinovod za male kurilne naprave ter etažni plinski
priključek; telekomunikacijske antene in oddajnike, bazne postaje,
namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, |
– pomožne komunalne objekte – vodovodni priključek,
kanalizacijski priključek, priključek za vročevod, cestni priključek na
javno občinsko cesto, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) – le-ti
naj se ne umeščajo znotraj varovanih jeder kulturne dediščine,
|
– pomožne objekte za spremljanje okolja,
|
– vrtino ali vodnjak potrebne za raziskavo,
|
– urbano opremo – montažno sanitarno enoto ter telefonsko
govorilnico ter vodnjak oziroma bazen kot dekorativni element v sklopu
ureditev javnih tlakovanih površin, |
– turistično in drugo obvestilno signalizacijo vključujoč
objekte za oglaševanje (oglasne table – stenske, samostoječe table,
svetlobne table, plakatne stebre, prometne znake in ogledala), ki jih je
dovoljeno nameščati na javnih površinah (vzdolž cestišč, trgov, javnih
parkirišč, avtobusnih postajališč …) in na površinah poljavnega
prostora. Samostoječa signalizacija naj se locira tako, da je omogočen
varen promet (zunaj vozišč, polja preglednosti …) in da je čim manj
moten peš promet. Za postavitev obvestilne signalizacije je potrebno
pridobiti tudi soglasje pristojne občinske službe, |
– postavitev urbane opreme (3.4.1.4).
|
(22) Za vse površinske elemente javnih površin je potrebno
pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne občinske
službe z vidika oblikovne ustreznosti. Taki elementi so: urbana oprema
(koši in kontejnerji za odpadke, klopi …), elementi infrastrukturnih
sistemov (pokrovi jaškov, robniki, elementi javne razsvetljave ipd.) in
iz javnega prostora vidni elementi (omarice ventilov, merilni sistemi,
oznake ipd.). |
(23) Lokacije odjemnih prostorov za zbiranje komunalnih
odpadkov določi izvajalec javne gospodarske službe v soglasju s
povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko oddaljena
praviloma največ 5,0 m od transportne poti smetarskega vozila. Dostop do
odjemnega prostora mora biti svetle širine vsaj 3,0 m in svetle višine
vsaj 3,6 m. Kadar dostop za smetarsko vozilo ni zagotovljen, se odjemno
mesto določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. Če je
dostop slepa cesta in hkrati daljša od 50,0 m, mora imeti na koncu
urejeno obračališče za smetarsko vozilo. V nasprotnem primeru pristojni
organ določi odjemno mesto, ki je oddaljeno največ 15,0 m od pričetka
slepe ulice. Dostop do kontejnerskega mesta mora biti omogočen za
specialna komunalna tovorna vozila, ostali parametri morajo biti v
skladu s cestno prometnimi predpisi. Kontejnersko mesto mora biti
zgrajeno tako, da onemogoča premik kontejnerjev v močnem vetru in v
skladu z veljavno zakonodajo. Ekološki otok mora biti izdelan tako, da
ni višinskih ovir za praznjenje zabojnikov za ločeno zbrane frakcije. Za
odvoz sekundarnih surovin mora povzročitelj urediti kontejnersko mesto
na prostem. Za odvoz ostankov komunalnih odpadkov je lahko zbirno mesto
v prostoru – kleti, na dan odvoza pa mora povzročitelj dostaviti posodo
na odjemno mesto k posodam za sekundarne surovine. Kontejnersko mesto
mora imeti tlakovano podlago in okolju primerno ograjo katere
oblikovanje naj izhaja iz tipa GE. Praviloma naj bo leseni izvedbi ali
kot živa meja. |
Gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja
|
(24) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih
elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja nazivne napetosti 35 kV in
več je dovoljena v koridorjih obstoječih in načrtovanih daljnovodov
prikazanih v izvedbenem delu akta. Gradnja oziroma rekonstrukcija
daljnovodov v višji napetostni nivo je dopustna, če ne omejuje namenske
rabe prostora, določene s tem OPN in upošteva tehnične predpise o
elektromagnetnem sevanju. |
(25) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne
napetosti 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, znotraj
naselij praviloma v kabelski kanalizaciji, razen v zavarovanih območjih
arheološke dediščine. Gradnja nadzemnih vodov 20 kV in manj je dopustna
le zunaj strnjenih območij poselitve, izjema so nizkonapetostni (NN)
vodi. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na
naravne in ustvarjene prostorske dominante. |
(26) Ob morebitni širitvi naselij bo potrebno predvideti
izgradnjo novih TP s pripadajočimi srednjenapetostnimi vodi oziroma je
priklop možen na obstoječe elektroenergetske naprave. |
(27) RTP in TP naj bodo izvedene s čim manjšimi vplivi na
okolje in rabo prostora, z uporabo sodobnih tehnologij ob upoštevanju
predpisov za varno obratovanje. TP v naseljih so praviloma prosto
stoječi objekti tipskega ali prilagojenega oblikovanja, lahko pa so
postavljeni znotraj večjega objekta. Izven naselij so TP manjše moči
lahko postavljene na betonskem ali lesenem drogu. Izogiba naj se
vzpostavitvi le-teh na zavarovanih območjih kulturne dediščine.
|
Gradnje in urejanje za potrebe oskrbe z energijo
|
(28) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine
spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo
obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih ter rekonstrukciji
stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in
ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije ter
spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se
priključujejo na ekološko čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena
gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje. |
(29) Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb,
katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 pri katerih se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob
upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb
z energijo, ki se izdela v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave
in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb
z energijo (Uradni list RS, št. 35/08). Študija izvedljivosti je obvezna
sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s
predpisi o graditvi objektov. |
(30) Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so:
|
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov
energije, |
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne
energije, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
|
– toplotne črpalke.
|
(31) Oskrba z električno energijo se zagotavlja s
priključitvijo objektov na distribucijsko električno omrežje. Električno
energijo se lahko zagotavlja iz obnovljivih virov energije kot
dopolnilni ali izključni vir. |
Priključevanje in pogoji rabe javnih infrastrukturnih
virov |
(32) Upravljavci vseh javnih infrastrukturnih sistemov
morajo pod enakimi pogoji omogočati vsem uporabnikom GE priključitev na
obstoječa omrežja in naprave za izvajanje javne storitve in se z njimi
oskrbujejo v skladu z veljavnimi predpisi. |
(33) Če se pogoji priključevanja GE na javni
infrastrukturni sistem in javni prostor zaradi naknadnih vzdrževalnih,
prenovitvenih ali drugih del na javni napravi poslabšajo, je upravljavec
takšne naprave dolžan vzpostaviti prenovljen priključek GE v skladu z
veljavnimi standardi. |
(34) Na območju GE, kjer je izvedeno omrežje javnega
vodovoda in kanalizacijskega omrežja, je obvezna priključitev nanj. Do
izgradnje javnega omrežja oskrbe z vodo in zbiranja, odvajanja in
čiščenja odpadnih vod je potrebno objekte oskrbeti z lokalnim virom
(vodnjak, zbiralnik vode, nepropustna greznica, mala čistilna naprava)
in pri tem upoštevati določila operativnega programa oskrbe s pitno vodo
in operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini.
Obvezna je vključitev objekta v obstoječi sistem ravnanja z odpadki.
|
(35) Oskrba z energijo se zagotavlja s priključitvijo
objektov na električno omrežje. Možno je tudi zagotavljanje energije iz
obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir. Na območju
GE, kjer je zgrajeno energetsko omrežje z napajanjem iz obnovljivih
virov energije lokalnega značaja, je priključevanje nanj obvezno takrat,
ko se z obratovanjem zagotavlja izpolnjevanje ciljev lokalnega programa
varstva okolja, skladnost z energetskim konceptom ter ekonomičnost
obratovalnega sistema. Obvezo priključevanja se predpiše s posebnim
občinskim odlokom. |
(36) Režim uporabe cest in drugih površin grajenega
javnega dobra se predpiše z občinskim predpisi s področja cest in
prometa. Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki
obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj
posamezne EUP. |
(37) Pogoje priključevanja na omrežja in naprave
elektronskih komunikacij zagotavljajo distributerji na lokalni ravni,
skladno s tržnimi pogoji. |
(38) Gradnja objektov in naprav mobilne telefonije je
dovoljena na površinah z namensko rabo IP, IG, CU, CD, BT, ZD, K2, G.
Tovrstni naj bodo oddaljeni najmanj 100 m od meje gradbene enote na
kateri so zgrajeni objekti za zdravstvo, izobraževanje, znanost in
raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ali
stanovanjske stavbe. Ni jih dovoljeno graditi tudi v območjih strnjene
poselitve – v EUP z namensko rabo SS, SB, SK ter na območjih zavarovane
kulturne in naravne dediščine. Telekomunikacijski stolpi naj se
vzpostavljajo na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini
čim manj moteči. |
3.3.0.0 – Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih
zemljišč – EUP z oznako KGV |
40. člen |
(posegi na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L) |
(1) Območja kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč in
pridobivalnega prostora mineralnih surovin so prostorsko določeni s
prikazom podrobne namenske rabe. |
(2) Grafični prikaz podobmočij EUP na KGV vsebuje mejo
podobmočja EUP KGV in prostorsko oznako, sestavljeno iz treh znakov
(npr: KGV-01.vg,), pri čemer je: KGV – oznaka EUP, 01 – zaporedna
številka podobmočja KGV in.vg (varovalni gozd) – oznaka tipa podobmočja
KGV. |
41. člen |
(KGV z oznako PNRP: K – kmetijska zemljišča; |
K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska
zemljišča) |
(1) Delitev kmetijskih zemljišč na podlagi naravnih
lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel je prikazana na karti
_223_eup_pnrp_pip, in sicer na: |
– najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za
kmetijsko obdelavo (oznaka K1), |
– druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za
kmetijsko obdelavo (oznaka K2). |
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske
ureditve |
(2) Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je
pridelovanju pridelkov, gojenju živali ter pridobivanju rastlinskih ali
živalskih proizvodov iz naravnega okolja in lovu. Pri tem imajo prednost
oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in
razvija identiteto krajine. Na kmetijskih površinah lahko potekajo tudi
osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko
proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in
hidromelioracijami. Dovoljene so le prostorske ureditve v skladu z
zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva in
katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske dejavnosti. Na območju
kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe prostora
načrtuje: agrarne operacije, gradnjo vodnih zadrževalnikov za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč, gradnja omrežij gospodarske javne
infrastrukture (cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi
objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski
vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi s priključki nanje in podobno),
posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, gradnja začasnih objektov, rekonstrukcije lokalnih
cest, gradnja enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in
nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov ter gradnja pomožnih
kmetijskih objektov – ograj in opor za trajne nasade ter opor za mreže
proti toči. |
Izjemne dejavnosti
|
(3) Na kmetijskih zemljiščih so dopustne dejavnosti le v
skladu s predpisi s področja varstva kmetijskih zemljišč in drugih
področij. |
Osnovna merila rabe kmetijskih zemljišč
|
(4) Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z
njihovim namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta
uporabnik in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno
rodovitnost zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo
ali drugačno degradiranje. |
(5) Na območju vseh kmetijskih zemljišč se predvidi
možnost izvedbe komasacij v skladu z zakonskimi predpisi s področja
kmetijstva. Na kmetijskih zemljiščih slabše kakovosti in v zaraščanju
(druga kmetijska zemljišča) lahko potekajo agromelioracije in
hidromelioracije, ki izboljšujejo pridelovalne lastnosti v skladu s
pogoji nosilcev urejanja s področja varstva narave in varstva voda.
|
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne
infrastrukture |
(6) Na območju kmetijskih zemljišč se lahko gradijo
omrežja gospodarske javne infrastrukture, navedena v 2. točki tega
člena, in rekonstruirajo ter povečujejo kapacitete obstoječih vodov,
omrežij in naprav v skladu s predpisi s področja varstva kmetijskih
zemljišč in drugih področij. |
Dopustna gradnja stavb
|
(7) Dovoljena je le gradnja pomožnih stavb (3.4.3.3), ki
se lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti skladno z
Uredbo. Tako je dovoljena le gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih
enostavnih objektov, in sicer po eno stavbo iste vrste (razen kašče,
kozolca, skednja, kmečke lope in senika), če ima kmetijsko gospodarstvo
v lasti najmanj 1,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč. Če ima
kmetijsko gospodarstvo v lasti ali zakupu več kot 3,0 ha primerljivih
kmetijskih zemljišč, je dovoljeno postavljati tudi sledeče pomožno
kmetijsko-gozdarske objekte kozolec, kmečko lopo, skedenj, senik in
vodni zbiralnik, in sicer po eno stavbo iste vrste z izjemo kozolca,
senika, kašče in vodnega zbiralnika. Oblikovanje kmetijsko gozdarskih
objektov naj sledi tradicionalnemu vzorcu. Največji dovoljen odmik
pomožnih stavb od dostopne poti je 5,0 m. Na območju kmetijskih
zemljiščih je dovoljena tudi gradnja čolnarn na odmiku največ 10,0 m od
meje območja poplavnih voda. Čolnarne se lahko umeščajo pod merili,
opredeljenimi na območju vodne infrastrukture VI (43. člen).
|
(8) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen
stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objekti –
betonsko korito, zbiralnik gnojnice, gnojišče, poljska pot, obora za
rejo divjadi ter ograja za pašo živine. Postavitev ograj za živino okoli
kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, če je ograjevanje
potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; te naj se oblikujejo po
merilih plota (3.4.1.19). Dovoljena je postavitev pomožno komunalnih
objektov – vodnega zajetja ter začasnih objektov namenjenih sezonski
turistični ponudbi ali prireditvam – kioska ali tipskega zabojnika
(3.4.1.12). Prav tako je dovoljena izvedba pomožnih objektov za
spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak za raziskave.
Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno postavljati s
soglasjem občinske uprave, vendar le tako, da ni moten varstveni pas
ceste oziroma je zagotovljena prometna varnost in preglednost. Višinske
razlike na terenu naj se premoščajo z brežinami. |
(9) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah in
znamenjih (križna) so dovoljena le vzdrževalna dela. |
(10) Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo
na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture razen na
javne poti in ceste. Izjemoma se priključujejo za vzdrževanje objekta in
opravljanja njegove funkcije, na že zgrajena infrastrukturna omrežja,
oziroma tista, ki se gradijo na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj.
|
(11) Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z
državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja
objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se
v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju
organa oziroma pristojne službe za področje varovanja. |
(12) Na varovanih enotah registrirane kulturne dediščine
so dovoljeni le posegi, ki prispevajo k varovanju in trajni ohranitvi
dediščine (na mestu samem) ali zvišanju njene vrednosti. Prostor ob
enoti KD naj bo vzdrževan, obdelovalne površine naj bodo primerno
oddaljene. Kvalitetne prostorske vedute naj se ohranjajo. Potrebno je
omogočiti/ohranjati dostop javnosti do enot kulturne dediščine. Pred
posegi na zemljiščih na območjih arheološke dediščine (agromelioracijo,
globoko oranje, nove poljske poti …) je potrebno na varovanih območjih
opraviti predhodne arheološke raziskave. Na območjih, kjer so
vzpostavljeni registrirani varovani objekti ZVKDS gradnja novih stavb ni
dovoljena. V vplivnih območjih le-teh pa se ne smejo umeščati ureditve,
ki bi poslabšale vrednost varovanega objekta. Na območju je dovoljena
postavitev le sledečih pomožnih (kmetijsko gozdarskih objektov):
čebelnjak, kmečka lopa (vendar le v okviru kmečkega gospodarstva),
poljska pot (dopustna le v peščeni izvedbi brez tlakov (asfalta ipd.)
oziroma se lahko utrdi le po kolesnicah), skedenj, senik (lahko le v
odprtem prostoru, vendar na ne izpostavljenih lokacijah). Ograditev
posameznih delov kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva. |
Varstvo pred hrupom
|
(13) Na območju KGV s podrobno namensko rabo K1 in K2
velja režim IV. SVPH – razen na mirnem območju na prostem. |
Pogoji in merila za parcelacijo
|
(14) Dopustna je le parcelacija, pri kateri se z
združevanjem posesti povečuje površina. Parcelacija kmetijskih zemljišč
v smislu deljenja parcel je izjemoma dovoljena le, če je utemeljena iz
vidika usklajevanja različnih struktur glede dejanske rabe, usklajevanj
zaradi kakovostnih razredov na parcelah, nadalje kadar je to potrebno za
zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti)
ter v primeru odmere stavbnega zemljišča. Z novo parcelacijo se tudi v
teh izjemnih primerih ne smejo poslabšati pogoji tehnološke obdelave
zemljišč. Med posegi v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do
kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
42. člen |
(KGV z oznako PNRP: G – gozdna zemljišča) |
Namembnost, osnovne dejavnosti, dopustne prostorske
ureditve |
(1) Gozd je javna dobrina dostopna vsem ljudem. V njem je
dovoljeno gozdarstvo, ki obsega gojenje in izkoriščanje gozdov, vključno
z nabiranjem gozdnega rastlinja in drugih gozdnih dobrin, poleg tega pa
še dejavnosti storitev za gozdarstvo in lovstvo. V gozdu je dopustno
gojenje trajnih nasadov avtohtonih gozdnih, drevesnih in drugih
rastlinskih vrst in gojenje živali, katerih naravno bivalno okolje je
gozd, vendar le v obsegu in pod pogoji, ki jih določi pristojni zavod za
gozdove. Po izvedbi del je potrebno mehanizacijo umakniti iz gozda.
|
(2) Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja
gozdov. Posegi v prostor na območju gozdov morajo biti v skladu z
gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.
|
Izjemne dejavnosti
|
(3) V gozdu je dovoljena razvojno raziskovalna dejavnost s
področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in
nesrečah, izobraževanje, povezano z gozdarstvom, lovstvom in
naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za
katere niso določeni posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in
nastanitve. Kadar je za posamezne aktivnosti ali prireditve iz športnih
ali drugih dejavnosti za prosti čas potrebno pridobiti posebne pogoje se
le-te lahko izvajajo pod pogoji in ob soglasju pristojne enote Zavoda za
gozdove Slovenije. |
Osnovna merila rabe gozdnih zemljišč
|
(4) Gozdna zemljišča je treba uporabljati v skladu z
njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.
|
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne
infrastrukture |
(5) Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo in
povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne
infrastrukture. Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot
so ceste, utrjene dostopne poti, železnice, mostovi, viadukti, dovodni
in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in podobno, če pri tem
niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov in funkcije
gozda. |
(6) V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati
presojo vplivov na okolje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v
primeru, ko gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, režim predpisan z
Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list
RS, št. 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10). V večnamenskih gozdovih, ki imajo
na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno
funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih. To je, ko so nujni
in zanje ni druge možnosti. V gozdovih s poudarjenimi socialnimi
funkcijami so posegi dovoljeni v primerih, ko gre za objekt, ki
dopolnjuje načrtovano, s socialnimi funkcijami skladno rabo gozda. V
osrednjih delih velikih kompleksov gozdov v gozdni, gozdnati in gorski
krajini je dopustno na račun gozdov osnovati le travne in v določenih
primerih vodne površine. Posegi v gozdni prostor zaradi izgradnje
infrastrukturnega objekta, z izjemo gozdne ceste, ki bi potekal skozi
osrednji predel velikih gozdnih kompleksov v gozdni krajini, niso
dovoljeni. |
(7) V varovalnih gozdovih se lahko izvajajo le ukrepi, ki
so v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in Uredbo o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom – gradnja stavb ni
dovoljena. Gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati varovalno funkcijo
v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
(Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10). |
Dopustna gradnja stavb
|
(8) Na robu gozda v pasu do 10 m je, zaradi zaokroževanja
in ohranjanja kmetijskih zemljišč, dopustna gradnja le pomožnih stavb
(3.4.3.3), ki se po Uredbi lahko gradijo kot enostavni oziroma
nezahtevni objekti: pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – čebelnjak ter
krmišče. Oblikovanje kmetijsko gozdarskih objektov naj sledi
tradicionalnemu vzorcu. |
(9) Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo na
omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
|
(10) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah so
dovoljena le vzdrževalna dela. |
(11) Na varovanih enotah registrirane kulturne dediščine,
ki ležijo na območju gozdnih zemljišč, so dovoljeni le posegi, ki
prispevajo k varovanju, trajni ohranitvi dediščine/objektov – na mestu
samem in okolici ter zvišanju njene vrednosti ob ohranitvi kvalitetnih
vedut. Gradnja novih stavb/objektov ni dovoljena. Ob tem je potrebno
omogočiti dostop javnosti do le-teh. |
Dovoljena je postavitev le sledečih pomožnih (kmetijsko
gozdarskih objektov), in sicer: čebelnjak, gozdna cesta – v območjih
kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras ter gozdna učna
pot – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo
učnih tabel. |
(12) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen
stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – gozdna
cesta in gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi,
opazovalni/razgledni stolpi, preža ter ribnik kot vodno zajetje. Obore
naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.19), začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski
zabojnik (3.4.1.12), oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na
prostem ter vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem –
kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot ter trimska steza ter
gozdne učne poti z izobraževalnimi (učnimi) tablami. Dovoljeno je
postavljanje spominskih obeležij, pomožnih objektov za spremljanje
stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave. Turistično
in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno postavljati s soglasjem
lastnika in občinske uprave. |
(13) Gradnja je dovoljena pod pogoji, kot jih določa
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08
in 99/08), pri nezahtevnih objektih pa tudi pod pogoji iz soglasja
pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije. |
(14) Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z
državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja
objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se
v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju
organa oziroma pristojne službe za področje varovanja. Na območjih
varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom gradnja stavb ni
dovoljena. |
Varstvo pred hrupom
|
(15) V območju s podrobno namensko rabo G veljajo merila
IV. SVPH, razen na mirnem območju na prostem. |
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
|
(16) Dopustna je parcelacija, s katero se povečuje
površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija gozdnih parcel v
smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je zaradi različne strukture
utemeljena glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter
kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel
(zaradi dodelitve služnosti) ter v primeru odmere stavbnega zemljišča.
Gozdnih parcel manjših od 5 ha ni dovoljeno deliti, razen pri gradnji
javne infrastrukture (skladno z ZG – Uradni list RS, št. 30/93, 67/02,
115/06, 110/07 in 106/10). Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati
tehnološki pogoji izvajanja del. Ob izvajanju posegov v prostor, ki
prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno
nadomestiti. |
43. člen |
(KGV z oznako PNRP V – vodne površine, VC – celinske vode, VI – vodna
infrastruktura, KGV.np) |
Namembnost, dejavnosti in posegi v prostor
|
(1) Površine celinske vode so naravno vodno javno dobro,
dostopna vsem ljudem na način in pod pogoji kot jih določajo predpisi o
vodah. Površine celinske vode so tudi grajeno javno vodno dobro, ki je
zemljišče nastalo zaradi ureditve ali prestavitve naravnega vodotoka,
zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih
surovin ali drugega podobnega posega v prostor in je namenjeno splošni
rabi. V priobalno zemljišče celinskih voda spada zemljišče, ki
neposredno meji na vodno zemljišče, zunanja meja priobalnih zemljišč
sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2.
reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. |
Raba vode in vodnih ter priobalnih zemljišč
|
(2) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna
zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter na
drugih zemljiščih se načrtuje tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da
se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih
procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter
varstvo naravnih vrednot ter predpisih o ohranjanju narave. |
(3) Naravno ali grajeno vodno javno dobro lahko na način
in ob pogojih, ki jih določa Zakon o vodah (ZV-1), uporablja vsakdo
tako, da ne vpliva škodljivo na vodo, vodni režim, naravno ravnovesje
ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim.
|
(4) Vodno dobro se dovoljuje za splošno rabo, in sicer: za
pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna
raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege ali
podobno) ali zgraditve objekta in naprave za katerega je potrebno
pridobiti dovoljenje skladno s predpisi na področju urejanja prostora in
graditve objektov. V okviru splošne rabe je dovoljeno uporabljati vodo
za gašenje požarov ter druge naloge zaščite in reševanja tudi z uporabo
posebnih naprav, če zanje ni treba pridobiti dovoljenja, skladno s
predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.
|
(5) Dopustna je posebna raba. Le-ta je mogoča samo na
podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz
tretjega odstavka tega člena, ter če bistveno ne omejuje splošne rabe.
Posebna raba je vsaka raba, ki presega meje splošne rabe, raba naplavin
ali podzemnih voda. |
Druge dejavnosti
|
(6) Polega dejavnosti povezanih z upravljanjem in
vzdrževanjem celinskih voda, vodne infrastrukture in priobalnih zemljišč
ter splošno rabo vode, so dopustne tudi dejavnosti povezane s posebno
rabo vode pod pogoji iz vodnega dovoljenja in koncesije za rabo vode, ki
jo je potrebno pridobiti za naslednje dejavnosti: proizvodnjo pijač,
potrebe kopališč, proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni,
odvzem naplavin, vzrejo vodnih organizmov za trg. |
Gradnja objektov in drugi posegi v prostor
|
(7) Na območju celinskih voda in vodne infrastrukture ter
priobalnih zemljišč je dopustna gradnja objektov javne infrastrukture in
gradnja objektov grajenega javnega dobra v skladu z Zakonom o vodah in z
drugimi zakoni. Dopustno je izvajanje ukrepov s katerimi se izboljšujejo
hidromorfološke in biološke lastnosti površinskih voda ter ohranja
narava. |
(8) Dopustna je gradnja objektov, ki so potrebni za rabo
voda in zagotavljanje varnosti plovbe, objekti, namenjeni varstvu pred
utopitvami, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za potrebe
zaščite in reševanja ter preprečevanja onesnaženja voda (pritrjevanje
zaves za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi …). Dopustna je
ureditev vstopno – izstopnih mest na rekah. |
(9) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo
zagotavljati poplavno varnost in ne smejo poslabševati stanja voda in
vodni režim. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen za
potrebe premoščanja na krajših razdaljah za dostope ali prehode preko
vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture. |
Drugi pogoji za gradnjo in posege v prostor
|
(10) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla
z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine (klorirane organske spojine,
toksične kovine itd.). V času gradnje je nujno spremljanje kakovosti
voda in prilagoditev dinamike izvajanja gradbenih del vremenskim
razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v
vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba
ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje
in po njej. |
Varstvo pred hrupom
|
(11) V območju s podrobno namensko rabo VC veljajo merila
III. SVPH, razen površin na mirnem območju na prostem. |
(12) V območju GE s podrobno namensko rabo VI veljajo
merila IV. SVPH. |
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
|
(13) Parcelacija vodnih površin se lahko izvaja, kadar se
določajo površine za služnosti in razmejujejo vodne površine od vodne
infrastrukture. |
44. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|KGV-.ek – podobmočje z oznako PNRP: L – površine mineralnih | |
|surovin, LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora – | |
|eksploatacija | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Splošna določila |Površinski kop mineralnih surovin je | |
| |potrebno sanirati. Izkoriščanje mineralnih | |
| |surovin je dopustno le v skladu z zakonskimi| |
| |in podzakonskimi akti s področja rudarstva | |
| |in v skladu z rudarskim projektom za | |
| |izkoriščanje in sanacijo. Razširitev | |
| |obstoječega oziroma odpiranje novega | |
| |površinskega kopa je mogoča le po sprejetju | |
| |v skladu z občinskim podrobnim prostorskim | |
| |načrtom za konkreten poseg. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Dopustna gradnja |Dovoljeno je graditi le pomožne stavbe | |
| |(3.4.3.3), ki so izključno usklajene z | |
| |osnovnim namenom. Na objektih, ki niso | |
| |skladni z namembnostjo EUP, so dopustna le | |
| |vzdrževalna dela in odstranitev. Pomožne | |
| |stavbe GE se lahko gradijo tudi po Uredbi | |
| |kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, in| |
| |sicer le: začasni objekti – objekti | |
| |namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih | |
| |snovi. Tipi objektov – pomožnih stavb po | |
| |Klasifikaciji so lahko le: 23010 Objekti za | |
|
|pridobivanje in izkoriščanje mineralnih | |
| |surovin (razen objektov za proizvodnjo | |
| |mavca, cementa, opeke, strešnikov in | |
| |podobno). V območju veljajo merila IV. | |
| |stopnje varstva pred hrupom. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Posebni pogoji |Lastnik zemljišča oziroma nosilec rudarske | |
|urejanja |pravice je dolžan kontinuirano zagotavljati | |
| |sanacijo sekundarne degradacije in | |
| |zavarovanje nevarnega območja – čiščenje | |
| |oziroma preprečevanje odlaganja odpadkov, | |
| |gradnja oziroma vzdrževanje ograje za | |
| |zaščito dostopa do nevarnih mest in urejanje| |
| |brežine. Poleg tega lahko v makadamski | |
| |izvedbi uredi tudi kolesarske poti in poti | |
| |za pešce. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
45. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|KGV-.vg – podobmočje z oznako PNRP:G – varovalni gozd | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Splošna določila |Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s | |
| |področja gozdov. V območju varovalnega gozda| |
| |naj se vzpodbujajo le dejavnosti, ki so | |
| |povezane z racionalnim gospodarjenjem – vsi | |
| |gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati | |
| |varovalno funkcijo v skladu z Uredbo o | |
| |varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim | |
| |namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, | |
| |29/09 in 91/10). | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Dopustna gradnja |Dovoljene so le gradnje in posegi v prostor | |
| |za izboljšanje varovalne funkcije ter | |
| |prostorske ureditve, ki so v skladu z | |
| |gozdnogospodarskimi načrti pristojnih | |
| |gozdnogospodarskih enot. Gradnja stavb ni | |
| |dopustna. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Posebni pogoji |V območju veljajo merila IV. SVPH, razen na | |
|urejanja |mirnem območju na prostem, kjer veljajo | |
| |merila I. SVPH. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
46. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|KGV-.re – podobmočje z oznako PNRP:
območje rekreacije | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Splošna določila |Javni prostor s
posebej opredeljenim režimom| |
| |rabe javnega dostopa
in vzdrževanja. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Dopustna gradnja |Stavbe se lahko
gradijo le za potrebe | |
| |športne dejavnosti,
ki jih omogoča PNRP. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV.
stopnje varstva pred | |
|urejanja |hrupom, razen na
mirnem območju na prostem. | |
| |Podzemnih stavb
(3.4.3.0) ni dovoljeno | |
|
|graditi. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
47. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|KGV-.pp – podobmočje KGV – varovanje
lokacij grobišč (površine | |
|za pokope prebivalstva) v primeru
naravnih in drugih nesreč | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Splošna določila |Ureditve naj bodo v
skladu z določili PNRP. | |
| |Pokopi se lahko
izvajajo le v skladu z | |
| |uredbo z merili
urejanja in varovanja | |
| |območij, ki jo v
primeru naravnih in drugih | |
| |nesreč sprejme
lokalna skupnost ali država. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni
dovoljena. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV.
stopnje varstva pred | |
|urejanja |hrupom, razen na
mirnem območju na prostem. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
48. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|KGV-.pz – podobmočja z oznako PNRP:
varovanje lokacij grobišč | |
|(površine za pokope živali) v primeru
naravnih in drugih nesreč| |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Splošna določila |Ureditve naj bodo v
skladu z določili PNRP. | |
| |Pokopi se lahko
izvajajo le v skladu z | |
| |uredbo z merili
urejanja in varovanja | |
| |območij, ki jo v
primeru naravnih in drugih | |
| |nesreč sprejme
lokalna skupnost ali država. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni
dovoljena. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV.
stopnje varstva pred | |
|urejanja |hrupom, razen na
mirnem območju na prostem. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
49. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|KGV-.ru – podobmočja z oznako PNRP:
odlaganje ruševin v primeru| |
|naravnih in drugih
nesreč | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Splošna določila |Ureditve naj bodo v
skladu z določili PNRP. | |
| |Odlaganje materialov
in ruševin se lahko | |
| |izvaja le v skladu z
uredbo z merili | |
| |urejanja in varovanja
območij, ki jo v | |
| |primeru naravnih in
drugih nesreč sprejme | |
| |lokalna skupnost ali
država. V vmesnem | |
| |obdobju je dovoljena
sanacija degradacij. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni
dovoljena. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV.
stopnje varstva pred | |
|urejanja |hrupom, razen na
mirnem območju na prostem. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
50. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|KGV-.sk – podobmočja z oznako PNRP:
sanacija kamnoloma | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Splošna določila |Ureja naj se v skladu
z določili PNRP. Po | |
| |izkoriščanju
mineralnih surovin se prostor | |
| |prepusti
samosanaciji. Izvaja se lahko le | |
| |sanacija v skladu z
določili ZGO in predpisi| |
| |s področja
rudarstva. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni
dovoljena. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV.
stopnje varstva pred | |
|urejanja |hrupom, razen na
mirnem območju na prostem. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
51. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|KGV-.pz – podobmočja z oznako PNRP:
varovanja mineralnih | |
|surovin | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Splošna določila |Urejanje v skladu z
določili PNRP. Varuje | |
| |naj se naravni vir za
izkoriščanje | |
| |mineralnih
surovin. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni
dovoljena. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV.
stopnje varstva pred | |
|urejanja |hrupom, razen na
mirnem območju na prostem. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
52. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|KGV-.razpršena gradnja (ERG) –
fundus | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Splošna določila |Za enote razpršene
gradnje veljajo merila in| |
| |pogoji glede na to
ali so zgrajene na | |
| |podlagi pravnomočnih
upravnih dovoljenj ali | |
| |brez
njih. | |
| |Merila in pogoji
poseganja v prostor | |
| |posamezne enote
razpršene gradnje (zgolj s | |
| |fundusom), ki se ne
sanirajo v sklopu OPPN, | |
| |se izvajajo v skladu
z zakonsko predpisanimi| |
| |merili in pogoji, ki
veljajo za tovrstne | |
| |objekte in na podlagi
pravnomočnih upravnih | |
| |dovoljenj na
površinah v upravnih | |
| |dovoljenjih določenih
za gradnjo. V takih | |
| |območjih veljajo
merila III. SVPH. | |
| |Obstoječe stavbe
zgrajene brez veljavnih | |
| |pravnomočnih upravnih
dovoljenj se lahko | |
| |samo vzdržujejo. Za
območje takšnih objektov| |
| |veljajo merila IV.
SVPH, razen na mirnem | |
| |območju na
prostem. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Dopustna gradnja |Novih stavb ni
dovoljeno graditi. Pri | |
| |stavbah na enotah
razpršenih gradenj z | |
| |objekti zgrajenimi na
podlagi veljavnih | |
| |upravnih dovoljenj so
dopustne le | |
| |rekonstrukcije in
vzdrževalna dela | |
| |(investicijska in
redna vzdrževalna) | |
| |obstoječih stavb ter
vzdrževanje objektov v | |
| |javno korist.
Dozidava ali nadzidava je | |
| |dovoljena le, kadar
gre za izboljšanje | |
| |bivalnega standarda v
teh stavbah, ne pa v | |
| |smislu dodajanja
novih stanovanjskih enot | |
| |ali prostorov za
opravljanje novih | |
| |dejavnosti, in sicer
le na tistih | |
| |zemljiščih, ki so v
izdanih upravnih | |
| |dovoljenjih
opredeljena kot funkcionalna. | |
| |Dopustna je gradnja
največ dveh nezahtevnih | |
| |in enostavnih
objektov v skladu z Uredbo o | |
| |vrstah objektov glede
na zahtevnost, vendar | |
| |le če jih je mogoče
vzpostaviti kot pomožne | |
| |objekte v skladu s
funkcijo in namenom | |
| |glavne stavbe v
okviru funkcionalnih | |
| |zemljišč določenih v
upravnih dovoljenjih. | |
| |Na območjih enot
razpršene gradnje z objekti| |
| |zgrajenimi brez
ustreznih pravnomočnih | |
| |upravnih dovoljenj so
dovoljena le dela | |
| |tekočega vzdrževanja
objekta in vzdrževalna | |
| |dela v javno
korist. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Posebni pogoji |Pri tem za enote
razpršenih gradenj z | |
|urejanja |objekti zgrajenimi na
podlagi veljavnih | |
| |upravnih dovoljenj
veljajo naslednja merila:| |
| |– stanovanjska
stavba, ki ima v grafičnem | |
| |delu OPN oznako
fundusa, se v urbanističnem | |
| |smislu ureja v skladu
z merili, ki veljajo | |
| |za GE domačije v
odprtem prostoru (torej | |
| |splošna merila
urejanja GE in posebna merila| |
| |urejanja iz 3.4.3.2),
v stavbarskem smislu | |
| |pa se ureja v skladu
z merili, ki veljajo za| |
| |glavno stavbo tipa
kraška hiša (66. člen); | |
| |– gospodarska stavba
ali pomožni objekti, ki| |
| |imajo v grafičnem
delu oznako fundusa, se v | |
| |urbanističnem smislu
urejajo v skladu s | |
| |splošnimi merili
urejanja GE (56. člen). Ob | |
| |tem mora stavba
ohraniti obstoječo | |
| |orientacijo, kolikor
ni v grafičnem delu ali| |
| |v posebnih merilih
opredeljeno drugače, v | |
| |stavbarskem smislu pa
se ureja v skladu z | |
| |merili, ki veljajo za
stavbo tipa pomožna | |
| |stavba
(3.4.3.3). | |
| |Sprememba namembnosti
in rabe obstoječih | |
| |stavb zgrajenih brez
ustreznih upravnih | |
| |dovoljenj ni
dopustna. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
3.4.0.0 – Merila in pogoji v enotah urejanja prostora
(EUP) stavbnih zemljišč |
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč |
53. člen |
(splošna merila) |
(1) Grafični prikaz EUP stavbnih zemljišč vsebuje mejo in
oznako. Oznaka (npr. Ka01.ph) je sestavljena iz črkovne oznake imena
naselja (npr. Ka), zaporedne številke EUP znotraj naselja (npr. 01) in
oznake predpisanega tipa GE (npr. .ph za tip GE primorske hiše).
|
(2) Vsaki GE so določena merila in pogoji urejanja z
opredeljeno namensko rabo in s: |
– splošnimi merili in pogoji urejanja GE (3.4.2.0),
|
– splošnimi merili za oblikovanje stavb (3.4.3.0),
|
– PIP predpisanega tipa GE s predpisanimi tipi stavb
(3.4.4.0) ter |
– posebnimi merili PIP, če so opredeljena v specifikaciji
EUP (3.5.0.0). |
Utemeljitev skladnosti posegov na stavbnih zemljiščih s
prostorskim aktom v projektni dokumentaciji |
(3) Izhajajoč iz koncepta PIP v tem aktu in vsebine določb
ZGO mora utemeljitev skladnosti predlagane gradnje s tem aktom pri
posegih na območjih stavbnih zemljišč v grafični in tekstovni obliki
opredeliti in utemeljiti vsaj naslednje sestavine: tip, velikost GE,
razmerje med EUP in GE, javne prostore, na katere GE meji v hierarhiji
(manj pomemben, pomemben javni prostor), tipe vseh stavb na GE, notranje
dvorišče oziroma dvorišča, osnovne kubuse, sekundarne kubuse vseh stavb
na gradbeni parceli, mejo zazidljivosti, gradbeno linijo, gradbeno mejo
in regulacijsko linijo, poljavni prostor, smer pozidave in razvoj
arhitekturnih elementov iz elementov primerljivih stavb v naselju –
utemeljitev. |
(4) V predhodnem odstavku navedene sestavine naj bodo v
PGD prikazane posebej za obstoječe stanje in posebej za načrtovano
stanje – v posebni grafiki (poseben list s prikazom znotraj mape 0 –
Utemeljitev posega v OPN Kan, na geodetskem posnetku 1:500) in v tekstu,
z utemeljitvami iz določb posameznih sestavin posega po tem aktu.
Grafični prikaz odloka PIP naj prikaže vse elemente, ki so določeni za
posamezno GE. |
54. člen |
(posegi oziroma nadomestne stavbe na naselbinsko pomembnih izvornih
stavbah) |
(1) Naselbinsko pomembne izvorne stavbe (v nadaljevanju
tudi le izvorne stavbe) so stavbe, ki določajo pomembne prvine
identitete notranjega prostora naselja ali njegovega dela, v katerem
stojijo. To so vse stavbe, ki so bile zgrajene in prvotno uporabljene
kot stanovanjske stavbe in stavbe z javnimi programi (šola, župnišče,
trgovina, gostilna …) in so bile zgrajene pred obdobjem urbanizacije,
pred letom 1967. Te izvorne stavbe so predvsem glavne stavbe na GE.
Njihove arhitekturne značilnosti so izhodišče za prenovo GE.
|
(2) Izvorne stavbe se lahko prenavlja le tako, da se pri
tem ohranjajo arhitekturne značilnosti stavbe. Nadomestne ali
rekonstruirane stavbe (zunanjost objekta) na lokacijah izvornih stavb,
ki so v grafičnem delu strokovnih podlag označene kot kvalitetne, naj
ohranjajo arhitekturne značilnosti izvorne stavbe. To velja tudi ob
posegih v gabarite na območju javnega oziroma poljavnega prostora.
Obstoječa izvorna stavbna struktura, ki je višja od predpisane pri
posameznem tipu stavbe, lahko obdrži obstoječo višino. Vendar pa to ne
velja v primerih nadomestnih gradenj – tedaj je dovoljena le gradnja
predpisanega tipa stavbe. Glavna fasada stavbe je lahko po posegu le na
gradbeni liniji izvorne stavbe. Dovoljeni sta naslednji izjemi: ko je v
grafičnem delu PIP določena nova regulacija, ki stavbi določa večji
odmik na račun javnega prostora ali ko je odmik od osi javnega prostora
(utrjenega vozišča) manjši od 3,0 m. V tem primeru se objekt lahko le
pomakne od javnega prostora v globino GE za toliko, da je odmik od osi
javnega prostora najmanj 3,0 m in največ 4,0 m. V obeh primerih mora
izvorna stavba oziroma rekonstruirana ali nadomestna stavba ohraniti
vsaj eno od gradbenih linij prečnih fasad. |
55. člen |
(uporabljeni izrazi na območju stavbnih zemljišč) |
3.4.1.1 Bivanje v intenzivnem podeželskem okolju
|
Pomeni, da ima okolje značaj vasi/zaselka ter iz tega
izhajajoče specifične vplive na poselitveni prostor: hrupa pri delu s
kmetijsko mehanizacijo, običajnih vonjav, prisotnost domačih živali ipd.
Gre za stanovanjske površine podeželskega naselja (SK) in površine
razpršene poselitve (A). GE je primarno, ob bivanju, namenjena tudi
primarni dejavnosti kmetijskih gospodarstev. Poleg kmetijske se lahko
vzpostavijo tudi sekundarne dejavnosti skupine C – predelovalne
dejavnosti v manjšem obsegu ter terciarne in kvartarne dejavnosti –
vendar le v skladu z naslednjimi merili: |
– naj nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi
vozili ter nikakršnega tovornega prometa (razen dostave največ enkrat na
teden), |
– naj je v prostoru GE (izjemoma tudi EUP) zagotovljeno
zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke, |
– naj ne presega predpisanih meril hrupa (III. SVPH).
|
3.4.1.2 Bivanje v mirnem okolju (v stanovanjskih soseskah)
|
Pomeni, da je GE namenjena izključno bivanju. Izjemoma se
lahko vzpostavi terciarne dejavnosti, ki so v skladu z bivanjem v mirnem
okolju, in sicer le: G – Trgovina (le trgovina na drobno, razen z
motornimi vozili), I – Gostinstvo – le 55.203 Oddajanje zasebnih sob
gostom, 55.209 Druge nastanitve za krajši čas, 56 Dejavnosti strežbe
jedi in pijače (razen restavracij in gostiln), J – Informacijske in
komunikacijske dejavnosti (razen radijske, televizijske in
telekomunikacijske dejavnosti), K – Finančne in zavarovalniške
dejavnosti – le 65. Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in
pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti in 66. Pomožne
dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve, L – Poslovanje z
nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti razen
75. Veterinarstva, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (le 82.
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti), vendar le ob
upoštevanju naslednjih meril: |
– da ne povzročajo negativnih emisij v zrak in tla ali
povečujejo svetlobnega onesnaževanja, |
– da ne presega hrupa, predpisanega za stanovanjska okolja
(II. SVPH), |
– da nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi
vozili ter nikakršnega tovornega prometa (razen dostave z vozili do 5t
največ enkrat na teden), |
– da je v prostoru GE (izjemoma tudi EUP) zagotovljeno
zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke. |
3.4.1.3 Dejavnosti
|
Za dejavnosti se štejejo, kot je navedeno v nadaljevanju:
|
– primarne dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo,
ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve,
02 Gozdarstvo, 03 Ribištvo, B Rudarstvo. Kmetijstvo je, razen na območju
KGV, dovoljeno tudi na stanovanjskih površinah podeželskega naselja (SK)
in površinah razpršene poselitve (A). Rudarstvo je dopustno le na
območjih mineralnih surovin (LN); |
– sekundarne dejavnosti: C Predelovalne dejavnosti, D
Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E Oskrba z vodo; ravnanje
z odplakami in odpadki; saniranje okolja in F Gradbeništvo so dovoljene
na površinah proizvodnih dejavnosti (IP), gospodarskih con (IG),
površinah z objekti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo (IK), prometnih
površinah (P), območjih namenjenih okoljski, telekomunikacijski in
energetski javni infrastrukturi (O, T, E) ter ostalih območjih (00);
|
– terciarne dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in
popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške
dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
|
– kvartarne dejavnosti: O Dejavnost javne uprave in
obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno
varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti, S Druge dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim
hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih
organizacij in teles. |
Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne
dejavnosti. Te so dovoljene v osrednjih območjih centralnih dejavnosti
(CU) in drugih območjih centralnih dejavnosti (CD) namenjenih družbeni
infrastrukturi ter zelenih površinah – za šport in rekreacijo (ZS), za
pokopališča (ZK) in druge zelene površine (ZD), ter posebnih območjih s
površinami za turizem (BT). Z omejitvami so dovoljene tudi na območjih
stanovanj (S) in območjih razpršene poselitve (A). Za podrobnejšo
členitev dejavnosti se uporablja SKD. |
3.4.1.4 Urbana oprema
|
So objekti na javnih ali poljavnih površinah, namenjeni
kvaliteti bivanja. V zunanjem javnem prostoru naj bodo v posameznem
naselju ali zaključenem delu naselja oblikovane enotno oziroma celostno.
Umeščeni naj bodo tako, da omogočajo gibanje tudi funkcionalno oviranih
oseb. Med urbano opremo štejemo po tem odloku le sledeče objekte: klopi,
mize, koše za odpadke, elemente javne razsvetljave, nadkrite čakalnice
avtobusnih postajališč, nadstrešnice za kolesa (javne kolesarnice),
kioske, igrala – otroška igrišča, skulpture, vodnjake oziroma okrasne
bazene ter elementi infrastrukturnih sistemov – npr. pokrovi jaškov,
oznake javne infrastrukture ipd. |
3.4.1.5 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter
hlevski izpust |
So skladiščni prostori za živinska gnojila. Lahko se
gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji Strokovnega navodila o
urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, Uradni list RS,
št. 98/07) oziroma v skladu s pravnimi akti s tega področja ter:
|
– locirana je lahko le v sekundarnem delu GE ali na
območju notranjega dvorišča, manjka |
– zagotovljen mora biti minimalni odmik 8,0 m od
stanovanjske hiše na sosednji gradbeni parceli, če z manjšim odmikom
lastnik sosednje GE ne soglaša, |
– zgornji rob konstrukcij naj bo praviloma na nivoju
terena ali notranjega dvorišča; izjemoma lahko sega največ 1,5 m nad
njiju, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje
(neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi
plotovi ipd.). |
3.4.1.6 Nadomestna gradnja
|
Odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta
na mestu obstoječega se izvaja po določilih tega odloka. Pri tem se
lahko ohranja velikost GE in obstoječi odmiki nove stavbe od parcelnih
meja. Nadomestna stavba mora obstoječo pokrivati na vsaj 50 %
tlorisne površine. Kvalitetne izvorne stavbe se kot izjeme lahko urejajo
v skladu s 54. členom odloka. |
3.4.1.7 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni
klasifikaciji vrst objektov) |
So pomožne stavbe za potrebe kmetijstva v okviru kmečkega
gospodarstva. Vertikalne cisterne, silosi ter rezervoarji so lahko
locirani le v sekundarnem delu GE in praviloma lahko segajo le do višine
slemena najvišje stavbe GE. Pri nagnjenih terenih je obvezno, da je
lokacija takšnega objekta na strani slemena stavbe ob višjem delu
pobočja. Praviloma ne sme biti samostojna stavba, ampak naj bo zgrajena
kot sekundarni kubus stavbe (npr. gospodarskega poslopja). |
Koritast silos je odprt silos za krmo, ki je lahko lociran
le v sekundarnem delu GE, organiziran le vzdolžno na nagib raščenega
zemljišča, praviloma oblikovan v sklopu zelenih površin GE, lahko z
vidno horizontalno konstrukcijo sega do 1,0 m višine nad terenom. Pokrit
koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE. V območju kulturne
dediščine je dovoljen le silos horizontalne oblike. |
Pokrito skladišče se lahko gradi le v skladu z merili za
pomožne stavbe GE. Začasni objekti za skladiščenje na registriranih
območjih kulturne dediščine niso dovoljeni. |
3.4.1.8 Območje javnega prostora in območje poljavnega
prostora |
Javni prostor je prostor med dvema regulacijskima linijama
(RL). Oblikuje se kot pomensko in oblikovno ločen, pretežno tlakovan
prostor brez fizičnih ovir – prilagojen merilu in uporabi pešcev
različnih kategorij, ki je lahko vozišče, pločnik, trg, park, kolesarska
steza, drevored, obcestna zelenica ipd. Javni prostor je pod enakimi
pogoji namenjen vsem. |
Posamezna GE mora vsaj na eni strani mejiti na javni
prostor, ki je kategoriziran kot javna cesta/dostop (vsaj vozišče) ali
kot trg. Najpomembnejši javni prostor je javni prostor (cesta/ulica), ki
meji na GE in ima v razmerju do le-te primarno vlogo. Praviloma je po le
tej organiziran tudi glavni uvoz/vhod na GE. |
Poljavni prostor
|
Je prostor v primarnem delu GE med glavno stavbo (gradbeno
mejo – GM oziroma gradbeno linijo – GL) in javnim prostorom
(regulacijsko linijo – RL) pri vseh GE z javnim programom. Je brez
fizičnih ovir in prilagojen merilu ter uporabi pešcev. |
3.4.1.9 Ravna streha
|
Je skupaj s strešnim vencem oblikovana tako, da je v
merilu perspektive pešca iz javnega prostora vidna kot ravna streha s
strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Sistemi za izrabo
sončne energije so lahko integrirani v streho v kateremkoli naklonu,
vendar tako, da segajo največ 1,5 m nad strešni venec. |
3.4.1.10 Strehe z naklonom
|
3.4.1.10.1 Dvokapna streha
|
Je tip strehe z naslednjimi elementi:
|
– naklon strešnih površin naj bo praviloma 20°, vendar le
med 16° in 25°; naklon naj se v okviru tega prilagaja naklonom streh v
vplivnem območju, |
– strešni površini sta simetrični, s slemenom, ki naj
poteka po sredini daljše stranice osnovnega kubusa stavbe, |
– kapi sta na isti višinski koti,
|
– strešne površine so praviloma enovite ploskve krite z
eno osnovno vrsto kritine. |
Napušč strehe je stavbarski/arhitekturni element, ki sega
v tlorisu od finalnega sloja fasade do skrajne točke strehe, vključno s
sistemom odvodnjavanja. Napušči naj bodo minimalni. Optimalna širina
vzdolžnega napušča je do 50 cm horizontalne projekcije, optimalna širina
čelnega napušča pa do 30 cm horizontalne projekcije in ne sme presegati
50 cm. |
Tip dvokapna streha večjega naklona je tip dvokapna streha
z naklonom med 30° in 35°. |
3.4.1.10.2 Enokapna streha
|
Ima le eno kap oziroma eno strešno površino. Naklon
strešnih površin naj bo praviloma 20°, vendar le med 16° in 25°.
|
3.4.1.10.3 Štirikapna streha
|
Je večkapna streha, pri kateri sleme poteka po sredini
daljše stranice osnovnega kubusa stavbe. Kapi strehe so na isti višinski
koti. Naklon strešnih površin naj bo praviloma 20°, vendar le med 16° in
25°. Napušči naj bodo minimalni, optimalna širina napušča je do 50 cm
horizontalne projekcije. |
Pri strehah z nakloni so strešna okna ter sistemi za
izkoriščanje sončne energije, lahko integrirani v streho le z istim
naklonom, z odstopanjem ±10 %
od ravnine strehe. V izvornih jedrih in območjih kulturne dediščine so
lahko ti sistemi, kolikor s tem soglaša pristojna služba VKD le v
ravnini streh ter na strešnih površinah izven glavne fasade.
|
Vsi tipi streh z naklonom naj imajo le lokalnemu koloritu
prilagojeno barvo kritine, načeloma opečno rdeča in izjemoma sivo črna.
Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov.
Priporočljiva kritina je opečna kritina (korci) in kamnite plošče.
|
3.4.1.11 Posebni arhitekturni elementi/posebni sekundarni
kubusi |
Balkon |
Je lahko vzpostavljen le v osi nad vhodom, globok
optimalno 1,5 m do največ 2,5 m. Dovoljena dolžina je do 1/3 dolžine
glavne fasade. |
Gank |
Je avtohton arhitekturni element – zunanji hodnik vzdolž
celotne glavne fasade globok do največ 1,5 m pokrit z osnovno streho. Ob
tem lahko previs strehe nad gankom vzpostavlja asimetrijo stavbe in
lahko presega horizontalno projekcijo ganka za zgoraj opredeljen napušč.
|
Loža |
Je pokrit zunanji prostor nad pritličjem znotraj kubusa
stavbe, ki je z vseh strani, razen z ene, zaprt. |
Nastrešek |
Je posebna oblika sekundarnega kubusa, ki je vsaj z dveh
strani odprt. Na glavni fasadi je dovoljen le pri glavnih stavbah z
aktivnim javnim programom oziroma le tam, kjer so vzpostavljene urbane
dejavnosti. |
Zunanje stopnišče
|
Je posebna oblika sekundarnega kubusa, ki je vzpostavljen
na vzdolžni fasadi, je s treh strani odprt ter premošča višinsko razliko
ene etaže. Sega lahko do največ 2/3 dolžine celotne fasade na kateri je
umeščen. |
3.4.1.12 Kiosk ali zabojnik
|
Objekt je dovoljeno postavljati le kot pomožno stavbo (po
tem odloku) in le kot začasno stavbo (po Uredbi), ki je namenjena
sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer pod naslednjimi
pogoji: da s tem ne ovira prehodnosti javnega prostora oziroma ne ovira
dostopov funkcionalno oviranih oseb, da ima le eno etažo (E1), da streha
v projekciji naj ne presega dimenzij 2,0 m x 2,5 m in da prireditelj
zagotovi, da se v dogovorjenem roku tudi odstrani. Kioski v območjih
registriranih enot kulturne dediščine niso dopustni. V ta namen naj se
uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine. |
3.4.1.13 Nadstrešnica /čakalnica/
|
Objekt je kot pomožno stavbo dovoljeno postavljati pod
naslednjimi pogoji: da z umestitvijo ne ovira prehodnosti javnega
prostora, da je zagotovljena tudi dostopnost funkcionalno oviranim
osebam, da ima le eno etažo (E1), da je načeloma odprta z vsaj dveh
strani, in da površina ne presega 30 m2. Streha je lahko tipa dvokapna
streha, enokapna ali ravna streha. |
3.4.1.14 Notranje dvorišče
|
Je prostor med glavno stavbo in drugimi stavbami po
globini GE. Dvorišče je osnovni funkcionalni prostor GE, ki naj bo širok
minimalno 5,0 m ter optimalno 8,0 m. V primeru da je široko manj kot 8,0
m ne sme biti dolžina dvorišča krajša od osnovnega kubusa glavne stavbe
oziroma pri dolžini 8,0 m naj bo zasnovana v razmerju dolžine proti
širini vsaj 1:1. V njem gradnja stavb ni dovoljena – izjema je le
gradnja vrtne lope. Površina notranjega dvorišča je enovita površina v
enotnem – horizontalnem nivoju (+10 %). Praviloma naj bo površina utrjena in tlakovana,
izjemoma je lahko tudi zatravljena. V slednjem primeru naj bo vsaj 50 %
površine tlakovane. |
Če je višinska razlika GE v smeri krajše dimenzije
notranjega dvorišča enaka ali večja od višine ene etaže (min. 2,5 m)
potem je lahko notranje dvorišče več nivojsko. V tem primeru se lahko
gradijo stavbe katerih strehe morajo biti oblikovane kot pohodne zunanje
površine notranjega dvorišča. Te površine naj bodo v območju notranjega
dvorišča višinsko vezane med sabo (npr. s stopnicami). Nivo takšnega
notranjega dvorišča je lahko višinsko največ na nivoju tlaka najvišje
etaže glavne stavbe ali v enakem razmerju pod njim (pod nivojem tlaka
etaže glavnega vhoda). |
3.4.1.15 Okoliška stavbna struktura
|
Je obstoječa stavbna struktura v neposrednem vplivnem
območju. Če ni določeno drugače, je to praviloma v radiju do 100 m.
|
3.4.1.16 Smučišče
|
Je v naravi zatravljen prostor, namenjen razvoju športa.
Na njem so dovoljene postavitve pomožnih stavb/objektov za potrebe
smučišč, vključno z žičnicami, sistemom označevanja in drugimi
varnostnimi objekti in napravami. Obratovanje smučišča je predvideno
brez umetnega zasneževanja s katerim bi bil spremenjen kemizem tal ali
ogrožena podtalnica in površinske vode. |
3.4.1.17 Škarpe in podporni zidovi
|
So lahko le s površinsko obdelanim betonom na vidnem delu
– v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali iz
lokalnih naravnih materialov (kamniti z nevidnimi fugami, grajene po
metodi suhozida). Takšni zidovi so lahko visoki do 2,0 m. Za
premagovanje večjih višinskih razlik zemljišč naj se oblikujejo sestoji
več škarp z vmesnimi intenzivno ozelenjenimi horizontalnimi pasovi. Ti
naj bodo široki vsaj 0,6 m. |
3.4.1.18 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za
letenje |
Je travnato vzletišče, ki po obsegu/velikosti ustreza
merilom Uredbe. Na njem je dovoljen vzlet/pristanek le naslednjih lahkih
zračnih plovil: jadralnih letal (jadralna letala z motorjem), zmajev
(motorni zmaji), balonov, malih lahkih in zelo lahkih helikopterjev ter
lahkih in zelo lahkih letal. |
3.4.1.19 Ograje za pašo živine – plot
|
So lahko le električni pastirji z lesenimi koli ali leseni
plotovi, visoki do 1,5 m. Ploti se lahko postavljajo le na mejo oziroma
najmanj 0,5 m od parcelne meje brez soglasja. |
3.4.2.0 Gradbena enota
|
3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot |
56. člen |
(splošna merila urejanja GE) |
(1) GE je zaokrožen prostor praviloma stavbnih zemljišč
(ene ali več parcel) z enovitim lastništvom oziroma skupnim upravljanjem
in funkcionalnimi povezavami ter soodvisno stavbno strukturo, vendar pa
zunaj območja javnega prostora. |
Primarni del GE, sekundarni del GE
|
(2) Primarni del GE je pas GE vzdolž javnega prostora, ki
sega v globino GE do notranje fasade glavne stavbe. Razmerje med GE in
najpomembnejšim javnim prostorom določa glavna stavba: s programom,
arhitekturnim oblikovanjem in umestitvijo v prostoru. Zato se v
primarnem delu GE lahko vzpostavi le glavna stavba. Najpomembnejši
oziroma osnovni programi na GE so lahko umeščeni le v glavni stavbi.
Prostor med glavno fasado in javnim prostorom je lahko oblikovan kot
poljavni prostor. |
(3) Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in
mejo naselja oziroma del GE zunaj primarnega dela. Notranje dvorišče je
praviloma del sekundarnega dela GE. Skladiščenje v zunanjem prostoru GE
(sekundarnem delu) za potrebe dejavnosti ni dovoljeno. |
Organizacija stavb na GE
|
(4) Organizacijo stavb na gradbeni enoti določajo:
regulacijske črte, odmiki od drugih meja GE oziroma parcelnih meja in
oblikovanje notranjega dvorišča. Funkcionalni ali gradbeni elementi
ureditve ali stavbe posamezne GE ne smejo segati izven meja GE.
|
(5) Če ni določeno drugače, mora biti stavba od parcelne
meje, ki ne meji na najpomembnejši javni prostor, odmaknjena vsaj 3,0 m
ali pa postavljena na njo. Slednje je dovoljeno le s pisnim soglasjem
lastnikov sosednjih parcel. Ob tem morajo biti zagotovljeni minimalni
požarni odmiki. Kadar so stavbe sosednjih GE postavljene na parcelno
mejo je medsebojni stik potrebno ločiti s protipožarno steno oziroma s
slepo požarno/mejno fasado. |
(6) Notranje dvorišče opredeljuje možnosti gradnje stavb
na GE – njihovega števila, organizacije in velikosti. Pogoj za gradnjo
pomožnega objekta je izgradnja glavne stavbe na GE oziroma vsaj izdano
pravnomočno gradbeno dovoljenje ter izgradnja notranjega dvorišča.
|
(7) Če je velikost GE manjša od predpisane glede na
opredeljen tip, je dovoljena le gradnja glavne stavbe v skladu z merili
tipa GE. Na obstoječih GE, na katerih umestitev stavb odstopa od določil
umestitve stavb tipa GE se slednje lahko ohranja. Zasnova novogradenj
mora biti v skladu z merili tipa GE. |
(8) Razmak med stavbami GE, ki se postavljajo okoli
notranjega dvorišča, naj bo praviloma 8,0 m ali več, vendar pa vsaj 3,0
m. Izjema so pomožne stavbe, ki se med seboj lahko tudi stikajo (odmik
0,0 m). Določilo ne velja za podzemne stavbe. |
(9) Regulacijske črte javnega prostora na GE normativno
določajo oblikovanje kubusov stavb in drugih ureditev v primarnem delu
GE. To so gradbena linija (GL), gradbena meja (GM), regulacijska linija
(RL) in smer pozidave. Opredeljene so v tekstualnem delu ali pa so
določene s prikazom v grafičnem delu OPN. |
(10) Gradbena linija (GL) je regulacijska črta, na katero
se pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah s celotno dolžino ali
najmanj le zunanjim vogalom umeščajo glavne fasade vseh stavb, ki mejijo
na javni prostor. Če ni določena v grafičnem delu odloka, potem se
določi z interpolacijsko linijo med merodajnima osnovnima kubusoma
glavnih stavb vzdolž javnega prostora ali z drugače predpisanim odmikom
od javnega prostora. Ob tem pa je lahko najmanjši odmik gradbene linije
od osi javnega prostora v strnjenih naseljih najmanj 3,0 m. V pasu med
gradbeno linijo in javnim prostorom sekundarnih kubusov glavne stavbe in
pomožnih stavb ni dovoljeno graditi. Izjeme so posebni arhitekturni
elementi oziroma posebni sekundarni kubusi (3.4.1.11). Gradbena linija
je meja osnovnega kubusa glavne stavbe, na katerega se mora umestiti s
tlorisno projekcijo dotične fasadne ploskve. |
(11) Gradbena meja (GM) je regulacijska črta do katere sme
v smeri javnega prostora segati katerakoli stavba ali del stavbe oziroma
sekundarni kubus glavne stavbe. Če ni določena drugače, je gradbena meja
hkrati tudi gradbena linija. Gradbena meja je meja kakršnegakoli dela
stavbe. |
(12) Regulacijska linija (RL) razmejuje območje gradbene
enote in poljavni oziroma javni prostor. To je meja, do katere sme
segati kakršnakoli ureditev GE. Izjema je lahko le izključno javna
ureditev, s katero soglaša upravljavec javnega prostora, v katerega
takšna ureditev sega. Če ni določena drugače, je to obstoječa linija
uporabe javnega prostora oziroma parcelna meja med GE in javnim
prostorom. Regulacijska linija je meja med GE in javnim prostorom, torej
meja kakršnekoli ureditve GE. |
(13) Smer pozidave je smer slemena, ki določa orientacijo
stavb – osnovnih kubusov glavnih stavb. Prikazana je v grafičnem delu
odloka oziroma opredeljena v 3.4.3.2. |
Višinska razmerja stavb na GE
|
(14) Ravne strehe lahko segajo največ do najnižje kote
kapi glavne stavbe (s streho z naklonom) na GE. |
Združevanje, delitev GE
|
(15) GE se lahko funkcionalno združujejo tako, da se
ohranja struktura stavb združenih GE (ohranja skupno število vsaj
glavnih stavb vseh združenih GE ipd.) in ohranja intenziteta oziroma
gostota sklenjenosti obuličnega niza. Delijo se lahko le tako, da del
meje z javnim prostorom ostane, njena širina se praviloma prilagaja
tipični širini v posameznem naselju. Vse parcele naj imajo zagotovljen
dovoz in dostop do javne ceste. Delitve po globini GE niso dopustne.
Delitev GE po globini je smiselna le v primerih, ko GE na dveh ali več
straneh meji na javni prostor in je hkrati dovolj velika (široka).
Dovoljena je le na tak način, da je z delitvijo le-te omogočen dostop iz
javnega prostora do novo opredeljenih GE hkrati pa ob tem le ta
zadovoljuje velikostno merilo predpisanega tipa EUP/GE (GE v točki 4.3).
Ob združevanju/delitvah je potrebno upoštevati velikostne rede
posameznih tipov GE. |
Parcelacija |
(16) Parcelacija GE se določi na podlagi razvojno
morfoloških kriterijev vrste GE in njene vloge v merilu prostorskega
konteksta, meril kakovostne organizacije funkcij in stavb GE in posebnih
meril tega odloka. Parcelacija GE je dovoljena tudi zaradi vzpostavitev
novih in sanacije obstoječih infrastrukturnih vodov, širitve gospodarske
javne infrastrukture (ceste, pločnik, kolesarska steza) ter novih
lastniških razmerij. |
Priključevanje GE na javno infrastrukturo
|
(17) GE se morajo priključevati na naslednje vrste javnih
instalacij in storitev, če zanje obstajajo možnosti glede na javni
razvod oziroma se morajo naknadno izvesti, ko so na voljo: |
– na javno prometno površino za motorna vozila – uvoz: pri
GE s poslovnimi dejavnostmi z opredeljenim dostopom za tovorna vozila v
najmanjši širini 5,0 m in največji 7,0 m; pri drugih pa v minimalni
širini 2,5 m in maksimalni 5,0 m, |
– na vodovodno omrežje,
|
– na kanalizacijsko omrežje in
|
– zagotovljen mora biti tudi odvoz komunalnih odpadkov.
|
(18) Priključek mora biti izdelan v skladu z zmogljivostmi
na GE in dan v uporabo ob pričetku obratovanja dejavnosti na GE oziroma
v roku 6 mesecev od izgradnje javnega infrastrukturnega sistema, na
katerega se objekt priključuje. |
(19) Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s
predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer
upošteva značaj posamezne GE. Pri priključevanju dodatnih porabnikov se
ugotavlja ustreznost obstoječih vodov, v primeru neustreznosti pa ima
upravljavec omrežja pravico zahtevati dopolnitev, posodobitev ali
zamenjavo omrežja. |
(20) Pomožne individualne ali skupinske infrastrukturne
objekte je na GE dovoljeno graditi le v primerih, ko z javnega omrežja
ni omogočena priključitev oziroma izvajanje storitve na GE. V teh
primerih je, seveda s soglasjem pristojnega soglasjedajalca, dovoljena
le gradnja infrastrukturnih objektov, ki javne dostope začasno
nadomeščajo (npr. v odsotnosti kanalizacije z greznico, v odsotnosti
javnega plinskega omrežja plinski rezervoar ipd.). Takšni objekti so:
nepretočna greznica (le kot vkopan objekt, na enotah registrirane
kulturne dediščine naj bo zatravljen), mala čistilna naprava (na enotah
registrirane kulturne dediščine naj bo objekt v celoti vkopan ter
zatravljen, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen
na neizpostavljeno mesto), individualna plinska cisterna (na GE z
nagnjenim terenom naj bo le ta z vsaj dveh strani omejena z brežino
usekov v teren najmanj do višine vrha cisterne; izjeme naj bodo pri
enotah registrirane kulturne dediščine, kjer naj bo rezervoar v celoti
vkopan), vodnjak ter zbiralnik za kapnico. Slednji je dovoljen na vseh
GE, ne glede na vzpostavljeno javno vodovodno omrežje, vendar mora biti
v celoti vkopan. Ti objekti se lahko gradijo tudi v skladu z Uredbo, če
hkrati zadostujejo tudi določilom odloka. |
(21) Na GE se lahko po Uredbi gradijo:
|
– pomožni energetski objekti: nizkonapetostno
distribucijsko elektroenergetsko omrežje (speljani podzemno, razen če
gre za arheološko dediščino), priključek na distribucijsko plinovodno
omrežje ter priključni plinovod, |
– pomožni komunalni objekti: vodovodni priključek na javno
vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko
omrežje, cestni priključek na javno občinsko cesto, priključek na
vročevod; objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, ločilno
oziroma krmilno mesto (slednji dve naj se ne umeščata na območjih
kulturne dediščine; če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na
neizpostavljenem mestu obdanem z živico), |
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
|
– vrtina ali vodnjak za potrebe raziskave,
|
– bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskih
storitvam, le ta naj se praviloma izogibajo objektom in območjem
kulturne dediščine – če ni druge rešitve, je možna postavitev na
njihovem robu, |
– relejna hišica – naj se izogiba objektom in območjem
kulturne dediščine, |
– tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk – naj se izogiba
objektom in območjem kulturne dediščine. |
(22) V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število
parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE
odvijajo. Število parkirnih mest se določi na podlagi veljavnih
standardov, ki veljajo na tem področju. Število parkirnih mest ne sme
biti manjše od (za navedene dejavnosti): |
– trgovska: 1 PM/35 m2 neto etažnih površin (NEP),
|
– skladiščna: 1 PM/100 m2 NEP,
|
– pisarniška: 1 PM/30 m2 NEP,
|
– razstavna: 1 PM/100 m2 NEP,
|
– gostinska: 1 PM/4 sedeže, 1 PM/1m točilnega pulta,
|
– bivanje: 2 PM /1 stanovanje pri eno ali dvostanovanjskih
hišah, |
– bivanje: 1,8 PM/1 stanovanjsko enoto pri
večstanovanjskih stavbah. |
(23) Če se za dejavnost na GE koristijo tudi javna
parkirna mesta zunaj GE, mora investitor zanje skleniti pogodbo z
upravljavcem takšnih parkirnih mest vsaj z identifikacijo PM v prostoru
(z grafiko ali opisom) in opredelitvijo režima parkiranja. |
(24) O vsaki spremembi dejavnosti, ki bi vplivala na obseg
in režim parkiranja, je investitor dolžan takoj pismeno obvestiti
upravljavca. Takšna parkirna mesta je potrebno zagotoviti v oddaljenosti
največ 100 m od glavnega vhoda v glavno stavbo GE. |
3.4.3.0 Stavbe |
3.4.3.1 Splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb |
57. člen |
(merila in pogoji oblikovanja) |
(1) Stavbe naj bodo stavbarsko oziroma arhitekturno
oblikovane. Merilo ter stavbarski oziroma arhitekturni izraz pri vsaki
novi ali rekonstruirani stavbi oziroma dozidavi oziroma nadzidavi naj bo
izpeljan iz arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov oziroma njihovih
elementov avtohtone arhitekture v kontekstu ohranjanja in razvoja
arhitekturne identitete prostora. Poleg tega naj zagotavlja integracijo
v konkretno mikro okolje, v katerega se stavbo umešča – v skladu z vlogo
stavbe v prostoru (npr. lokacija na robu naselja, ob javnem prostoru
ipd.) in v skladu z njeno namembnostjo. Gradnja stavb okroglih oblik ni
dovoljena. Izjema so cerkve, kapelice in silosi. |
(2) Vse novo zgrajene stavbe morajo izpolnjevati tehnična
merila oziroma gradbene predpise v zvezi z gradnjo in uporabo stavb
(npr. s področja varovanja zdravja), zagotavljanja higienskih in
zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem, dostopnosti za invalide,
varovanja pred hrupom v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in
podzakonskih zakonov, zagotavljanjem požarnovarstvenih zahtev in drugo.
Pri gradnji se priporoča uporaba naravnih materialov lokalnega izvora.
|
(3) Pri posegih v obstoječe objekte (rekonstrukcijah) je
potrebno načrtovati aktivno zaščito pred hrupom, toplotnimi izgubami in
vlago s tehničnimi in konstrukcijskimi ukrepi (zaščita oken, fasad,
tlakov ipd.). |
Namembnost stavbe
|
(4) Obstoječe dejavnosti se lahko pod obstoječimi pogoji
ohranjajo. Sprememba namembnosti in rabe stavb je dovoljena, če je v
skladu z namembnostjo opredeljene enote urejanja oziroma določili tipa
GE. Nove dejavnosti ne smejo negativno vplivati na obstoječo funkcijo
naselja oziroma del naselja. |
Etažnost stavbe
|
(5) Upoštevajoč določila termina v ZGO je določena z
dovoljenim največjim številom etaž na strani najvišje vzdolžne fasade
stavbe nad terenom (npr. E2 za pritličje in nadstropje pri glavnem vhodu
v pritličju oziroma za klet in pritličje pri glavnem vhodu v kleti).
|
(6) Možnost gradnje mansarde, t.j. podstrešja s koristno
površino, določa navedba oznake M (npr. E2 + M). Mansarda ima lahko
kolenčni zid do svetle višine 1,2 m. Kolikor M ni naveden, potem tudi
kolenčni zid ni dovoljen. Uporabni prostori se na podstrešju kljub temu
lahko vzpostavijo v skladu z drugimi merili EUP. V primerih obstoječih
stavb, ko je kolenčni zid podstrešja višji od 1,2 m, se podstrešje šteje
za celotno etažo (praviloma nadstropje). |
(7) V primeru, ko je stavba umeščena v poševno zemljišče
tako, da višinska razlika med dvema vzporednima fasadama premošča eno
etažo, je pri vseh tipih glavnih stavb dovoljena vzpostavitev dodatne
etaže (le ene). |
(8) Kletne etaže je mogoče organizirati najmanj na celotni
tlorisni površini vseh stavb GE, če v posebnih merilih ni opredeljeno
drugače. Kleti, ki so v celoti vkopane, lahko obsegajo vsaj celotno
območje notranjega dvorišča oziroma površino, ki jo dovoljujejo
faktorji, če so za posamezno GE opredeljeni. Namembnost kletne etaže je
v povezavi z namembnostjo glavne stavbe in NRP GE: pomožni (sekundarni)
prostori, skladišča, lahko pa tudi stanovanjska. Obstoječa stavbna
struktura, ki je višja od predpisane pri posameznem tipu stavbe lahko
obdrži obstoječo višino le v primeru vzdrževalnih del (rednih in
investicijskih vzdrževalnih del) in spremembe namembnosti. Prav tako
lahko obstoječe stavbe obdržijo obstoječo višinsko koto glavnega vhoda v
stavbo. Pri gradnji kleti je treba upoštevati poplavnost, na ogroženih
območjih (poplavne vode, visoka podtalnica) se kleti gradijo na način,
da je klet varna pred udorom vode (npr. kesonska izvedba kleti) ali pa
se stavbe gradijo brez kleti. |
(9) Obstoječa izvorna stavbna struktura, ki je višja od
predpisane pri posameznem tipu stavbe, lahko obdrži obstoječo višino le
v primeru sanacije oziroma rekonstrukcije stavbe. |
Podzemna stavba
|
(10) Stavba oziroma deli stavbe pod nivojem terena se
lahko po tem odloku gradijo vselej in povsod na območjih, predvidenih za
gradnjo. Gradnja podzemne stavbe je dovoljena kolikor gradbeno tehnične
lastnosti in pogoji obratovanja ne ovirajo kvalitetnega izpolnjevanja
podrobnejše namenske rabe ter osnovnih funkcij ureditve nad nivojem
terena oziroma nad nivojem javnega prostora (npr. parka, vozišča ipd.).
Odmiki od parcelnih meja, razen od najpomembnejšega javnega prostora, so
enaki kot odmiki stavb v splošnih določilih (54. člen, točka 3), razen
če so odmiki stavb v tipu EUP/GE opredeljeni drugače (od 60. do 81.
člena, točka 3.1 – Omejitev). Odmik podzemne stavbe proti
najpomembnejšemu prostoru lahko presega gradbeno linijo in mejo vendar
ne sme presegati regulacijske linije. Namembnost podzemnih stavb je v
povezavi z namembnostjo glavne stavbe na GE in PNRP GE – garaža,
deponija, skladišča, lahko pa tudi stanovanjska. |
Orientacija stavbe
|
(11) Orientacija stavbe je smer slemena strehe osnovnega
kubusa stavbe. Ta je vzdolžna glede na tlorisno geometrijo stavbe.
|
(12) Na zemljiščih GE z nagibom več kot 1:4 so lahko
stavbe, širše od 7,0 m, orientirane le vzdolž plastnic ±30°.
|
Oblikovanje fasad stavbe
|
(13) Glavna fasada je fasada, ki je postavljena proti
najpomembnejšemu javnemu prostoru. Fasade, ki potekajo vzdolž slemena
strehe (oziroma na območju te orientacije), so vzdolžne fasade. Fasadi,
ki sta na strani izteka slemena, sta čelni fasadi. Notranja fasada je
fasada, ki meji na notranje dvorišče ali odprti prostor krajine.
|
(14) Mejne fasade so fasade stavbe, ki mejijo na sosednjo
GE in so od le-te odmaknjene manj kot 0,25 m. Oblikujejo se kot slepe
fasade – so brez odprtin, od parcelne meje pa morajo biti odmaknjene za
5,0 cm oziroma za debelino izolacije fasade. |
(15) Fasadna ploskev naj se oblikovno deli na tri glavne
horizontalne pasove: podnožje fasade (cokel), osrednji del in strešni
venec. V strešnem vencu naj se celovito oblikuje stik med fasadno
ploskvijo in streho z odvodnjavanjem. Vsaj po dve sosednji fasadi iste
stavbe naj bosta oblikovani v enotni fasadni kompoziciji in enotnem
proporcijskem razmerju. Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo
praviloma urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu, načeloma v
vertikalnih oseh. Fasadne obloge (cokel) iz keramike ter poliranega
kamna niso dovoljene, sprejemljive so obloge iz klesanega, toketiranega
in lomljenega kamna. |
(16) Okenske odprtine pri stavbah tipa trška hiša, kraška
hiša, primorska hiša, modernistična stanovanjska hiša naj imajo pri
okenskih odprtinah večjih od 0,4 m2 razmerje med širino in višino
praviloma 1:1,5 do 1:2. Kolikor se na mansardi opredeli kolenčni zid naj
se v vertikalnih oseh kompozicije vzdolžne fasade zgradijo odprtine, ki
naj bodo načeloma istega tipa in velikosti, oblikovane kot kvadrat ali
pravokotnik ležečega formata. Priporočljiva so dvokrilna okna,
priporočljiva je delitev okenskih stekel na polja. |
(17) Barva zunanjega stavbnega pohištva naj bo v naravnih
tonih avtohtonih vrst lesa (macesen, smreka, hrast …). Stavbno pohištvo
v barvah kovin ni dovoljeno. Če obstoječe stanje presega to določilo se
obstoječe stanje do prvega posega v objekt ohranja. Med okenske odprtine
ne sodijo steklene fasade, t.j. deli fasad v posameznem horizontalnem
pasu fasadne ploskve. |
(18) Sestavni del arhitekturnih značilnosti stavb so tudi
vsi na stavbo nameščeni tehnični in označevalni elementi (svetlobni
napisi, oglasni panoji, klimatske naprave ipd.). Na glavni fasadi stavbe
oziroma fasadah, ki mejijo na javni prostor ceste ni dovoljeno nameščati
inštalacijskih omaric in enot klimatskih naprav. Obvestilno
signalizacijo je dovoljeno umeščati v tiste EUP, v katerih so dovoljeni
javni programi. Dopustna je obvestilna signalizacija in oglaševanje za
lastne potrebe na fasadah stavb (in poljavnem prostoru GE), v katerih se
opravlja dejavnost (javni program), če le-ti zadovoljujejo določila
Uredbe, vendar ti ne smejo motiti okoliških bivalnih prostorov
(stanovanj, pisarn). Na glavni fasadi stavbe se lahko postavljajo tudi
spominska obeležja. |
Posebnosti na GE v registriranih območjih kulturne
dediščine |
(19) Na območjih registrirane kulturne dediščine (enote,
vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) ni dovoljeno
postavljanje objektov za oglaševanje ter transparentov. Za krajevna
obvestila se lahko uporabljajo le lesene table pritrjene na posamezen
objekt. Izjemoma je s soglasjem ZVKD dovoljena postavitev transparentov
na usklajenih lokacijah (v naselju) – vendar tako, da le-ti ne ovirajo
pogledov na vedute prostorskih dominant. |
Oblikovanje strehe stavbe
|
(20) Streha naj se praviloma oblikuje kot streha z
naklonom (3.4.1.10). Oblikovanje naj izhaja iz splošnih meril
oblikovanja glavne stavbe (3.4.3.2) oziroma iz posameznega tipa glavne
stavbe oziroma meril streh pomožnih stavb (3.4.3.3), če v posebnih
merilih (3.5.0.0 Specifikacija EUP iz 83. člena in podobmočij KGV s
posebnimi merili PIP) ni opredeljeno drugače. |
Glavna in pomožna stavba GE
|
(21) Glede na vlogo stavbe na GE je stavba lahko le glavna
stavba ali pa pomožna stavba, razen pri tipu GE kraška hiša.
|
3.4.3.2 Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih
stavb |
58. člen |
(splošna merila oblikovanja glavnih stavb) |
(1) Glavna stavba je po vsebini, značaju in
arhitekturnih/stavbarskih elementih najpomembnejša stavba gradbene
enote. Določa odnos med gradbeno enoto in najpomembnejšim javnim
prostorom. |
Namembnost glavnih stavb, umestitev v prostoru
|
(2) Glavna stavba naj bo organizirana ob najpomembnejšem
javnem prostoru GE. V njej naj bodo urbanotvorno organizirani
najpomembnejši programi na GE. Kot glavna fasada se oblikuje fasada ob
najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega stavba meji. Z oblikovanjem
glavne fasade naj se artikulira odnos oziroma pomen in značaj stavbe do
javnega prostora. |
(3) Glavni vhod v glavno stavbo je praviloma lahko le na
glavni fasadi osnovnega kubusa stavbe, razen pri stavbi tipa kraška
hiša. Kota glavnega vhoda v glavno stavbo je lahko praviloma le na koti
javnega prostora ±0,5 m. Odstopanja so dovoljena, če je to opredeljeno
pri tipu GE (npr. pri GE kraške hiše). Drugi najpomembnejši vhod naj se
oblikuje na notranji fasadi. Prioriteta pomembnosti vhodov naj sledi
zaporedju: 1. javni prostori, 2. drugi poslovni prostori ter 3. bivalni
prostori. Vhodi naj se oblikujejo kot osrednji arhitekturni členi
fasade, katere del so. Na glavni fasadi osnovnega kubusa ni dovoljeno
organizirati dovozov (npr. v garaže), odstopanja so dovoljena, če je to
opredeljeno pri tipu GE (npr. GE kraške hiše). |
(4) Na posamezni lokaciji je orientacija osnovnega kubusa
določena s smerjo pozidave glavne stavbe, če je ta prikazana v grafičnem
delu odloka, sicer pa: |
– v skladu z določili v splošnih merilih in pogojih
posameznega tipa GE, |
– določilih v posebnih merilih EUP,
|
– po analogiji orientacij osnovnih kubusov glavnih stavb
na sosednjih GE oziroma smerjo orientacije glavnih stavb v EUP; ta se
odčita kot smer obeh osnovnih kubusov glavnih stavb na sosednjih GE,
|
– v smeri poteka plastnic zemljišča.
|
Tipi objektov glavnih stavb
|
(5) Tipi objektov glavnih stavb so predpisani pri
posameznem tipu GE. |
Sestavine glavne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
|
(6) Glavna stavba ima le osnovni kubus oziroma je
sestavljena iz osnovnega in enega ali več sekundarnih kubusov.
|
Osnovni kubus glavne stavbe
|
(7) Osnovni kubus glavne stavbe naj bo oblikovan kot
osrednji del stavbe – z največjim volumnom in glavno streho nad njim, ki
naj bo praviloma nameščen na regulacijske črte javnega prostora.
Umeščanje kubusa na GE je opredeljeno pod merili oblikovanja GE
(3.4.2.0. GE). Oblikovanje strehe in fasad osnovnega kubusa glavne
stavbe je opredeljeno v splošnih merilih oblikovanja stavbe (3.4.3.0)
ter pri posameznem tipu glavne stavbe. |
Sekundarni kubus glavne stavbe
|
(8) Sekundarni kubusi so vsi drugi deli glavne stavbe
zunaj osnovnega kubusa, ki so od slednjega bistveno manjši – odstopajo
po višini in oblikovanju tako, da so osnovnemu kubusu podrejeni in se z
njim hkrati stikajo na vsaj eni stranici. Vsota površin sekundarnih
kubusov ne sme presegati površine osnovnega kubusa. Gradnja sekundarnega
kubusa glavne stavbe je pogojena z možnostjo izgradnje notranjega
dvorišča (če ta pri tipu GE obstoja). Možnosti in načini vzpostavitve
sekundarnega kubusa pa so opredeljeni pri posameznem tipu glavne stavbe.
|
(9) Sekundarni kubus se lahko oblikuje v skladu z
naslednjimi merili: |
– njegov zgornji rob naj bo poravnan z vrhom fasade na
osnovnem kubusu ali pa je lahko od njega nižji vsaj za 1,0 m,
|
– ne sme biti širši od 4,0 m merjeno od osnovne stične
ploskve pomožnega in osnovnega kubusa, |
– v primerih, ko sooblikuje mejo naselja, mora biti dolg
najmanj 2/3 dimenzije osnovnega kubusa, |
– lahko je zgolj pritličen z eventualno izkoriščenim
podstrešjem (brez kolenčnega zidu). |
(10) V primeru, da je v specifikaciji EUP (83. člen) v
posebnih merilih EUP dovoljena vzpostavitev enega sekundarnega kubusa do
širine 6,0 m se ta oblikuje pod sledečimi merili: |
– namenjen je lahko le garažiranju,
|
– ima lahko le eno etažo, razmerje širine: dolžini naj bo
med 1:1 do 1:1,3, |
– minimalna stična dolžina z osnovnim kubusom naj bo 2,0
m, |
– streha je lahko le tipa ravna streha (terasa),
|
– sega lahko le do opredeljene regulacijske črte.
|
(11) Streha sekundarnega kubusa je lahko le tipa ravna
streha ali streha z naklonom, usklajena z naslednjimi merili:
|
– elementi strehe (naklon, kritina, obrobe …) so lahko le
isti kot pri strehi osnovnega kubusa, |
– vidni elementi strehe tipa ravna streha naj bodo na
celotni stavbi enaki, |
– kota kapi je lahko le na koti kapi strehe osnovnega
kubusa ali vsaj 1,0 m nižja; to razmerje velja tudi za slemeni obeh
delov stavbe, |
– fičare ali drugi strešni izzidki niso dovoljeni,
|
– strehe sekundarnih kubusov na vzdolžni fasadi osnovnega
kubusa imajo lahko le smer orientacije strehe osnovnega kubusa oziroma
je lahko nadaljevanje streh osnovnega kubusa (pod kapno lego – npr.
dvokapna streha) na isti višinski koti ali 1,0 m nižja. |
(12) Sekundarnih kubusov ni dovoljeno graditi v prostoru
med glavno fasado stavbe in najpomembnejšim javnim prostorom. Izjema so
le sekundarni kubusi, ki so opredeljeni kot posebni arhitekturni
elementi oziroma posebni sekundarni kubusi: balkon, gank, loža,
nadstrešek, zunanje stopnišče (3.4.1.11). |
(13) Pri glavnih stavbah, razen pri tipu stavbe klasična
javna stavba, trška hiša, kraška hiša, stanovanja v blokih, primorska
hiša ter modernistična stanovanjska hiša balkoni niso dovoljeni.
Priporočljivi so posebni arhitekturni elementi kot so gank, loža,
nadstrešek, zunanje stopnišče. V območjih kulturne dediščine balkoni na
čelnih fasadah niso dovoljeni. |
(14) Sekundarni kubus glavne stavbe, ki poleg zgoraj
opredeljenih meril sekundarnega kubusa izpolnjuje tudi merila
nezahtevnega in enostavnega objekta po Uredbi, se lahko gradi kot
nezahtevni ali enostavni objekt po Uredbi (npr. steklenjak manjšega
obsega). Velja tudi obratno – vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo
ustrezati merilom oblikovanja stavb po tem odloku. |
(15) Glavna stavba GE se lahko gradi le kot zahteven in
manj zahteven objekt, kot ga določa Uredba o vrstah objektov glede na
zahtevnost. |
3.4.3.3 Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe
GE |
59. člen |
(splošna merila oblikovanja pomožnih stavb) |
(1) Pomožna stavba GE je prosto stoječa stavba, ki naj bo
po vlogi v prostoru GE, oblikovanju in namenu podrejena glavni stavbi.
Med pomožne stavbe sodijo vse stavbe na GE, ki niso glavne stavbe.
|
Namembnost pomožnih stavb
|
(2) Glede na glavno stavbo GE naj pomožna stavba GE
zagotavlja pokrit prostor vsem drugim, v razmerju do javnega prostora
manj pomembnim dejavnostim GE, ki so skladne s podrobno namensko rabo v
posameznem EUP/GE. |
(3) V pomožnih stavbah ni dovoljeno organizirati javnih
prostorov za javne programe, stanovanj in drugih vsebin glavne stavbe
GE, kolikor ni z njimi zapolnjenih vsaj 50 % pritličja glavnih stavb. Kolikor je ta pogoj izpolnjen
je v njih dovoljeno umeščati obrtne, proizvodne ter skladiščne
dejavnosti, ob tem pa zanje veljajo tudi dopustni tipi objektov po
Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena
(Uradni list RS, št. 109/11), ki so na posamezni GE predpisani za glavne
stavbe. |
Tipi in število dopustnih pomožnih stavb
|
(4) Predpisani so pri posameznem tipu GE (GE v točki 2.2).
|
Umestitev v prostoru
|
(5) Gradnja pomožnih stavb je pogojena z možnostjo
izgradnje notranjega dvorišča, kolikor v opredeljenem tipu GE ne
obstaja. Pomožne stavbe naj izpolnjujejo naslednja merila in pogoje:
|
– od parcelne meje sosednje GE morajo biti odmaknjene vsaj
3,0 m ali pa so lahko (ob soglasju soseda) postavljene na parcelo mejo,
|
– postavitev pomožne stavbe ne sme načenjati vaškega roba,
|
– locirane so lahko le v sekundarnem delu GE ali na
območju notranjega dvorišča, |
– sleme strehe z naklonom naj bo v smeri daljše stranice.
|
(6) Pomožne stavbe praviloma ni dovoljeno graditi med
najpomembnejšim javnim prostorom in glavno fasado. Odstopanje je
sprejemljivo tudi, ko se gradi kot gospodarsko poslopje ali v primerih
ko je pomožna stavba na vogalu kareja hkrati določena z vsaj dvema
gradbenimi linijama. Takrat se stavba ob javnem prostoru umešča v skladu
z merili umeščanja glavne stavbe, le da je vhod v pomožno stavbo
praviloma iz (notranjega) dvorišča. |
Sestavine pomožne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
|
(7) Pomožna stavba ima osnovni kubus oziroma je
sestavljena iz osnovnega in enega ali več sekundarnih kubusov.
|
Osnovni kubus pomožne stavbe
|
(8) Osnovni kubus pomožne stavbe:
|
– je lahko širok optimalno 8,0 m in največ 10,0 m,
|
– ima najmanjše razmerje širine:dolžini 1:1,5; največje pa
1:2, |
– ima lahko največ dve etaži,
|
– streha je praviloma streha z naklonom ali ravna streha,
|
– ima višino kapi in slemena strehe na isti ali nižji
absolutni višinski koti kot kota istega elementa na glavni stavbi, na
katero meji. |
Sekundarni kubusi pomožne stavbe
|
(9) So dovoljeni pri pomožnih stavbah, katerih površina
osnovnega kubusa je večja od 150 m2. Med vzdolžno fasado in javnim
prostorom jih ni dovoljeno postavljati. |
Oblikovanje strehe pomožne stavbe
|
Tipi streh osnovnega kubusa pomožne stavbe
|
(10) Streha pomožne stavbe naj bo usklajena s streho
glavne stavbe GE, v kateri je umeščena. Tako naj ima isti naklon in
barvo kritine kot streha glavne stavbe. Pomožne stavbe imajo lahko
streho tipa streha z naklonom ali streho tipa ravna streha. V izjemnih
primerih, v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov, je lahko strešna
kritina tudi brezbarvna, prosojna. Izjeme so tudi vrtne bivalne lope
velikosti do 20,0 m2 – te imajo lahko streho poljubne oblike.
|
(11) Pomožne stavbe širine več kot 6,0 m imajo lahko
streho tipa simetrična dvokapnica in ne smejo imeti streho tipa enokapna
streha. |
Tipi streh sekundarnega kubusa pomožne stavbe
|
(12) Sekundarni kubusi imajo lahko streho ravno ali pa kot
podaljšek strehe z naklonom. |
Oblikovanje fasade pomožne stavbe
|
(13) Glavni vhod v pomožno stavbo naj bo praviloma iz
notranjega dvorišča. |
(14) Izvedba fasad naj bo v naravnih barvah in strukturah
in naj bodo usklajeni z oblikovanjem in materiali glavne stavbe.
|
(15) Izjeme v oblikovanju so lahko steklenjak
(rastlinjak), zimski vrt ali bivalni oziroma gostinski vrt, kjer so
lahko vse stranice/ fasade iz prosojnih materialov. V območjih kulturne
dediščine steklenjaki (rastlinjaki) niso dovoljeni. |
Posebnosti na GE v registriranih območjih kulturne
dediščine |
(16) Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je
potrebna predhodna preveritev možnosti nemotečega vključevanja v ambient
EUP. Dovoljena je le gradnja objektov za lastne potrebe po Uredbi, če ne
vplivajo na varovane lastnosti enote, in sicer le: drvarnica, garaža,
lopa, uta ter tudi nadstrešek, vse praviloma v leseni izvedbi.
|
Tipi enostavnih in nezahtevnih objektov
|
(17) Pomožne stavbe, ki poleg meril pomožne stavbe
izpolnjujejo tudi merila nezahtevnih in enostavnih objektov po Uredbi,
se lahko gradijo po Uredbi. Dopustne vrste objektov po Uredbi so
določene pri merilih in pogojih urejanja tipov GE s predpisanimi tipi
stavb (3.4.4.0 – v točkah 2.2 in 2.3 (od 61. do 81. člena)). Za vsako
vrsto dopustnega objekta na GE je, glede na njegovo namembnost kot jo
določa Uredba, dopusten le en objekt. |
(18) Na registriranih enotah KD se lahko umeščajo le
sledeči objekti za lastne potrebe: utrjeno dvorišče, ograje, škarpe in
podporni zidovi, rezervoar, začasni objekti namenjeni sezonski
turistični ponudbi ali prireditvam, odprti sezonski gostinski vrt, oder
z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem, skulptura ter
urbana oprema. Rezervoar naj bo načeloma zakrit z neizstopajočo živo
mejo. |
3.4.4.0 GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih
enot (tipi GE) s predpisanimi tipi stavb |
60. člen |
(tipi GE) |
Za vse tipe GE veljajo tudi splošna določila urejanja GE
(56. člen) |
Za vse stavbe veljajo tudi splošna merila in pogoji za
oblikovanje stavb (57. do 59. člen) |
(tipi so našteti po pretežni namenski rabi – po
Pravilniku). |
Tipi GE s prevladujočo PNRP – S |
61. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|hm: GE modernistične stanovanjske
hiše | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora
(PNRP), namembnost GE | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): SS – stanovanjske površine, SK –
površine podeželskega | |
|naselja; namembnost GE: GE je namenjena
le bivanju enega | |
|gospodinjstva, ene ali več generacij in
terciarni dejavnosti v | |
|mirnem
okolju. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne stavbe |Modernistična
stanovanjska hiša (le ena); | |
|– tip, število, |visoka največ do E2
+ M, če ni določeno | |
|število etaž
|drugače. | |
| |Modernistična
stanovanjska hiša | |
| |Namembnost stavbe:
osnovni namen je bivanje| |
| |le enega
gospodinjstva, ene ali več | |
|
|generacij. | |
| |Osnovni kubus:
optimalno širok 8,0 m in do | |
| |največ 14,0 m.
Razmerje širine: dolžini v | |
| |tlorisu od najmanj
1:1,2 do največ 1:1,5. | |
| |Sekundarni kubusi
glavne stavbe: so lahko | |
| |organizirani le na
straneh, ki ne mejijo na| |
| |najpomembnejši javni
prostor. Ne smejo se | |
| |postavljati pred
glavno fasado osnovnega | |
| |kubusa stavbe, razen
v primerih, ko je | |
| |možno s primernim
oblikovanjem sanirati | |
| |obstoječe stanje in
izboljšati prostorski | |
| |odnos med
stanovanjsko stavbo in vplivnim | |
| |delom ulice ali
trga, ali ko je z | |
| |dograditvami
sosednjih stavb že določena | |
| |nova gradbena
linija. Posegi v zaključenih | |
| |sklopih
individualnih stanovanjskih hiš naj| |
| |zagotavljajo
ohranitev in razvoj | |
| |kvalitetnih bivalnih
kvalitet celotne | |
| |stanovanjske
soseske. | |
| |Posebnosti
oblikovanja fasad: / | |
| |Tipi streh: Streha z
naklonom – tip | |
| |dvokapna
(3.4.1.10.1) ali enokapna streha | |
| |(3.4.1.10.2) lahko
tudi ravna streha | |
| |(3.4.1.9). Znotraj
tega naj bo naklon | |
| |strešnih površin in
kolorit ter struktura | |
| |strešnikov usklajena
z okoliško strešno | |
| |strukturo. Izjemoma
je dovoljena tudi | |
| |štirikapna streha,
kolikor je le ta skladna| |
| |z okoliško strešno
strukturo. Sleme | |
| |osnovnega kubusa ne
sme presegati silhuete | |
| |krajine streh
prostorske enote v kateri | |
| |stavba
stoji. | |
| |Tipi dopustnih
objektov po Klasifikaciji: | |
| |11100
Enostanovanjske stavbe (razen vrstne | |
| |hiše in počitniške
hiše). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne stavbe |Lahko se gradi
največ dve pomožni stavbi po| |
|– število, število |Uredbi kot enostavni
oziroma nezahtevni | |
|etaž |objekt, in sicer le:
stavbo za lastne | |
| |potrebe –
nadstrešek, vrtna uta (senčnica),| |
| |steklenjak, garaža
ali lopa; do višine E1. | |
| |Tipi objektov
pomožnih stavb po | |
| |Klasifikaciji so
lahko le: 12420 Garažne | |
| |stavbe (le garaže),
12714 Druge | |
| |nestanovanjske
kmetijske stavbe (le lopa). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne
potrebe: utrjena | |
|nezahtevni in |dvorišča, ograja,
škarpe in podporni zidovi| |
|enostavni objekti |(3.4.1.17),
zbiralnik za kapnico, vrtina | |
|(razen stavb) po |ali vodnjak kot
dekorativni element ter | |
|Uredbi |bazen. Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti:| |
|
|ribnik. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Dopustna izraba
prostora na gradbeni | |
|gostote pozidave v |parceli:
| |
|tlorisu, odmiki |FZ do 40 %; FZP
najmanj 30 %. | |
|stavb
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 Organizacija
|/ | |
|prostora
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Priporočljivo je, da
GE nima ograje. Ograje| |
|druge zunanje |iz plastičnih mas
niso dovoljene. | |
|ureditve na GE,
| | |
|ograje in žive
| | |
|meje
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je
med 300 in 1000 m2. | |
|posebnosti
| | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge določbe |V območju GE s PNRP
SK veljajo merila III. | |
|urbanističnega |SVPH, s PNRP SS pa
merila II. SVPH. | |
|oblikovanja
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
62. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|pv: GE podeželske
vile | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora
(PNRP), namembnost GE | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): SS – stanovanjske površine, SK –
površine podeželskega | |
|prostora, A – površine razpršene
poselitve, namembnost GE: GE | |
|je namenjena bivanju enega
gospodinjstva, ene ali več generacij| |
|ali več gospodinjstvom. Izjemoma je
poleg bivanja/stanovanja v | |
|območju PNRP – SS, SK dovoljena tudi
terciarna dejavnost. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne stavbe |Podeželska vila (le
ena); obstoječe višine;| |
|– tip, število, |vse glavne stavbe so
obstoječe stavbe; | |
|število etaž |števila etaž ni
dovoljeno spreminjati. | |
| |Podeželska
vila | |
| |Namembnost stavbe:
osnovni namen je | |
| |bivanje, izjemoma pa
so lahko vzpostavljene| |
| |tudi terciarne
dejavnosti. V njej ni | |
| |dovoljeno
skladiščenje nad 1 površine ene | |
| |etaže ter
proizvodnja. | |
| |Osnovni kubus glavne
stavbe: merila | |
| |osnovnega kubusa so
dimenzije osnovnega | |
| |kubusa obstoječe
stavbe. | |
| |Sekundarni kubusi
glavne stavbe: | |
| |organizirajo se
lahko le v sekundarnem delu| |
| |GE, le na straneh,
ki ne mejijo na | |
| |najpomembnejši javni
prostor. | |
| |Izjeme: 12111
Hotelske in podobne stavbe za| |
| |kratkotrajno
nastanitev (razen hoteli, | |
| |moteli); 12112
Gostilne, restavracije in | |
| |točilnice; 12120
Druge gostinske stavbe za | |
| |kratkotrajno
nastanitev; 12203 Druge | |
| |poslovne stavbe
(razen konferenčne in | |
| |kongresne stavbe);
12620 Muzeji in | |
| |knjižnice (razen
stavbe za hrambo arhivskih| |
|
|gradiv). | |
| |Posebnosti
oblikovanja fasad: brez | |
| |oblikovnih sprememb
je potrebno v celoti | |
| |prenoviti najmanj
naslednje elemente: | |
| |glavno in čelne
fasade z vsemi izvornimi | |
| |arhitekturnimi
značilnostmi stavbe | |
| |(detajli, streho in
osnovni notranji ustroj| |
| |stavbe s
stopniščem). Upoštevajo se merila | |
| |posegov oziroma
nadomestne stavbe na | |
| |naselbinsko
pomembnih izvornih stavbah (54.| |
| |člen). Stavbno
pohištvo je priporočljivo v | |
| |naravnih tonih
avtohtonih vrst lesa | |
| |(macesen, smreka,
hrast …). Barve fasad so | |
| |lahko le barve
pastelnih tonov. Stavbno | |
| |pohištvo v barvah
kovin ni dovoljeno. | |
| |Tipi streh:
obstoječa streha ali streha z | |
| |naklonom – tip
dvokapna (3.4.1.10.1) ali | |
| |štirikapna streha
(3.4.1.10.3). | |
| |Tipi dopustnih
objektov po Klasifikaciji: | |
| |11100
Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih| |
| |in počitniških hiš);
11220 Tri- in | |
| |večstanovanjske
stavbe. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne stavbe |Lahko se gradi
največ dve pomožni stavbi; | |
|– število, število |do višine E2. Ob tem
je dovoljena še | |
|etaž |gradnja največ dveh
pomožnih stavb v skladu| |
| |z Uredbo kot
enostavni oziroma nezahtevni | |
| |objekti, in sicer le
stavbe za lastne | |
| |potrebe –
nadstrešek, vrtna uta (senčnica),| |
| |steklenjak, garaža
ali lopa. | |
| |Tipi objektov
pomožnih stavb po | |
| |Klasifikaciji so
lahko le: 12420 Garažne | |
| |stavbe (le garaže),
12714 Druge | |
| |nestanovanjske
kmetijske stavbe (le lopa). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne
potrebe: utrjena | |
|nezahtevni in |dvorišča, ograja,
škarpe in podporni zidovi| |
|enostavni objekti |(3.4.1.17) vrtina
ali vodnjak kot | |
|(razen stavb) po |dekorativni element
ter bazen. Pomožni | |
|Uredbi |kmetijsko-gozdarski
objekti: ribnik. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Dopustna izraba
prostora na gradbeni | |
|gostote pozidave v
|parceli: | |
|tlorisu, odmiki |FZ do 45 %; FZP vsaj
40 %. | |
|stavb
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 Organizacija
|/ | |
|prostora
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Izven obodnih stavb
notranjega dvorišča | |
|druge zunanje |(3.4.1.14) naj bodo
opredeljene | |
|ureditve na GE, |funkcionalne zelene
površine. Te so lahko | |
|ograje in žive |zatravljene in
zasajene s samostojno | |
|meje |srednje raslo in
visoko vegetacijo ter | |
| |grmičevjem kot
posebnimi hortikulturnimi | |
| |zasaditvami.
Priporočljivo je, da GE nima | |
| |ograje. Obstoječe
naj se ohranjajo tako, da| |
| |se zagotavljajo
izvorne lastnosti GE, | |
| |ograje iz plastičnih
mas niso dovoljene. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je
med 1000 do 3000 m2. | |
|posebnosti
| | |
|parcelacije |
| |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge določbe |Dovoljena je le
prenova oziroma nadomestna | |
|urbanističnega |gradnja ter
rekonstrukcija stavb z | |
|oblikovanja |ohranitvijo
arhitekturnih značilnosti | |
| |izvorne stavbe (54.
člen). Gradnja v | |
| |zavarovanih območjih
kulturne dediščine naj| |
| |izhaja iz pogojev
pristojne službe ZVKD. Na| |
| |slednih gradnja
bazena načeloma ni | |
|
|dopustna. | |
| |V območju GE s PNRP
– SK in A veljajo | |
| |merila III. SVPH, s
PNRP – SS pa merila II.| |
|
|SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
63. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|hv: GE stanovanj v vrsti (vrstne hiše)
Podtipi: hvd: GE dvojčka| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora
(PNRP), namembnost GE | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): SS – stanovanjske površine, SK –
površine podeželskega | |
|prostora; namembnost GE: GE je namenjena
bivanju le enega | |
|gospodinjstva, ene ali več
generacij. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne stavbe |Vse glavne stavbe so
obstoječe stavbe; | |
|– tip, število, |števila etaž ni
dovoljeno spreminjati. | |
|število etaž |Hiša v
vrsti | |
| |Namembnost stavbe:
osnovni namen je bivanje| |
| |le enega
gospodinjstva, ene ali več | |
|
|generacij. | |
| |Osnovni kubus glavne
stavbe: izhaja iz | |
| |obstoječega
prostorskega konteksta. | |
| |Sekundarni kubusi
glavne stavbe: | |
| |organiziran je lahko
le na notranjem | |
| |dvorišču internega
vrta/atrija posamezne | |
| |enote, če ne presega
koto najnižje strešne | |
| |kapi osrednje
stavbe. Posegi nad koto | |
| |najnižje strešne
kapi stavbe niso dovoljeni| |
| |brez soglasja
lastnikov sosednjih GE. | |
| |Podtipi: hvd – GE
dvojček: 11210 | |
| |Dvostanovanjske
stavbe. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
| |Posebnosti
oblikovanja fasad: stavbno | |
| |pohištvo je
priporočljivo v naravnih tonih | |
| |avtohtonih vrst lesa
(smreka, hrast, | |
| |macesen …). Stavbno
pohištvo v barvah kovin| |
| |ni dovoljeno.
Gradbeni posegi v zunanjosti | |
| |stavb in zunanje
ureditve naj se izvajajo | |
| |le pod pogoji
ohranjanja likovno prostorske| |
| |celovitosti
celotnega niza vrstnih | |
| |stavb/dvojčka. Tako
ni dovoljeno: | |
| |– spreminjanje
elementov strehe (nakloni, | |
| |vgradnja naknadnih
fičar, strešnih oken in | |
| |kritine obstoječih
streh); | |
| |– povišanje
(nadzidava) posameznih enot | |
| |stavb
niza. | |
| |Tipi streh:
obstoječa streha ali streha z | |
| |naklonom – tip
dvokapna streha | |
|
|(3.4.1.10.1). | |
| |Tipi dopustnih
objektov po Klasifikaciji: | |
| |11100
Enostanovanjske stavbe (le vrstne | |
|
|hiše). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne stavbe |GE hv: Lahko se
gradi največ ena pomožna | |
|– število, število |stavba – le po
Uredbi kot enostavni oziroma| |
|etaž |nezahtevni objekti,
in sicer le stavba za | |
| |lastne potrebe –
vrtna uta (senčnica); do | |
| |višine
E1. | |
| |podtip GE hvd: Lahko
se gradi največ dve | |
| |pomožni stavbi le po
Uredbi kot enostavni | |
| |oziroma nezahtevni
objekti, in sicer le: | |
| |stavbo za lastne
potrebe – nadstrešek, | |
| |vrtna uta
(senčnica), steklenjak ali lopa; | |
| |do višine
E1. | |
| |Tipi objektov
pomožnih stavb po | |
| |Klasifikaciji so
lahko le: 12714 Druge | |
| |nestanovanjske
kmetijske stavbe (le lopa). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne
potrebe: bazen, ograja, | |
|nezahtevni in |zbiralnik za
kapnico, vrtina ali vodnjak | |
|enostavni objekti |(dekorativni
element), utrjena dvorišča ter| |
|(razen stavb) po |škarpe in podporni
zidovi (3.4.1.17.). | |
|Uredbi |Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti: | |
|
|ribnik. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Dopustna izraba
prostora na gradbeni | |
|gostote pozidave v
|parceli: | |
|tlorisu, odmiki |tip hv – FZ do 50 %;
FZP od 30 % | |
|stavb |podtip: hvd – FZ do
40 %; FZP od 30 %. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 Organizacija |Na GE naj se
vzpostavi dvorišče v primarnem| |
|prostora |(sprednje dvorišče)
in v sekundarnem delu | |
| |(atrij) GE.
Oblikovanje sprednjega dvorišča| |
| |naj bo enotno za
celotno sosesko. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Površine
sekundarnega dela GE so lahko | |
|druge zunanje |zatravljene in
zasajene s samostojno | |
|ureditve na GE, |srednje raslo in
visoko vegetacijo ter | |
|ograje in žive |grmičevjem oziroma
kot interne atrijske | |
|meje |vrtne zasaditve.
Način in merila | |
| |ograjevanja naj
izhaja iz PGD za celotno | |
| |sosesko oziroma
niz. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost GE,
|Obstoječa. | |
|posebnosti
| | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge določbe |Na GE naj se
gradbeni posegi v zunanje | |
|urbanističnega |ureditve izvajajo le
pod pogoji ohranjanja | |
|oblikovanja |likovno prostorske
celovitosti celotnega | |
| |niza vrstnih stavb
(GE hv) oziroma dvojčka | |
| |(GE hvd). Širitve
stavb in spremembe | |
| |namembnosti zunanjih
prostorov ter | |
| |opredelitve zelenic
oziroma tlakov je | |
| |dovoljeno le za
celotno sosesko oziroma | |
| |niz, pri katerem se
skozi upravni postopek | |
| |zagotovi realizacijo
enotnega posega na | |
| |vseh enotah, s
soglasjem vseh lastnikov. | |
| |Tako med drugim niso
dovoljene dozidave v | |
| |smeri
najpomembnejšega javnega prostora GE | |
| |(na strani vhodov),
spremembe zelenih | |
| |površin v tlakovane,
kolikor to ni bilo | |
| |predvideno v
prvotnem PGD itd. | |
| |V območju GE s PNRP
– SK veljajo merila | |
| |III. SVPH, s PNRP –
SS pa merila II. SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
64. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|sb: GE stanovanj v
bloku | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora
(PNRP), namembnost GE | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): SS – stanovanjske površine;
namembnost GE: GE je | |
|namenjena le bivanju in terciarni
dejavnosti v mirnem okolju, | |
|kolikor niso povezane s strankami ali
drugimi zaposlenimi (npr.| |
|pisarna). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE
| |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne stavbe –|Obstoječa stavbna
struktura; novih stavb ni| |
|tip, število, |dovoljeno graditi;
števila etaž ni | |
|število etaž |dovoljeno
spreminjati. | |
| |Stanovanjski
blok | |
| |Namembnost stavbe:
namenjena le bivanju. | |
| |Osnovni kubus glavne
stavbe: izhaja iz | |
| |obstoječega
prostorskega konteksta, | |
| |spremembe niso
dovoljene. | |
| |Sekundarni kubusi
glavne stavbe: obstoječe.| |
| |Posebnosti
oblikovanja fasad: posamično | |
| |spreminjanje
obstoječih stavb – zunanjih | |
| |gabaritov (širine/
dolžine/ višine), | |
| |osnovne teksture,
barve posameznih fasad in| |
| |posamično
spreminjanje streh ni dovoljeno. | |
| |V okviru
vzdrževalnih del na zunanjih | |
| |površinah fasad pa
je uporabnikom stanovanj| |
|
|dovoljeno: | |
| |– poljubno
obdelovanje notranjih sten lož | |
| |in balkonov brez
svetlobnih refleksov | |
| |(izven osnovne
fasadne ploskve); | |
| |– zasteklitev lož z
brezbarvnim steklom | |
| |brez dodatnih
zrcalnih lastnosti. | |
| |Vsak poseg na
zunanjosti arhitekture | |
| |(fasadi, strehi), ki
zahteva gradbeno | |
| |dovoljenje, se lahko
izvaja le v okviru | |
| |sistematične in
usklajene preobrazbe | |
| |stavbne strukture
(vseh stavb) v celotni | |
|
|EUP. | |
| |Tipi streh:
obstoječe strehe oziroma streha| |
| |z naklonom – tip
dvokapna (3.4.1.10.1) ali | |
| |štirikapna streha
(3.4.1.10.3) oziroma v | |
| |intenzivnem urbanem
okolju tudi tip ravna | |
| |streha
(3.4.1.9). | |
| |Tipi dopustnih
objektov: 11220 Tri- in | |
| |večstanovanjske
stavbe (razen stolpnice). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne stavbe |Pomožnih stavb,
razen nadstrešnice za | |
|– število, število |osebna vozila, ni
dovoljeno graditi. | |
|etaž |Tipi objektov
pomožnih stavb po | |
| |Klasifikaciji so
lahko le: 12420 Garažne | |
| |stavbe (le garaže).
Gradnja le-teh je | |
| |dovoljena le pod
naslednjimi pogoji: | |
| |– da so enotnega
tipa (enakih materialov in| |
| |površinskih
obdelav), | |
| |– da so oblikovane v
manjših nizih, vendar | |
| |za skupno najmanj 8
PM v posameznem | |
|
|nizu/objektu, | |
| |– so lahko le z
lahko konstrukcijo, brez | |
| |sten in visoke do
3,0 m ter z oblikovano | |
| |ravno streho
(3.4.1.9), | |
| |– da so na GE
vzpostavljene tako, da se v | |
| |čim večji meri
ohranjajo zelene površine | |
|
|GE, | |
| |– da ne posegajo v
javne ali poljavne | |
| |mestne (tlakovane)
površine ali zahtevajo | |
| |odstranitev zdrave
visoke vegetacije, | |
| |– lahko so podzemne
stavbe. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne
potrebe – utrjena | |
|nezahtevni in |dvorišča, škarpe in
podporni zidovi | |
|enostavni objekti |(3.4.1.17), začasni
objekti – oder z | |
|(razen stavb) po |nadstreškom; vadbeni
objekti namenjeni | |
|Uredbi |športu in rekreaciji
na prostem – | |
| |kolesarska steza,
sprehajalna pot; urbana | |
| |oprema – skulptura,
otroško igrišče, | |
| |vodnjak ter drobna
urbana oprema. Vse | |
| |objekte je potrebno
določiti v enotnem | |
| |načrtu ureditve EUP
oziroma njihovo | |
| |skladnost zagotovi
občinski arhitekt. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Glavnih stavb, razen
kot nadomestna | |
|gostote pozidave v |gradnja, v EUP ni
dovoljeno graditi. | |
|tlorisu, odmiki
| | |
|stavb
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 Organizacija |Ohranitev
obstoječega prostorskega koncepta| |
|prostora |po projektni
dokumentaciji. Tako ni | |
| |dovoljeno lokalno
spreminjanje prometnega | |
| |režima ter
spreminjanje namembnosti in | |
| |značaja javnih poti
pešca (poti, | |
|
|sprehajališč). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in druge|Funkcionalne zelene
površine naj se urejajo| |
|zunanje ureditve na|kot poljavne zelene
površine. | |
|GE, ograje in žive |Zelene površine se
lahko krčijo le v skladu| |
|meje |z naslednjimi
merili: | |
| |– da se spremenijo v
javni mestni prostor | |
| |za pešce, vključno z
otroškimi igrišči, | |
| |hkrati pa
vključujejo tudi prostor za | |
| |organizacijo osnovne
ponudbe za potrebe | |
| |stanovalcev
EUP; | |
| |– da nova ureditev
vključuje nadomestilo | |
| |eventualno
odstranjenih dreves; | |
| |– da gre za
prostorske ureditve pomembne za| |
| |celotno naselje
(npr. nadstreški | |
| |parkirišč), vendar
pod pogojem, da se ne | |
| |zmanjša število
dreves. | |
| |GE ni dovoljeno
ograjevati z ograjami. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost GE, |Parcelacija v GE, ki
bi imela za posledico | |
|posebnosti |funkcionalno delitev
območja, se v upravnem| |
|parcelacije |postopku (brez
spremembe prostorskega akta)| |
| |ne more
spreminjati. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge določbe |Projektna
dokumentacija PGD mora vse | |
|urbanističnega |navedene elemente
(torej glavno stavbo, | |
|oblikovanja |pomožne stavbe,
zelene površine …) pokazati| |
| |v obstoječem stanju
in v načrtovanem | |
| |stanju, jih
utemeljeno ovrednotiti in skozi| |
| |to posege
utemeljiti. | |
| |Za vse navedeno so
izjema le vzdrževalna | |
| |ali sanacijska dela
v smislu zagotavljanja | |
| |stanja po prvotnem
načrtu ali kasnejšem | |
| |načrtu preureditve,
ki je zagotavljal | |
| |celovitost ureditve
v EUP. | |
| |V območju GE s PNRP
– SS veljajo merila II.| |
|
|SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
65. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|ph: GE primorske
hiše | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora
(PNRP), namembnost GE | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): SK – površine podeželskega
naselja, SS – površine | |
|stanovanj, A – površine razpršene
poselitve; namembnost GE: | |
|namenjena je lahko le bivanju ter
dejavnostim dovoljene v | |
|pogojih intenzivnega podeželskega
okolja. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne stavbe |Primorska hiša (le
ena); visoka največ do | |
|– tip, število, |E2 + M, če ni
predpisano drugače. | |
|število etaž, |Primorska
hiša | |
|značilnosti |Namembnost stavbe:
osnovni namen je | |
| |bivanje. Pritličje
stavbe je lahko na | |
| |območjih s PNRP SK
tudi javno – namenjeno | |
| |dejavnostim, ki so v
skladu z merili | |
| |intenzivnega
podeželskega okolja. V njej ni| |
| |dovoljeno
skladiščenje nad 1 površine | |
| |etaže.
| |
| |Osnovni kubus glavne
stavbe: pravilnih | |
| |geometrijskih oblik,
minimalno širok 6,0 m,| |
| |optimalno 8,0 in
največ 14,0 m, pri čemer | |
| |mora biti najmanjše
razmerje širine:dolžini| |
| |1:1,5 in največje
1:2,7 oziroma optimalno | |
|
|2:3. | |
| |Sekundarni kubusi
glavne stavbe: se lahko | |
| |le organizirajo na
vzdolžni notranji | |
|
|fasadi. | |
| |Izjeme v primeru
javnega programa: 12111 | |
| |Hotelske in podobne
stavbe za kratkotrajno | |
| |nastanitev (razen
hotelov, motelov); 12112 | |
| |Gostilne,
restavracije in točilnice; 12120 | |
| |Druge gostinske
stavbe za kratkotrajno | |
| |nastanitev; 12201
Stavbe javne uprave | |
| |(razen sodišč,
parlamenta, policijske | |
| |postaje, stavbe
občine); 12203 Druge | |
| |poslovne stavbe
(razen konferenčnih in | |
| |kongresnih stavb);
12301 Trgovske stavbe | |
| |(razen nakupovalnih
centrov, trgovskih | |
| |centrov,
veleblagovnic, pokritih tržnic); | |
| |12304 Stavbe za
druge storitvene dejavnosti| |
| |(razen avtopralnic);
12620 Muzeji in | |
| |knjižnice (razen
stavb za hrambo arhivskih | |
|
|gradiv). | |
| |Posebnosti
oblikovanja fasad: ima le en | |
| |glavni vhod
praviloma na glavni fasadi. Na | |
| |glavni fasadi je
lahko tudi balkon. Barve | |
| |fasad so lahko le
barve pastelnih | |
| |zemeljskih
tonov. | |
| |Tipi streh: Streha z
naklonom – praviloma | |
| |štirikapna
(3.4.1.10.3) lahko tudi dvokapna| |
| |streha
(3.4.1.10.1). | |
| |Tipi dopustnih
objektov po Klasifikaciji: | |
| |11100
Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih| |
| |in počitniških hiš),
11220 Tri- in | |
| |večstanovanjske
stavbe (razen stanovanjskih| |
| |blokov in
stolpnic). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne stavbe |Lahko se gradi
največ tri pomožne stavbe, | |
|– število, število |od tega največ dve
do višine E2. | |
|etaž |Ob tem se lahko
gradita še do dve pomožni | |
| |stavbi GE (3.4.3.3)
po Uredbi kot enostavni| |
| |oziroma nezahtevni
objekti, in sicer le: | |
| |– stavbe za potrebe
kmetijstva – kmečka | |
| |lopa, molzišče,
rastlinjak, silos, | |
| |čebelnjak
in | |
| |– stavba za lastne
potrebe – steklenjak, | |
| |vrtna uta
(senčnica), garaža ali lopa. | |
| |Tipi objektov
pomožnih stavb po | |
| |Klasifikaciji so
lahko le: 12520 | |
| |Rezervoarji, silosi
in skladišča (razen | |
| |hladilnic in
specializiranih skladišč – | |
| |3.4.1.7); 12711
Stavbe za rastlinsko | |
| |predelavo (le
rastlinjaki), 12713 Stavbe za| |
| |spravilo pridelka,
12712 Stavbe za rejo | |
| |živali, 12714 Druge
nestanovanjske | |
| |kmetijske
stavbe. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne
potrebe: utrjena | |
|nezahtevni in |dvorišča, ograje,
škarpe in podporni zidovi| |
|enostavni objekti |(3.4.1.17) vrtina
ali vodnjak ter bazen. | |
|(razen stavb) po |Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti: | |
|Uredbi |betonsko korito ali
ribnik, gnojišče in | |
| |zbiralnik gnojnice
ali gnojevke (gnojna | |
| |jama) ter hlevski
izpust (vse 3.4.1.5) | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Najmanjši odmik
stavb od parcelnih meja je | |
|gostote pozidave v |3,0
m. | |
|tlorisu, odmiki |Dopustna izraba
prostora na gradbeni | |
|stavb |parceli FZ do 50 %,
FZP od 30 %. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 Organizacija |Stavbe na GE so
lahko organizirane le okoli| |
|prostora |notranjega
dvorišča. | |
| |Glavna stavba naj bo
organizirana ob | |
| |najpomembnejšem
javnem prostoru tako, da ga| |
| |praviloma sooblikuje
s sprednjim dvoriščem | |
| |(polinternim
prostorom) min. širine 3,0 m | |
| |oblikovanim kot
zelenica ali parkirišče. | |
| |Notranji rob
sprednjega dvorišča, ki je | |
| |vzporeden z javnim
prostorom, je hkrati | |
| |gradbena linija
GE. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Na zemljiščih GE z
nagibom raščenega terena| |
|druge zunanje |več kot 1:4 se lahko
zgradijo ravne zunanje| |
|ureditve na GE, |utrjene površine,
široke praviloma do 5,0 | |
|ograje in žive |m. Zunaj obodnih
stavb notranjega dvorišča | |
|meje |naj bodo opredeljene
funkcionalne zelene | |
| |površine. Te
površine naj bodo zatravljene | |
| |in zasajene z
avtohtonim sadnim drevjem | |
| |(kaki, figa, oljka
…). Grmičevje je lahko | |
| |zgolj dopolnilno.
Dovoljene so kamnite in | |
| |betonske ograje z
odkapno streho. | |
| |Priporočljiva je
površinska obdelava | |
| |betonskih ograj z
lokalnim lomljencem | |
| |(suhozidni
izgled). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je
od 300 do 3000 m2. | |
|posebnosti
| | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge določbe |V območju GE s PNRP
– SK in A veljajo | |
|urbanističnega |merila III. SVPH, s
PNRP – SS pa merila II.| |
|oblikovanja
|SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.5 Omilitveni |Pri poselitvi v
odprti krajini je potreben | |
|ukrepi |projektno – lokalno
zasnovan način čiščenja| |
| |komunalnih voda v
obliki nepropustnih | |
| |greznic, manjših
čistilnih naprav | |
| |(rastlinskih).
Gnojišča za shranjevanje | |
| |gnoja in gnojnice
ter nepropustne greznice | |
| |je potrebno urediti
v skladu s predpisi. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
66. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|kh: GE kraške
hiše | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP),
namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): SK – površine podeželskega naselja, A –
površine | |
|razpršene poselitve; namembnost GE: namenjena je le
bivanju in | |
|dejavnostim dovoljene v pogojih intenzivnega
podeželskega | |
|okolja.
| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustne stavbe na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Stavbe, |Kraška hiša, visoka največ do E2 + M,
če ni| |
|število, število |predpisano
drugače. | |
|etaž, oblikovanje |Kraška
hiša | |
| |Namembnost stavbe: namenjena je
bivanju in | |
| |dejavnostim, ki so v skladu s
pogoji | |
| |intenzivnega podeželskega okolja. V
njej ni| |
| |dovoljeno skladiščenje nad 1 površine
ene | |
|
|etaže. | |
| |Osnovni kubus stavbe: lahko
nepravilnih | |
| |geometrijskih oblik, v tlorisu
širok | |
| |optimalno 8,0 m in največ 10,0 m,
brez | |
| |zamikov po globini, lahko v
lomljeni | |
| |gradbeni
liniji. | |
| |Sekundarni kubusi stavbe: se
lahko | |
| |organizirajo le na prečnih fasadah.
Izjema | |
| |so gank, balkon ter zunanje
stopnišče, ki | |
| |so lahko organizirani tudi proti
javnemu | |
|
|prostoru. | |
| |Izjeme v primeru javnega programa:
12111 | |
| |Hotelske in podobne stavbe za
kratkotrajno | |
| |nastanitev (razen hotelov, motelov);
12112 | |
| |Gostilne, restavracije in točilnice;
12120 | |
| |Druge gostinske stavbe za
kratkotrajno | |
| |nastanitev; 12201 Stavbe javne
uprave | |
| |(razen sodišč, parlamenta,
policijske | |
| |postaje, stavbe občine); 12202 Stavbe
bank,| |
| |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge
poslovne | |
| |stavbe (razen konferenčnih in
kongresnih | |
| |stavb); 12301 Trgovske stavbe
(razen | |
| |nakupovalnih centrov, trgovskih
centrov, | |
| |veleblagovnic, pokritih tržnic);
12304 | |
| |Stavbe za druge storitvene
dejavnosti | |
| |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji
in | |
| |knjižnice (razen stavb za hrambo
arhivskih | |
| |gradiv).
| |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: vhod v
stavbo| |
| |je lahko tudi organiziran iz dvorišča
ali | |
| |sekundarnega javnega prostora. Na
zunanjih | |
| |fasadah (fasade, ki mejijo na
javni | |
| |prostor) so odprtine za uvoze (v
garažo) in| |
| |vhode lahko široki do 3,0
m. | |
| |Tipi streh: Streha z naklonom –
dvokapna | |
| |streha (3.4.1.10.1). Slemenitev
posameznega| |
| |dela stavbe je pri lomu gradbene
linije, | |
| |enaka smeri parcelne
meje. | |
| |Tipi dopustnih objektov po
Klasifikaciji: | |
| |11100 Enostanovanjske stavbe (razen
vrstnih| |
| |in počitniških hiš), 11220 Tri-
in | |
| |večstanovanjske stavbe (razen
stanovanjskih| |
| |blokov in
stolpnic). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne stavbe |Dovoljena je gradnja stavb, ki se
gradijo | |
|– število, število |le po Uredbi kot enostavni
oziroma | |
|etaž |nezahtevni objekti, in sicer le po
ena: | |
| |– stavbe za potrebe kmetijstva –
čebelnjak,| |
| |– ter največ dve stavbi za lastne
potrebe –| |
| |steklenjak, vrtna uta (senčnica) ali
lopa. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne potrebe:
utrjena | |
|nezahtevni in |dvorišča; ograje, škarpe in podporni
zidovi| |
|enostavni objekti |(3.4.1.17) vrtina ali vodnjak ter
bazen. | |
|(razen stavb) po |Pomožni kmetijsko-gozdarski
objekti: | |
|Uredbi |betonsko korito ali ribnik, gnojišče
in | |
| |zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter
hlevski| |
| |izpust (vse
3.4.1.5). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Med stavbami GE naj se mejne in
čelne | |
|gostote pozidave v |fasade oblikujejo kot slepe
fasade. | |
|tlorisu, odmiki |Dopustna izraba prostora na
gradbeni | |
|stavb |parceli: FZ do 60
%. | |
| |V primeru obstoječih GE, kjer je FZ
večji | |
| |od predpisanega, so dovoljene vse
vrste | |
| |gradenj, razen novogradenj.
Pri | |
| |novogradnjah se mora upoštevati
predpisan | |
| |FZ (ne pa obstoječi
faktor). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 Organizacija |Stavbe so lahko organizirane le
okoli | |
|prostora |notranjega dvorišča. Obstoječa
notranja | |
| |dvorišča se ohranjajo, novo
vzpostavljena | |
| |pa naj bodo min. široka 8,0 m. Ob
vzdolžnem| |
| |kubusu ne sme na sosednji GE
biti | |
| |vzpostavljen vzporeden kubus oziroma
mora | |
| |biti odmik med njima vsaj 8,0 m.
Kubusa sta| |
| |vzporedna, če je kot med njima manjši
od | |
|
|30°. | |
| |Stavba je praviloma z zunanjo
fasado | |
| |postavljena na gradbeno linijo
javnega | |
| |prostora. Javni programi in druge
pomembne | |
| |vsebine naj so vzpostavljeni ob
javnih | |
| |prostorih na katere GE meji. Med
javnim | |
| |prostorom in zunanjo fasado stavbe
gradnja | |
| |stavb ni dovoljena. Izjema je le v
primeru | |
| |opredelitve sprednjega dvorišča.
Sprednje | |
| |(polinterno) dvorišče je
lahko | |
| |vzpostavljeno med stavbo in
javnim | |
| |prostorom le, če je odmik GL od RL
večji od| |
| |3,0
m. | |
| |Skladiščenje v zunanjem prostoru
za | |
| |dejavnost ni
dovoljeno. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega
terena| |
|druge zunanje |več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne
zunanje| |
|ureditve na GE, |utrjene površine, široke praviloma le
do | |
|ograje in žive |8,0 m. Dovoljene so vizualno kamnite
z | |
|meje |odkapno streho, do višine 1,6 m, ki
lahko | |
| |imajo poudarjen vhod na GE s portalom
v | |
| |širini do 3,0 m. Priporočena je
površinska | |
| |obdelava z lokalnim
lomljencem. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je od 300 do 1500
m2. | |
|posebnosti
| | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge določbe |V območju GE s PNRP – SK in A
veljajo | |
|urbanističnega |merila III. SVPH.
| |
|oblikovanja
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.5 Omilitveni |Pri poselitvi v odprti krajini je
potreben | |
|ukrepi |projektno – lokalno zasnovan način
čiščenja| |
| |komunalnih voda v obliki
nepropustnih | |
| |greznic, manjših čistilnih naprav
oziroma | |
| |rastlinskih čistilnih naprav.
Gnojišča za | |
| |shranjevanje gnoja in gnojnice
ter | |
| |nepropustne greznice je potrebno
urediti v | |
| |skladu s
predpisi. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
Tipi GE s prevladujočo PNRP-C |
67. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|js: GE javne stavbe Podtipi: jsk: GE
javne| |
|klasične stavbe jsm: GE modernistične javne
stavbe| |
| jsp: GE paviljonske
stavbe| |
| jgd: GE
gasilnega doma| |
| jso: GE javne stavbe v odprtem
prostoru| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP),
namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, CD –
druga| |
|območja centralnih dejavnosti; SK – površine
podeželskega | |
|naselja. | |
|Namembnost GE: namenjena je le kvartarnim dejavnostim
– | |
|družbeni infrastrukturi. V primeru odsotnosti javnih
programov | |
|je lahko do 50 % koristnih površin namenjenih tudi
terciarnim | |
|dejavnostim ali izjemoma bivanju – vendar pa slednje le
izven | |
|pritličja. Izjeme: BT – posebna območja oziroma površine
za | |
|turizem; namenjena je razvoju urbanih površin s
posebno | |
|funkcijo – turistični ponudbi oziroma turizmu, kjer so
poleg | |
|začasnega bivanja v manjšem obsegu dovoljene tudi
terciarne | |
|dejavnosti (trgovina, gostinski
lokali). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE
| |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |– jsk – GE javne klasične stavbe:
klasična | |
|stavbe – tip, |javna stavba; visoka največ do E2 +
M; | |
|število, število |Namembnost stavbe: le
kvartarnim | |
|etaž |dejavnostim družbene infrastrukture.
V | |
| |primeru odsotnosti javnih programov
je | |
| |lahko do 50 % koristnih površin
izjemoma | |
| |namenjenih tudi programom
terciarnega | |
| |sektorja ali bivanju, vendar ne
v | |
| |pritličju. Proizvodnja ter
skladiščenje na | |
| |površinah večjih od 50 m2 in trgovina
z | |
| |zunanjimi skladiščnimi prostori
niso | |
|
|dovoljeni. | |
| |Osnovni kubus glavne stavbe: le
obstoječa | |
| |stavbna struktura.
| |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: so
lahko | |
| |organizirani le na straneh, ki ne
mejijo na| |
| |najpomembnejši javni prostor. Izjema
je | |
| |lahko balkon ali nadstrešek nad
glavnim | |
| |vhodom – slednji naj bo oblikovan
tako, da | |
| |je ostalim arhitekturnim elementom
glavne | |
| |fasade izrazito podrejen (npr.
viseč | |
| |steklen
ipd.). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: glavne
fasade| |
| |rekonstruiranih in nadomestnih stavb
naj se| |
| |locirajo na obstoječo gradbeno linijo
ali | |
| |na območje gradbene linije.
Arhitekturna | |
| |artikulacija glavne fasade mora
zagotoviti | |
| |harmonično integracijo
nove/rekonstruirane | |
| |stavbe v prostorski kontekst; po
višini ne | |
| |sme izstopati iz tematske strukture
na | |
| |vplivnem območju. Obstoječe javne
stavbe | |
| |izpred 1. polovice 20. stoletja naj
se | |
| |prenavljajo le v skladu s
prvinami | |
| |predmetne, izvorne arhitekture.
Upoštevajo | |
| |se merila posegov oziroma nadomestne
stavbe| |
| |na naselbinsko pomembnih izvornih
stavbah | |
| |(54. člen). Brez oblikovnih sprememb
je | |
| |tako potrebno v celoti prenoviti
najmanj | |
| |naslednje elemente: glavno in čelne
fasade | |
| |z vsemi izvornimi
arhitekturnimi | |
| |značilnostmi stavbe (detajle, streho
in | |
| |osnovni notranji ustroj stavbe
s | |
| |stopniščem). Stavbno pohištvo je
dovoljeno | |
| |tudi v beli barvi. Dovoljena so tudi
okna | |
| |okrogle in eliptične
oblike. | |
| |Tipi streh (3.4.1.10): Streha z
naklonom – | |
| |dvokapna ali štirikapna
streha. | |
| |Tipi dopustnih objektov po
Klasifikaciji: | |
| |12112 Gostilne, restavracije in
točilnice, | |
| |12201 Stavbe javne uprave; 12202
Stavbe | |
| |bank, pošt, zavarovalnic; 12203
Druge | |
| |poslovne stavbe; 12301 Trgovske
stavbe | |
| |(razen veleblagovnic); 12304 Stavbe
za | |
| |druge storitvene dejavnosti
(razen | |
| |avtopralnic); 12610 Stavbe za kulturo
in | |
| |razvedrilo (razen paviljonov za
živali in | |
| |rastline v živalskih in
botaničnih | |
| |vrtovih); 12620 Muzeji in knjižnice;
12630 | |
| |Stavbe za izobraževanje
in | |
| |znanstvenoraziskovalno delo; 12640
Stavbe | |
| |za zdravstveno oskrbo; 12740
Druge | |
| |nestanovanjske stavbe, ki niso
uvrščene | |
| |drugje (razen nadstrešnic za potnike
na | |
| |avtobusih in drugih postajališčih,
javnih | |
| |sanitarij in
podobnega). | |
| |– jsm – GE modernistične javne
stavbe: | |
| |modernistična javna stavba; visoka
največ | |
| |do
E3. | |
| |Namembnost stavbe: le
kvartarnim | |
| |dejavnostim družbene infrastrukture.
V | |
| |primeru odsotnosti javnih programov
je | |
| |lahko do 50 % koristnih površin
izjemoma | |
| |namenjenih tudi programom
terciarnega | |
| |sektorja ali bivanju, vendar slednje
ne v | |
| |pritličju. V stavbi ni
dovoljena | |
| |proizvodnja in skladiščenje na
površinah | |
| |večjih od 50 m2 oziroma arhiviranje
na več | |
| |kot 30 % tlorisne površine, če tak
prostor | |
| |ni
javen. | |
| |Osnovni kubus glavne stavbe: stavba
naj bo | |
| |načeloma vzdolžna, vendar
razmerje | |
| |širine:dolžini v tlorisu naj ne bo
večje od| |
| |1:3; visoka največ do
E3. | |
| |Na strani glavne fasade, ob
najpomembnejšem| |
| |javnem prostoru so dovoljeni le
nadstreški.| |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe:
višinsko | |
| |smejo segati največ do kote 1,0 m pod
koto | |
| |kapi osnovnega
kubusa. | |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: fasade,
razen| |
| |ne nujno notranje/dvoriščne fasade,
naj | |
| |bodo oblikovane kot glavna
fasada | |
| |(3.4.3.0.), da prezentirajo javne
vsebine | |
| |stavbe. Tako slepe kot steklene
fasade so | |
| |dovoljene. Slednje le brez
refleksnih | |
| |odbojev. Stavbno pohištvo je
dovoljeno tudi| |
| |v beli barvi oziroma barvah
kovin. | |
| |Tipi streh: tip ravna streha 3.4.1.9
ali | |
| |streha z naklonom – tip dvokapna
streha | |
|
|3.4.1.10.1. | |
| |Tipi dopustnih objektov: 12112
Gostilne, | |
| |restavracije in točilnice, 12201
Stavbe | |
| |javne uprave; 12202 Stavbe bank,
pošt, | |
| |zavarovalnic; 12203 Druge poslovne
stavbe; | |
| |12301 Trgovske stavbe; 12304 Stavbe
za | |
| |druge storitvene dejavnosti; 12610
Stavbe | |
| |za kulturo in razvedrilo (razen
paviljonov | |
| |za živali in rastline v živalskih
in | |
| |botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji
in | |
| |knjižnice; 12630 Stavbe za
izobraževanje in| |
| |znanstvenoraziskovalno delo; 12640
Stavbe | |
| |za zdravstveno oskrbo; 12740
Druge | |
| |nestanovanjske stavbe, ki niso
uvrščene | |
| |drugje (razen nadstrešnic za potnike
na | |
| |avtobusih in drugih postajališčih,
javnih | |
| |sanitarij in
podobnega). | |
| |– jsp – GE paviljonske stavbe:
osnovni ali | |
| |podtip paviljonske stavbe (le
ena); | |
| |praviloma eno etažna
(E1); | |
| |Paviljonska
stavba/paviljon | |
| |Namembnost stavbe: namenjena
programom | |
| |javnega značaja terciarne in
kvartarne | |
| |dejavnosti; skladiščenje in
proizvodnja | |
| |nista
dovoljeni. | |
| |Osnovni kubus glavne stavbe:
oblikovan kot | |
| |enoprostorska stavba z dodatnimi
pomožnimi | |
| |(sanitarnimi, garderobnimi in
skladiščnimi)| |
| |prostori vendar z zgolj eno etažo
(E1), | |
| |višinsko prilagojeno prostorskemu
kontekstu| |
| |– praviloma visoko do največ 10,0 m.
Stavba| |
| |naj bo načeloma vzdolžna, vendar
razmerje | |
| |širine:dolžini v tlorisu naj ne bo
večje od| |
|
|1:3. | |
| |Podtip odprta paviljonska stavba naj
ima na| |
| |vsaj dveh fasadah zasnovano
nadstrešnico | |
| |(na glavni in najpomembnejši prečni
javni | |
|
|fasadi). | |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe:
niso | |
|
|dovoljeni. | |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: fasade
naj | |
| |bodo delno ali v celoti
odprte/transparente| |
| |v največji možni meri, ki jo
dopušča | |
| |namembnost zgradbe; na fasadi naj
bo | |
| |čitljiva vertikalna konstrukcija.
V | |
| |naravnem okolju naj bo v naravnem
lesu ali | |
| |s svetlimi
opleski. | |
| |Podtip odprta paviljonska stavba:
plastične| |
| |in kolorirane kovinske obloge fasad
niso | |
|
|dovoljene. | |
| |Tipi streh: tip ravna streha
(3.4.1.9). V | |
| |izjemnih primerih, ko je mogoča
utemeljitev| |
| |iz obstoječega prostorskega
konteksta | |
| |urbanega ali vaškega prostora, je
lahko | |
| |tudi streha z naklonom – tipa
dvokapna | |
| |streha
(3.4.1.10.1). | |
| |Tipi dopustnih objektov po
Klasifikaciji: | |
| |12111 Hotelske in podobne stavbe
za | |
| |kratkotrajno nastanitev; 12112
Gostilne, | |
| |restavracije in točilnice; 12201
Stavbe | |
| |javne uprave (razen sodišč,
parlamenta, | |
| |stavb občine); 12202 Stavbe bank,
pošt, | |
| |zavarovalnic; 12203 Druge poslovne
stavbe; | |
| |12301 Trgovske stavbe (razen
| |
| |veleblagovnic); 12302 Sejemske
dvorane, | |
| |razstavišča; 12303 Bencinski servisi;
12304| |
| |Stavbe za druge storitvene
dejavnosti | |
| |(razen avtopralnic); 12610 Stavbe
za | |
| |kulturo in razvedrilo (razen operne
hiše); | |
| |12620 Muzeji in knjižnice; 12630
Stavbe za | |
| |izobraževanje in znanstveno
raziskovalno | |
| |delo; 12640 Stavbe za zdravstveno
oskrbo; | |
| |12711 Stavbe za rastlinsko predelavo;
12721| |
| |Stavbe za opravljanje verskih
obredov; | |
| |12722 Pokopališke stavbe in
spremljajoči | |
|
|objekti. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
| |– jgd – GE gasilnega doma: klasična
javna | |
| |zgradba (glej 1 alinejo točke 2.1 iz
63. | |
| |člena) visoka največ do E2, če
ni | |
| |opredeljeno drugače. Stavba ima lahko
na | |
| |eni od bočnih strani poseben
(sušilni) | |
| |stolp oziroma sušilni silos, ki lahko
sega | |
| |največ za eno višino strehe nad
sleme | |
| |strehe osnovnega kubusa glavne
stavbe. | |
| |– jso – GE javne stavbe v odprtem
prostoru:| |
| |paviljonska stavba (glej 3. alinejo
točke | |
| |2.1) ali klasična javna zgradba (glej
prvo | |
| |alinejo točke 2.1); slednja visoka
do | |
| |največ dve etaži (E2), če ni
opredeljeno | |
| |drugače. Stavbna struktura naj se
tudi | |
| |oblikovno prilagodi razmeram
konteksta | |
| |lokacije odprtega
prostora. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |– jsk – GE javne klasične stavbe:
gradita | |
|stavbe – število, |se lahko največ dve pomožni stavbi;
do | |
|število etaž |višine E2. Pomožne stavbe GE
(3.4.3.4) se | |
| |lahko gradijo tudi po Uredbi kot
enostavni | |
| |oziroma nezahtevni objekti, in sicer
le | |
| |stavbe za lastne potrebe –
nadstrešnica in | |
|
|lopa. | |
| |– jsm – GE modernistične javne
stavbe: | |
| |gradi se lahko največ ena pomožna
stavba | |
| |GE, ki se lahko gradi po Uredbi
kot | |
| |enostavni oziroma nezahtevni objekti,
in | |
| |sicer le stavba za lastne potrebe –
| |
| |nadstrešnica; do višine
E1. | |
| |– jsp – GE paviljonske stavbe:
pomožne | |
| |stavbe niso
dovoljene. | |
| |– jgd – GE gasilnega doma: pomožne
stavbe | |
| |niso
dovoljene. | |
| |– jso – GE stavbe v odprtem prostoru:
gradi| |
| |se lahko največ eno pomožno stavbo.
Ob tem | |
| |se lahko gradi še ena pomožna stavbe
GE po | |
| |Uredbi kot enostavni oziroma
nezahtevni | |
| |objekti, in sicer le stavbo za
lastne | |
| |potrebe – nadstrešnica ali
lopa. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Na vseh podtipih je dovoljena gradnja
le | |
|dopustni |sledečih objektov za lastne
potrebe: | |
|nezahtevni in |utrjena dvorišča, ograja ter le
sledeče | |
|enostavni objekti |začasne objekte: odprti sezonski
gostinski | |
|(razen stavb) po |vrt, spominska obeležja ter urbana
oprema | |
|Uredbi
|(3.4.1.4). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Dopustna izraba prostora na
gradbeni | |
|gostote pozidave v |parceli – FZ največ 70 %.
| |
|tlorisu, odmiki
| | |
|stavb
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |Glavna fasada glavne stavbe naj
bo | |
|Organizacija |vzpostavljena na gradbeni liniji
proti | |
|prostora |najpomembnejšemu javnemu prostoru.
Med le | |
| |tem in gradbeno linijo naj se
prostor | |
| |oblikuje kot odprti mestni javni
prostor, | |
| |podrejen merilu pešca. V njem ne sme
biti | |
| |gospodarsko servisnih
stavb. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve GE se naj urejajo
tako, da| |
|druge zunanje |se ohranjajo/vzpostavljajo
urbane | |
|ureditve na GE, |funkcionalne umestitve v
posameznem | |
|ograje in žive |prostoru oziroma da se le-te, glede
na | |
|meje |podtip, po potrebi nadgrajujejo z
elementi | |
| |hortikulturnih ureditev. V območju
med | |
| |najpomembnejšim javnim prostorom in
glavno | |
| |fasado glavne stavbe fizične ali
vizualne | |
| |cezure (ograje, škarpe, zasloni)
niso | |
| |dovoljene.
| |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost |Velikostni red GE je od 500 do 5000
m2. GE | |
|GE, posebnosti |ni dovoljeno
deliti. | |
|parcelacije |
| |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |V podtipu.jsk so dovoljena le
dela | |
|določbe |(vzdrževalna, rekonstrukcije …) pod
pogoji | |
|urbanističnega |pristojnega soglasjedajalca
ZVKD. | |
|oblikovanja |V območju GE s PNRP – CD, CU in SK
veljajo | |
| |merila III
SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
68. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|pj: GE posebne javne stavbe Podtipi:
pjc: GE| |
|cerkve pjo: GE obeležij,
spomenikov| |
| in kapelic pjs: GE drugih posebnih
stavb| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP),
namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, CD –
druga| |
|območja centralnih dejavnost; namembnost GE: Namenjena je
le | |
|najpomembnejšim javnim vsebinam v posebni arhitekturi in
s | |
|trajnimi instalacijami posebnega javnega značaja – s
posebno | |
|simbolno konotacijo, ki je pomembna za kraj kot celoto
in | |
|širše. Namen prostora posamezne GE naj bo usklajen s
programi, | |
|ki izhajajo iz naziva podtipa GE, t.j. iz izvorne
namembnosti | |
|objekta, tako stavbam v GE podtipih pjc in pjo
izvorne | |
|namembnosti ni dovoljeno spreminjati. V GE pjp so
obstoječe | |
|stavbe lahko namenjene bivanju, terciarnim in
kvartarnim | |
|dejavnostim. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Le obstoječa stavbna struktura. Novih
stavb| |
|stavbe – tip, |ni dovoljeno
graditi. | |
|število, število |Dovoljena so le dela
(vzdrževalna, | |
|etaž |rekonstrukcije …) pod pogoji
pristojnega | |
|
|soglasjedajalca. | |
| |Tipi dopustnih objektov v obstoječi
stavbni| |
| |strukturi so po Klasifikaciji lahko
le: | |
| |12620 Muzeji in knjižnice, 12721
Stavbe za | |
| |opravljanje verskih dejavnosti,
12730 | |
| |Kulturna dediščina, ki se ne
uporablja v | |
| |druge
namene. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |– pjc – GE cerkve – pomožne stavbe
niso | |
|stavbe – število,
|dovoljene. | |
|število etaž |– pjo – GE obeležij, spomenikov in
kapelic | |
| |– pomožne stavbe niso
dovoljene. | |
| |– pjs – GE drugih posebnih stavb
javnih | |
| |zgradb – pomožnih stavb razen
začasnih | |
| |objektov namenjeni sezonski
turistični | |
| |ponudbi ali prireditvam ni
dovoljeno | |
| |graditi. Po Uredbi je kot enostavni
oziroma| |
| |nezahtevni objekti dopustna gradnja
le | |
| |začasnega objekta – kiosk ali
zabojnika | |
| |(3.4.1.12). Število pomožnih stavb
naj | |
| |izhaja iz velikosti GE in dejanskih
potreb | |
|
|prireditve. | |
| |Na obstoječi stavbni strukturi so
dovoljena| |
| |le vzdrževalna dela pod pogoji
pristojnega | |
| |soglasjedajalca.
| |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |-– pjc – GE cerkve – objekti za
lastne | |
|dopustni |potrebe: utrjena dvorišča, škarpe
in | |
|nezahtevni in |podporni zidovi (3.4.1.17). Urbana
oprema: | |
|enostavni objekti |skulptura ter urbana oprema (3.4.1.4
– | |
|(razen stavb) po |razen otoških
igrišč). | |
|Uredbi |– pjo – GE obeležij, spomenikov in
kapelic | |
| |– urbana oprema – skulptura ter
urbana | |
| |oprema (le klop, koš, element javne
cestne | |
|
|razsvetljave). | |
| |– pjp – GE drugih posebnih stavb
javnih | |
| |zgradb – objekti za lastne potrebe:
utrjena| |
| |dvorišča; začasni objekti
namenjeni | |
| |sezonski turistični ponudbi
ali | |
| |prireditvam: odprti sezonski
gostinski vrt,| |
| |pokriti prostor v montažnem šotoru –
tudi | |
| |za športno igrišče, oder z
nadstreškom, | |
| |začasna tribuna za gledalce na
prostem. | |
| |Dovoljena je postavitev urbane
opreme | |
| |(3.4.1.4). Število pomožnih objektov
naj | |
| |izhaja iz velikosti GE in dejanskih
potreb | |
|
|prireditve. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev
|/ | |
|gostote pozidave v |
| |
|tlorisu, odmiki
| | |
|stavb
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |Posegi v GE morajo zagotavljati, da
bo | |
|Organizacija |prostorska struktura GE ohranila z
izvorno | |
|prostora |ureditvijo oblikovan status
posebne, | |
| |pomembne javne ureditve/arhitekture v
danem| |
| |prostorskem kontekstu. Možni so le
posegi, | |
|
|ki: | |
| |– so usklajeni z merili pristojne
službe za| |
| |varstvo kulturne dediščine, kolikor
gre za | |
| |spomenik, oziroma s strokovnimi
merili | |
| |varovanja in razvijanja
ambientalnih | |
| |kvalitet javnega
prostora; | |
| |– ohranjajo kvalitete umestitve v
prostor, | |
| |hortikulturne elemente in ostale
ureditve; | |
| |– strokovno sanirajo vse
identificirane | |
| |probleme na GE ali stavbi, ki jih
poseg | |
| |vsaj posredno
zadeva. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve GE se naj urejajo
tako, da| |
|druge zunanje |se v čim večji meri ohranjajo in
razvijajo | |
|ureditve na GE, |kvalitete funkcionalnih in
ambientalnih | |
|ograje in žive |prvin zelenih površin oziroma
zelenih | |
|meje
|sistemov. | |
| |GE ni dovoljeno ograjevati – z
ograjo, živo| |
| |mejo ipd. Obstoječe se
ohranjajo. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost |Parcelacija ne sme omogočiti
zmanjševanje | |
|GE, posebnosti |vplivnega območja ureditve oziroma
tudi | |
|parcelacije |zmanjševanje
EUP. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Obstoječa stavbna struktura se
ohranja in | |
|določbe |varuje po merilih varstva
kulturne | |
|urbanističnega |dediščine. Možni so le posegi, ki so
v | |
|oblikovanja |skladu s funkcijo glavne stavbe
(sakralno) | |
| |in ki ne degradirajo prostorskega
konteksta| |
| |spomenika ob upoštevanju varstvenega
režima| |
|
|spomenika. | |
| |Ohranjajo naj se kvalitetne vedute
na | |
|
|stavbo/objekt. | |
| |Umeščanje baznih postaj v cerkvene
stolpe | |
| |je možno le, če to ne bi
imelo | |
| |destruktivnih učinkov na
historično | |
| |substanco objekta in njegovo
pojavnost v | |
| |prostoru. Postavljanje stolpov
oziroma | |
| |drogov za bazne postaje mobilne
telefonije | |
| |v bližini prostorskih dominant, kot
so | |
| |cerkve ni
sprejemljivo. | |
| |GE tipa pjo – obeležij, spomenikov
in | |
| |kapelic, ki je v grafičnem delu
prikazan | |
| |zgolj simbolno, je spominski sklop s
stavbo| |
| |v pripadajočem prostorskem
kontekstu | |
| |oziroma z ureditvijo: vključno z
visoko | |
| |drevesno vegetacijo in drugimi
obstoječimi | |
| |ureditvami. Varujejo se kot
prostorska in | |
| |ambientalna
celota. | |
| |V območju GE s PNRP – CD in CU
veljajo | |
| |merila III.
SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
69. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|pps – GE posebne javne stavbe –
poslovilne stavbe | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): CD – druga območja centralnih
dejavnost; namembnost GE:| |
|prostor posebnega javnega značaja
namenjen izključno | |
|dejavnostim povezanim s pokopališko
dejavnostjo. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Dovoljena je gradnja
največ dveh glavnih | |
|stavbe – tip, |stavb, namenjenih
izključno pokopališki | |
|število, število |dejavnosti; podtip
odprta paviljonska | |
|etaž |stavba; visoka E1
(glej 3. alinejo točke | |
| |2.1 iz 67.
člena). | |
| |Tipi dopustnih
objektov po Klasifikaciji: | |
| |le 12721 Stavbe za
opravljanje verskih | |
|
|obredov. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Gradnja pomožnih
stavb ni dovoljena. | |
|stavbe – število, |
| |
|število etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Pomožni
infrastrukturni objekt – pomožni | |
|dopustni |objekti za lastne
potrebe: utrjena | |
|nezahtevni in |dvorišča, ograje,
škarpe in podporni zidovi| |
|enostavni objekti |(3.4.1.17) ter
urbana oprema – razen igral | |
|(razen stavb) po
|(3.4.1.4). | |
|Uredbi
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |V primeru, da so v
območju druge vrste | |
|gostote pozidave v |stavb, so na njih
dopustne samo | |
|tlorisu, odmiki |rekonstrukcije,
vzdrževalna dela in | |
|stavb |odstranitev.
| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |Posegi v GE morajo
zagotavljati, da bo | |
|Organizacija |prostorska struktura
GE ohranila z | |
|prostora |ureditvijo oblikovan
status posebne, | |
| |pomembne javne
ureditve/arhitekture v danem| |
| |prostorskem
kontekstu. Nosilec pokopališke | |
| |dejavnosti skrbi za
vzdrževanje in javni | |
|
|dostop. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve GE
se naj urejajo tako, da| |
|druge zunanje |se omogočajo
kvalitetne funkcionalne | |
|ureditve na GE, |povezave – pešpoti
oziroma javne dostope do| |
|ograje in žive |grobnih polj v
območju GE pokopališča. GE | |
|meje |ni dovoljeno
ograjevati, morebitne ograje | |
| |naj bodo oblikovno
usklajene in prilagojene| |
| |v skladu z določili
GE pokopališča oziroma | |
| |vlogi le-te v
prostoru. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost
|/ | |
|GE, posebnosti
| | |
|parcelacije |
| |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Vse nove stavbe
(poslovilne vežice) morajo | |
|določbe |v arhitekturnem
izrazu biti podrejene | |
|urbanističnega |eventualnim
dominantnim nosilcem prostorske| |
|oblikovanja |identitete v
območju. | |
| |V območju GE s PNRP
– CD veljajo merila | |
| |III.
SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
70. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|th: GE trške
hiše Podtip: thn: GE trške| |
| hiše v nizu| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): SK – površine podeželskega
naselja, CU – osrednja | |
|območja centralnih dejavnosti;
namembnost GE: namenjena je | |
|terciarnim in kvartarnim dejavnostim v
pogojih intenzivnega | |
|podeželskega okolja (3.4.1.1) in
bivanju. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Trška hiša (le ena);
visoka največ do E2 + | |
|stavbe – tip, |M oziroma do vrha
slemena najvišje sosednje| |
|število, število |legalno zgrajene
hiše, če ni predpisano | |
|etaž
|drugače. | |
| |Podtip – thn: trška
hiša v nizu; visoka | |
| |največ do E2 +
M. | |
| |Trška
hiša | |
| |Namembnost stavbe:
namenjena bivanju, | |
| |terciarnim in
kvartarnim dejavnostim ter | |
| |drobni obrti.
Pritličje trške hiše je lahko| |
| |namenjeno le
terciarnim in kvartarnim | |
| |dejavnostim, javni
prostori naj zavzemajo | |
| |vsaj 50 % površine
pritličja. Pritličje se | |
| |lahko izjemoma v
celoti uporablja tudi v | |
| |stanovanjske namene,
vendar naj bo pri | |
| |nadomestnih
gradnjah, rekonstrukcijah in | |
| |prenovah
konstrukcijsko in konceptualno | |
| |zgrajeno kot javni
prostor v skladu z | |
| |naslednjimi
merili: | |
| |– s svetlo višino
med 2,8 in 4,0 m, | |
| |– zagotovljena mora
biti vizualna | |
| |povezanost notranjih
in najpomembnejšega | |
| |javnega prostora, na
katerega GE meji – | |
| |vsaj 50 % fasade naj
bodo transparentne. | |
| |V nadstropjih je
osnovni namen bivanje, | |
| |dopolnilno pa so tam
lahko tudi terciarne | |
| |in kvartarne
dejavnosti; skladiščenje ali | |
| |proizvodnja v
nadstropjih nista dovoljena. | |
| |Osnovni kubus:
optimalno širok 10,0 m in | |
| |največ 16,0 m;
najmanjše razmerje | |
| |širine:dolžini je
2:3. | |
| |Podtip: trška hiša v
strnjenem nizu je | |
| |vedno orientirana
vzdolž javnega prostora | |
| |in se s čelno fasado
stika s sosednjo trško| |
| |hišo v strnjenem
nizu na parcelni meji – v | |
| |celotni površini ali
vsaj na 2/3 le-te. | |
| |Razmerje
širine:dolžini je lahko največ | |
| |1:3; načeloma naj se
v širini ujema z eno | |
| |od sosednjih
stavbarsko kvalitetnih hiš v | |
| |nizu. Višina kapi
osnovnega kubusa glavne | |
| |stavbe mora biti
interpolirana med višine | |
| |kapi sosednjih
legalno zgrajenih objektov v| |
| |stavbnem nizu, ki
dosegajo predpisano | |
|
|etažnost. | |
| |Sekundarni kubusi
glavne stavbe: se lahko | |
| |organizirajo le v
sekundarnem delu GE. V | |
| |prostoru med
osnovnim kubusom in javnim | |
| |prostorom ter
sosednjimi GE vzdolž javnega | |
| |prostora, na
katerega meji (npr. vogalna | |
| |stavba), ni
dopusten. | |
| |Izjemi glede
opredelitve sekundarnih | |
| |kubusov glavne
stavbe: | |
| |– sekundarni kubus
je lahko tudi večji od | |
| |razmerja 1:1 glede
na glavno stavbo; | |
| |– širina je omejena
le z obvezno | |
| |organizacijo
notranjega dvorišča. | |
| |Tipi streh:
obstoječa streha ali streha z | |
| |naklonom – tip
dvokapna (3.4.1.10.1) ali | |
| |štiri kapna streha
(3.4.1.10.3) na osnovnem| |
| |kubusu stavbe,
sekundarni kubus pa ima | |
| |lahko streho tipa
enokapna streha. | |
| |Tipi dopustnih
objektov po Klasifikaciji: | |
| |1100 Enostanovanjske
stavbe (razen vrstnih | |
| |in počitniških hiš);
11210 Dvostanovanjske | |
| |stavbe (razen
vrstnih hiš); 11220 Tri- in | |
| |večstanovanjske
stavbe (razen stanovanjskih| |
| |blokov in stolpnic);
12111 Hotelske in | |
| |podobne stavbe za
kratkotrajno nastanitev | |
| |(razen motelov);
12112 Gostilne, | |
| |restavracije in
točilnice; 12120 Druge | |
| |gostinske stavbe za
kratkotrajno | |
| |nastanitev; 12201
Stavbe javne uprave | |
| |(razen sodišč,
parlamenta, policijske | |
| |postaje, stavb
občin); 12202 Stavbe bank, | |
| |pošt, zavarovalnic;
12203 Druge poslovne | |
| |stavbe (razen
konferenčnih in kongresnih | |
| |stavbe); 12301
Trgovske stavbe; 12304 | |
| |Stavbe za druge
storitvene dejavnosti | |
| |(razen avtopralnic);
12620 Muzeji in | |
|
|knjižnice. | |
| |Posebnosti
oblikovanja fasad: brez | |
| |oblikovnih sprememb
je na obstoječih | |
| |stavbah potrebno v
celoti prenoviti najmanj| |
| |naslednje elemente:
glavno in čelne fasade | |
| |z vsemi izvornimi
arhitekturnimi | |
| |značilnostmi stavbe
(detajle, balkon, | |
| |streho in osnovni
notranji ustroj stavbe s | |
| |stopniščem). Na
vzdolžni stani glavne | |
| |fasade proti
najpomembnejšemu javnemu | |
| |prostoru je lahko po
celotni dolžini | |
| |vzpostavljen
nadstrešek za potrebe | |
| |dejavnosti. Med
stavbami GE naj se mejne | |
| |fasade oblikujejo
kot slepe fasade. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Največ dve pomožni
stavbi visoki največ do | |
|stavbe – število, |E2, na robovih
naselja do največ E1 s | |
|število etaž |streho tipa enokapna
ali ravna streha. | |
| |Pomožne stavbe GE
(3.4.3.3) se lahko | |
| |gradijo tudi po
Uredbi kot enostavni | |
| |oziroma nezahtevni
objekti, in sicer le | |
| |stavbi za lastne
potrebe – lopa in garaža. | |
| |Tipi objektov
pomožnih stavb so: 12420 | |
| |Garažne stavbe (le
garaže); 12520 | |
| |Rezervoarji, silosi
in skladišča (le | |
| |pokrite skladiščne
površine (3.4.1.7)). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Objekti za lastne
potrebe: utrjena | |
|dopustni |dvorišča, škarpe in
podporni zidovi | |
|nezahtevni in |(3.4.1.17) ter
urbana oprema (3.4.1.4 razen| |
|enostavni objekti |igral in čakalnic)
ter le en začasni objekt| |
|(razen stavb) po |namenjeni sezonski
turistični ponudbi ali | |
|Uredbi |prireditvam: odprti
sezonski gostinski vrt | |
| |ter oder z
nadstreškom. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Gostoto pozidave na
GE določata merilo | |
|gostote pozidave v |dopustnih tipov
stavb in obveznost | |
|tlorisu, odmiki |izgradnje notranjega
dvorišča (3.4.3.14). | |
|stavb |Gradnja pomožnega in
sekundarnega kubusa | |
| |glavne stavbe je
pogojena z možnostjo | |
| |izgradnje notranjega
dvorišča. | |
| |Dopustna izraba
prostora na gradbeni | |
| |parceli FZ do 60
%. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |Glavna fasada glavne
stavbe naj bo | |
|Organizacija |postavljena na
gradbeni liniji proti | |
|prostora |najpomembnejšemu
javnemu prostoru. Med njim| |
| |in gradbeno linijo
naj se prostor oblikuje | |
| |kot odprti mestni
javni prostor, podrejen | |
| |merilu pešca. V njem
ne sme biti | |
| |gospodarsko
servisnih stavb. V primeru, da | |
| |notranje dvorišče
meji na javni prostor, | |
| |mora biti tudi
pomožna stavba oziroma | |
| |sekundarni kubus
glavne stavbe postavljen | |
| |na gradbeni liniji
javnega prostora. V tem | |
| |primeru naj se
fasada le-te proti javnemu | |
| |prostoru oblikuje
kot glavna fasada. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Zunaj obodnih stavb
notranjega dvorišča so | |
|druge zunanje |lahko opredeljene
funkcionalne zelene | |
|ureditve na GE, |površine. Te
površine so lahko zatravljene | |
|ograje in žive |in zasajene s
samostojno visoko vegetacijo | |
|meje |(oljke, orehi ipd.)
ter grmičevjem oziroma | |
| |kot interne atrijske
vrtne zasaditve. GE ni| |
| |dovoljeno ograjevati
z ograjo, živo mejo | |
|
|ipd. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost |Velikostni red GE je
od 500 do 3000 m2. | |
|GE, posebnosti
| | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |V območju GE s PNRP
– SK in CU veljajo | |
|določbe |merila III
SVPH. | |
|urbanističnega
| | |
|oblikovanja
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
Tipi GE s prevladujočo PNRP – I |
71. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|gs: GE gospodarske
stavbe | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): IG – gospodarske cone; izjemoma
SK – površine | |
|podeželskega naselja, namembnost GE:
Namenjena je lahko le | |
|dejavnostim primarnega in sekundarnega
sektorja, skladiščenju | |
|in terciarnega sektorja – neživilski
trgovini. Pri tem ima | |
|lahko vsaka enota tudi pisarniško
upravne prostore. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Po ena gospodarska
stavba; modernistična | |
|stavbe – tip, |javna stavba (glej
prvo alinejo točke 2.1 | |
|število, število |iz 67. člena) visoka
do E3 ali trška hiša | |
|etaž |(glej točko 2.1. iz
70. člena) visoka | |
| |največ do E2 + M
oziroma do najvišje | |
| |obstoječe sosednje
glavne stavbe. | |
| |Gospodarska
stavba | |
| |Namembnost stavbe:
namenjena le opravljanju| |
| |dejavnosti s
področja kmetijstva ter | |
| |terciarnih
dejavnosti – obrtnih, servisnih | |
| |in drugih
dejavnosti. Bivanje v njej ni | |
|
|dovoljeno. | |
| |Osnovni kubus:
Optimalno široka 15,0 m in | |
| |največ 20,0 m, pri
čemer mora biti razmerje| |
| |širine:dolžini med
2:3 do 1:3. | |
| |Sekundarni kubusi
glavne stavbe: so lahko | |
| |organizirani le na
straneh, ki ne mejijo na| |
| |javni
prostor. | |
| |Posebnosti
oblikovanja fasad: dovoljeno je | |
| |stavbno pohištvo
tudi v beli barvi in barvi| |
|
|kovin. | |
| |Tipi streh: streha z
naklonom – tip | |
| |dvokapna streha
(3.4.1.10.1), v intenzivnem| |
| |urbanem okolju je
dovoljena tudi streha | |
| |tipa ravna
streha. | |
| |Tipi dopustnih
objektov po Klasifikaciji: | |
| |12510 Industrijske
stavbe (razen tovarn, | |
| |klavnic, pivovarn,
montažnih hal); 12520 | |
| |Rezervoarji, silosi
in skladišča (le | |
| |pokrite skladiščne
površine); 12711 Stavbe | |
| |za rastlinsko
predelavo; 12712 Stavbe za | |
| |rejo živali; 12713
Stavbe za spravilo | |
| |pridelka; 12714
Druge nestanovanjske | |
| |kmetijske stavbe;
12203 Druge poslovne | |
| |stavbe (razen
konferenčne in kongresne | |
| |stavbe), 12304
Stavbe za druge storitvene | |
|
|dejavnosti. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi
največ tri pomožne stavbe, | |
|stavbe – število, |do E2. Pomožne
stavbe GE (3.4.3.4) se lahko| |
|število etaž |gradijo tudi po
Uredbi kot enostavni | |
| |oziroma nezahtevni
objekti, in sicer le: | |
| |stavba za lastne
potrebe – lopa, garaža, | |
| |začasno skladišče in
po en infrastrukturni | |
| |objekt – pomožni
objekti vodne | |
| |infrastrukture in
čistilna naprava. | |
| |Izjemoma sta na GE
razen glavne stavbe | |
| |dopustni do največ
dve stavbi tipa glavna | |
| |stavba – gospodarski
stavbi. | |
| |Tipi objektov
pomožnih stavb so: 12420 | |
| |Garažne stavbe (le
garaže), 12510 | |
| |Industrijske stavbe
(razen tovarn, klavnic,| |
| |pivovarn, montažnih
hal); 12520 | |
| |Rezervoarji, silosi
in skladišča (le | |
| |pokrite skladiščne
površine), 12711 Stavbe | |
| |za rastlinsko
predelavo; 12714 Druge | |
| |nestanovanjske
kmetijske stavbe; 12201 | |
| |Stavbe javne uprave
(razen sodišč, | |
| |parlamenta,
policijske postaje, stavbe | |
| |občine); 12202
Stavbe bank, pošt, | |
| |zavarovalnic; 12203
Druge poslovne stavbe | |
| |(razen konferenčnih
in kongresnih stavb); | |
| |12301 Trgovske
stavbe (razen nakupovalnih | |
| |centrov, trgovskih
centrov, veleblagovnic, | |
| |pokritih tržnic) za
neživilske dejavnosti. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Objekti za lastne
potrebe: utrjena | |
|dopustni |dvorišča, ograje,
škarpe in podporni zidovi| |
|nezahtevni in |(3.4.1.17) ter
vrtina ali vodnjak potrebna | |
|enostavni objekti |za raziskavo, urbana
oprema (razen igral in| |
|(razen stavb) po |čakalnic), mala
čistilna naprava ter | |
|Uredbi |zbiralnica ločenih
frakcij (ekološki otok).| |
| |Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti: | |
| |betonsko korito ali
ribnik. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Stavbe se lahko
stikajo na površinah čelnih| |
|gostote pozidave v |fasad in notranjih
fasadah, če pa stika med| |
|tlorisu, odmiki |stavbami ni, je
najmanjši odmik med | |
|stavb |stavbami 4,0
m. | |
| |Gostoto pozidave v
tlorisu določata merilo | |
| |dopustnih tipov
stavb in obveznost | |
| |izgradnje notranjega
dvorišča (3.4.1.14). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |Orientirana je lahko
le vzdolž plastnic in | |
|Organizacija |hkrati z eno od
stranic okoli notranjega | |
|prostora
|dvorišča. | |
| |Izjeme: Stavba tipa
gospodarska stavba je | |
| |na prostoru GE
praviloma v vlogi glavne | |
| |stavbe, vendar je v
izjemnih primerih lahko| |
| |na GE nameščena kot
pomožna stavba GE, | |
| |namenjena izključno
sekundarni dejavnosti. | |
| |V tem primeru naj bo
na GE v vlogi glavne | |
| |stavbe vzpostavljena
stavba iz nabora tipa | |
| |glavna stavba:
klasična javna stavba (glej | |
| |prvo alinejo točke
2.1 67. člena) ali | |
| |modernistična javna
stavba (glej drugo | |
| |alinejo točke 2.1
67. člena), v kateri naj | |
| |bo organizirana tudi
uprava predmetne | |
| |dejavnosti (3.4.4.0
GE). Izhodiščna kota | |
| |pritličja je lahko
le na eni od kot etaž | |
| |glavne stavbe GE (+
0,5 m). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Kolikor druge oblike
varovanja ne zadoščajo| |
|druge zunanje |(alarmiranje, video
…), se lahko v | |
|ureditve na GE, |sekundarnem delu GE
postavi žična ograja, | |
|ograje in žive |visoka največ do 2,2
m. V prostoru med | |
|meje |osnovnim kubusom in
najpomembnejšim javnim | |
| |prostorom
konstrukcije fizičnega varovanja | |
| |(ograje, zidovi
ipd.) niso dovoljene. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost |Velikostni red GE je
med 2000 in 5000 m2. | |
|GE, posebnosti
| | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Na območju GE s PNRP
– SK veljajo merila | |
|določbe |III SVPH, s PNRP –
IP, IK, IG pa merila IV | |
|urbanističnega
|SVPH. | |
|oblikovanja
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
72. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|ip:
GE industrijske proizvodnje | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): IP – površine za industrijo; izjemoma IG – gospodarske | |
|cone;
namembnost GE: namenjena dejavnostim sekundarnega | |
|sektorja – industriji, proizvodni dejavnosti in skladiščenju | |
|ter z
njo povezanimi dopolnilnimi dejavnostmi – upravi in | |
|poslovnim programom. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Industrijska hala in modernistična javna | |
|stavbe – tip, |stavba – slednja visoka do največ E5. | |
|število, število |Industrijska hala | |
|etaž |Namembnost stavbe: namenjena le dejavnosti | |
| |sekundarnega sektorja, v manjši meri (do 20| |
| |%) lahko tudi z njo povezanimi dopolnilnimi| |
| |dejavnostmi terciarnega sektorja. | |
| |Osnovni kubus: volumen naj bo elementarnih | |
| |geometrijskih oblik z ravnimi površinami | |
| |(npr. kocka, kvader ipd.). Višina osnovnega| |
| |kubusa stavbe je lahko največ do višine | |
| |prevladujoče stavbne strukture v vplivnem | |
| |območju ter merila maksimalne stavbne | |
| |strukture glede na kulturno krajinske | |
| |pogoje (gabariti stavbe ne smejo omogočati | |
| |vidnost stavb iz vedut sosednjih kulturnih | |
| |krajin). | |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: so | |
| |dovoljeni le v primeru stolpov, ki so | |
| |potrebni zaradi tehnologij proizvodnih | |
| |procesov, nadstreškov nad vhodi ali drugih | |
| |manjših kubusov, ki so po površini v | |
| |seštevku manjši od 50 % površin osnovnega | |
| |kubusa. | |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: dovoljeno je | |
| |tudi stavbno pohištvo bele barve ali v | |
| |barvah kovin. Dovoljene so slepe in | |
| |steklene (antirefleksne) fasade. | |
| |Tipi streh: Tip ravna streha (3.4.1.9) ali | |
| |streha z naklonom – tip dvokapna streha | |
| |(3.4.1.10.1). | |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: | |
| |12510 Industrijske stavbe; 12520 | |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča; 23030 | |
| |Objekti kemične industrije (razen koksarne | |
| |ter terminala za ogljikovodike ter | |
| |rafinerije). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe; | |
|stavbe – število, |vse visoke največ do višine glavne stavbe. | |
|število etaž |Pomožne stavbe GE (3.4.3.3) se lahko | |
| |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni | |
| |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le: | |
| |začasni objekti – začasno skladišče, | |
|
|namenjeno skladiščenju nenevarnih snovi ter| |
| |pomožni infrastrukturni objekt pomožni | |
| |komunalni objekt – mala čistilna naprava. | |
| |Tipi objektov – pomožnih stavb po | |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12510 | |
| |Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, | |
| |silosi in skladišča. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena | |
|dopustni |dvorišča; ograja, škarpe in podporni zidovi| |
|nezahtevni in |(3.4.1.17), vrtina ali vodnjak za potrebe | |
|enostavni objekti |raziskav, zbiralnica ločenih frakcij | |
|(razen stavb) po |(ekološki otok) ter urbana oprema (razen | |
|Uredbi |igral). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Gostoto pozidave v tlorisu med drugim | |
|gostote pozidave v |določajo merilo dopustnih tipov stavb, | |
|tlorisu, odmiki |vrsta proizvodnje in obveznost izgradnje | |
|stavb |dejavnosti primernega manipulacijskega | |
| |prostora (dovoz, skladiščenje, deponije). | |
| |Odmik novogradenj od regulacijskih linij | |
| |(RL) naj bo 4,0 m. | |
| |Dopustna izraba prostora na gradbeni | |
| |parceli: FZ do 0,80. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |Ob najpomembnejšem javnem prostoru naj se v| |
|Organizacija |stavbni strukturi oblikujejo predvsem | |
|prostora |upravno poslovne vsebine oziroma vsebine | |
| |terciarnega sektorja. Tip in merilo glavne | |
| |stavbe se določita na podlagi meril | |
| |harmonične integracije te stavbe v | |
| |prostorski kontekst, še posebej v obulični | |
| |niz. | |
| |Stavba tipa industrijska hala je na | |
| |prostoru GE praviloma v vlogi glavne | |
| |stavbe, vendar je v izjemnih primerih lahko| |
| |na GE umeščena kot pomožna stavba GE, | |
| |namenjena izključno sekundarni dejavnosti. | |
|
|V tem primeru stavba višinsko ne sme | |
| |presegati absolutne višinske kote dopustne | |
| |višine obstoječe okoliške stavbne strukture| |
| |glavnih stavb. | |
| |Parkirišča morajo biti locirana ob stavbi | |
| |ali za njo, kadar to dopuščajo prostorske | |
| |možnosti. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Velike utrjene površine večjega obsega (nad| |
|druge
zunanje |1000 m2) naj se strukturirajo z visokoraslo| |
|ureditve na GE, |vegetacijo, kolikor je iz vidika | |
|ograje in žive |tehnologije rabe prostora to izvedljivo | |
|meje |(npr. parkirišča). Zunanji robovi GE naj se| |
| |zaključujejo z gručasto vzpostavljeno | |
| |srednje in visokoraslo vegetacijo. V | |
| |primeru strmejših brežin, kjer naravna | |
| |zavarovanja niso zadostna, je potrebno | |
| |uporabiti take elemente ali zgraditi | |
| |objekte za zavarovanje, ki omogočajo | |
| |kasnejšo zatravitev ali zasaditev. | |
| |Na območju javnega prostora – med glavno | |
| |stavbo in najpomembnejšim javnim prostorom | |
| |so lahko vzpostavljene cezure fizičnega | |
| |varovanja (ograje) le na RL do višine 2,0 | |
| |m; le-te naj bodo v prosojni izvedbi – le | |
| |žičnate v zeleni ali sivi barvi. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost |Velikostni red GE je od 5000 m2 naprej. | |
|GE,
posebnosti | | |
|parcelacije | | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |V primeru, da se ob gradnji nove stavbe del| |
|določbe |obstoječe stavbe poruši, je potrebno | |
|urbanističnega |ohranjeni del obstoječe in novozgrajeno | |
|oblikovanja |stavbo povezati v enotno oblikovano stavbno| |
| |maso. Stavbna struktura naj bo oblikovana | |
| |tako, da najvišji deli stavb (stolpi, | |
| |dimniki ...) ne presegajo interpolacijske | |
| |linije med povprečnimi višinami, ki se | |
| |izmerijo prečno na tok reke Soče med | |
| |najvišjima vrhovoma hribov, ki v tem delu | |
| |sooblikujejo mejo ambienta Soče (iz SP). | |
| |Na celotnem območju PNRP IP, naj bodo | |
| |vzpostavljeni javni prostori v sledečih | |
| |prečnih profilih cest: | |
| |– p1 – 18, 0 m (vozišče 2x3,5 m, zelenica s| |
| |pločnikom 2x5,5 m); | |
| |– p2 – 12, 0 m (vozišče 2x3,5 m, zelenica s| |
| |pločnikom 2x2,5 m); | |
| |– p3 – 10, 0 m (vozišče 2x3,0 m, zelenica s| |
| |pločnikom 2x2,0 m). | |
| |Na lokalnih cestah LC1 in LC2 naj bo profil| |
| |p1, na internih cestah IC1-IC9 profil p2 | |
| |ter na IC10 profil p3. | |
| |Na območju GE s PNRP – IP veljajo merila | |
| |IV. SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
Tipi
GE s prevladujočo PNRP – Z |
73. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|zsr – GE zelenih urbanih površin in
zelenega sistema – površine| |
|za oddih, rekreacijo in
šport | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): ZS – površine za oddih;
namembnost GE: namenjena je | |
|ohranjanju in razvoju zelenih urbanih
površin s posebno | |
|funkcijo v naselbinskem sistemu glede na
opredeljeno | |
|podrobnejšo namensko
rabo. | |
|V primeru, da del površin sega v območje
poplavnih voda naj se | |
|ureja v skladu z merili, ki veljajo za
poplavna območja. | |
|Do izdelave hidrološko hidravlične
študije in karte poplavne | |
|ter z njimi povezane erozijske
nevarnosti so na poplavnem | |
|območju prepovedani gradnja objektov in
drugi posegi v prostor | |
|ter izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko
ob poplavi škodljiv | |
|vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo | |
|poplavno ogroženost območja. Dopustni so
posegi, ki so | |
|namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Dopustno je | |
|tudi vzdrževanje obstoječih objektov. Za
zemljišča, za katera | |
|je izdelana karta razredov poplavne
ogroženosti in z njimi | |
|povezane erozijske nevarnosti, se
upoštevajo pogoji in omejitve| |
|iz prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in
omejitvah za izvajanje | |
|dejavnosti in posegov v prostor na
območjih ogroženih zaradi | |
|poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja | |
|(Uradni list RS, št. 89/08,
77/11). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Dovoljena je gradnja
največ ene stavbe | |
|stavbe – tip, |manjših dimenzij po
merilih tipa | |
|število, število |paviljonska stavba
(glej tretjo alinejo | |
|etaž |točke 2.1 iz 67.
člena), do višine E1 za | |
| |namene pripadajoče
športne/rekreacijske | |
| |dejavnosti. Izjema
so stavbe na smučiščih, | |
| |tu veljajo posebna
merila (glej 46. člen). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi
največ dve pomožni stavbi GE| |
|stavbe – število, |(3.4.3.3) po Uredbi
kot enostaven oziroma | |
|število etaž |nezahteven objekt,
in sicer le: stavbo za | |
| |lastne potrebe –
lopa ali nadstrešnica in | |
| |začasni objekt:
začasno skladišče – do | |
| |višine
E1. | |
| |Tipi objektov –
pomožnih stavb po | |
| |Klasifikaciji so
lahko le: 12714 Druge | |
| |nestanovanjske
kmetijske stavbe. | |
| |Izjemoma – glede na
naravo začasnih | |
| |prireditev – je
lahko vzpostavljena tudi | |
| |montažna sanitarna
enota. Pomožna sanitarna| |
| |enota je lahko le
tipska, velika največ 2,0| |
| |m2 ter vzpostavljena
pod pogojem, da občina| |
| |kot njen lastnik,
zagotovi vzdrževanje, | |
| |urejanje in njeno
odstranitev. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Objekti za lastne
potrebe: ograja, škarpe | |
|dopustni |in podporni zidovi
(3.4.1.17) ter urbana | |
|nezahtevni in |oprema (3.4.1.4).
Pomožni kmetijsko- | |
|enostavni objekti |gozdarski objekti –
ribnik kot vodno | |
|(razen stavb) po |zajetje, gozdna učna
pot; pomožni | |
|Uredbi |infrastrukturni
objekt – pomožni objekti za| |
| |spremljanje stanja
okolja, vrtina ali | |
| |vodnjak potrebna za
raziskave, zbiralnica | |
| |ločenih frakcij
(ekološki otok) ter začasni| |
| |objekti namenjeni
sezonski ali turistični | |
| |ponudbi – kiosk ali
tipski zabojnik | |
| |(3.4.1.12), oder z
nadstreškom, začasna | |
| |tribuna za gledalce
na prostem, pokrit | |
| |prireditveni
prostor; vadbeni objekti, | |
| |namenjeni športu in
rekreaciji na prostem –| |
| |igrišča za šport in
rekreacijo, kolesarska | |
| |steza, planinska
pot, sprehajalna pot, | |
| |trimska steza,
športno strelišče ter | |
| |smučišče – vključno
z žičnicami, sistemom | |
| |označitev in drugimi
varnostnimi objekti in| |
| |napravami. Ob javnih
prireditvah so | |
| |dovoljene druge
tehnične naprave in | |
| |ureditve potrebne za
takšne prireditve | |
| |(osvetlitev,
ozvočenje, varnostni sistemi | |
|
|itd.). | |
| |Tipi objektov (razen
stavb) po | |
| |Klasifikaciji so
lahko le: 24110 Športna | |
| |igrišča (razen
avtomobilskih, motorističnih| |
| |ali prizorišč
konjskih dirk, garderob), | |
| |24122 Drugi gradbeni
inženirski objekti za | |
| |šport, rekreacijo in
prosti čas (razen | |
| |živalskega vrta in
vzletišča). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Na GE naj bo
zasajenih vsaj 25 % površin. | |
|gostote pozidave v
| | |
|tlorisu, odmiki |
| |
|stavb
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1
|/ | |
|Organizacija
| | |
|prostora
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve,
stavbe in eventualne | |
|druge zunanje |ograje naj bodo
oblikovno usklajene in | |
|ureditve na GE, |prilagojene vlogi
posamezne GE v sistemu | |
|ograje in žive |zelenih urbanih
površin. Ograje so lahko le| |
|meje |žičnate v zeleni ali
sivi barvi visoke do | |
| |3,0
m. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost
|/ | |
|GE, posebnosti
| | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |V prostoru GE ni
dovoljena gradnja stavb | |
|določbe |(ki niso eksplicitno
dovoljene v tč. 2,0 | |
|urbanističnega |določil tipa GE) in
drugi posegi, ki bi | |
|oblikovanja |krnili pogoje
dejavnosti podrobnejše | |
| |namenske rabe ter
obstoječe kvalitetne | |
| |zelene/hortikulturne
ureditve. Prostor GE | |
| |je javni prostor s
posebej opredeljenim | |
| |režimom rabe,
javnega dostopa in | |
|
|vzdrževanja. | |
| |Na območju GE
veljajo merila III. SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
74. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Zdz – GE zelenih urbanih površin in
zelenega sistema – druge | |
|urejene zelene
površine | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): ZD – druge urejene zelene
površine; namembnost GE: | |
|namenjena je ohranjanju in razvoju
zelenih urbanih površin s | |
|posebno funkcijo v naselbinskem sistemu
glede na opredeljeno | |
|podrobnejšo namensko
rabo. | |
|V primeru, da del površin sega v območje
poplavnih voda naj se | |
|ureja v skladu z merili, ki veljajo za
poplavna območja. | |
|Do izdelave hidrološko hidravlične
študije in karte poplavne | |
|ter z njimi povezane erozijske
nevarnosti so na poplavnem | |
|območju prepovedani gradnja objektov in
drugi posegi v prostor | |
|ter izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko
ob poplavi škodljiv | |
|vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo | |
|poplavno ogroženost območja. Dopustni so
posegi, ki so | |
|namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Dopustno je | |
|tudi vzdrževanje obstoječih objektov. Za
zemljišča, za katera | |
|je izdelana karta razredov poplavne
ogroženosti in z njimi | |
|povezane erozijske nevarnosti, se
upoštevajo pogoji in omejitve| |
|iz prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in
omejitvah za izvajanje | |
|dejavnosti in posegov v prostor na
območjih ogroženih zaradi | |
|poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja | |
|(Uradni list RS, št. 89/08,
77/11). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Podzemnih stavb
(3.4.3.0 Stavba) ni | |
|stavbe – tip, |dovoljeno graditi.
Gradnja glavne stavbe | |
|število, število |ni
dopustna. | |
|etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Gradnja pomožnih
stavb ni dovoljena. | |
|stavbe – število,
| | |
|število etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Pomožni
infrastrukturni objekti – pomožni | |
|dopustni nezahtevni|objekti za
spremljanje stanja okolja – | |
|in enostavni |vrtina ali vodnjak,
potrebna za raziskave, | |
|objekti (razen |sprehajalna pot,
kolesarska steza, urbana | |
|stavb) po Uredbi |oprema (3.4.1.4) ter
začasni objekti | |
| |namenjeni
prireditvam – kiosk ali tipski | |
| |zabojnik (3.4.1.12),
montažna sanitarna | |
| |enota, oder z
nadstreškom, začasna tribuna | |
| |za gledalce na
prostem. Ob javnih | |
| |prireditvah so
dovoljene druge tehnične | |
| |naprave in ureditve,
potrebne za takšne | |
| |prireditve
(osvetlitev, ozvočenje, | |
| |varnostni sistemi
itd.). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Na GE je potrebno
ohranjati obstoječ | |
|gostote pozidave v |naravni sestoj
oziroma v primeru | |
|tlorisu, odmiki |odstranitve in
zgostitve npr. gozdnega | |
|stavb |sestoja/dreves je
potrebna njihova | |
| |nadomestitev z
avtohtonimi drevesnimi | |
|
|vrstami. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1
Organizacija|/ | |
|prostora
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve naj
bodo oblikovno | |
|druge zunanje |usklajene in
prilagojene vlogi posamezne | |
|ureditve na GE, |GE v sistemu zelenih
urbanih površin. GE | |
|ograje in žive meje|ni dovoljeno
ograjevati. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost
GE,|/ | |
|posebnosti |
| |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Prostor GE je javni
prostor s posebej | |
|določbe |opredeljenim režimom
rabe, javnega dostopa | |
|urbanističnega |in vzdrževanja. Na
območju GE s PNRP – ZS | |
|oblikovanja |veljajo merila III.
SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
75. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|zvo – GE zelenih urbanih površin in
zelenega sistema- zelene | |
|ureditve ob
vodotokih | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): ZD – druge urejene zelene
površine; namembnost GE: | |
|namenjena je ohranjanju in razvoju
zelenih urbanih površin s | |
|posebno funkcijo v naselbinskem sistemu
glede na opredeljeno | |
|podrobnejšo namensko
rabo. | |
|V primeru, da del površin sega v območje
poplavnih voda naj se | |
|ureja v skladu z merili, ki veljajo za
poplavna območja. | |
|Do izdelave hidrološko hidravlične
študije in karte poplavne | |
|ter z njimi povezane erozijske
nevarnosti so na poplavnem | |
|območju prepovedani gradnja objektov in
drugi posegi v prostor | |
|ter izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko
ob poplavi škodljiv | |
|vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo | |
|poplavno ogroženost območja. Dopustni so
posegi, ki so | |
|namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Dopustno je | |
|tudi vzdrževanje obstoječih objektov. Za
zemljišča, za katera | |
|je izdelana karta razredov poplavne
ogroženosti in z njimi | |
|povezane erozijske nevarnosti, se
upoštevajo pogoji in omejitve| |
|iz prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in
omejitvah za izvajanje | |
|dejavnosti in posegov v prostor na
območjih ogroženih zaradi | |
|poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja | |
|(Uradni list RS, št. 89/08,
77/11). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Podzemnih stavb
(3.4.3.0 Stavba) ni | |
|stavbe – tip, |dovoljeno graditi.
Gradnja glavne stavbe ni| |
|število, število
|dopustna. | |
|etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Gradnja stavb ni
dopustna. | |
|stavbe – število,
| | |
|število etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Pomožni
infrastrukturni objekt – pomožni | |
|dopustni |objekti za
spremljanje stanja okolja, | |
|nezahtevni in |vrtina ali vodnjak,
potrebna za raziskave; | |
|enostavni objekti |vadbeni objekti
namenjeni športu in | |
|(razen stavb) po |rekreaciji na
prostem – kolesarska steza, | |
|Uredbi |sprehajalna pot,
trimska steza ter urbana | |
| |oprema (le klopi in
koši za smeti). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |GE na območjih
obvodne ureditve lahko | |
|gostote pozidave v |ohranjajo obstoječo
kmetijsko rabo površin.| |
|tlorisu, odmiki |Ob tem so dopustne
sledeče ureditve: | |
|stavb |– ureditve javnih
površin, | |
| |– postavitve in
ureditev enostavnih in | |
| |nezahtevnih objektov
po Uredbi za graditev | |
| |enostavnih objektov,
in sicer pomožni | |
| |pristaniški objekti
– plavajoča plošča ter | |
|
|zabojnik, | |
| |– postavitve
parkovne opreme – klopi za | |
|
|počitek, | |
| |– poseganje v
priobalna zemljišča in | |
| |naravni potek struge
vodotoka ni dovoljeno,| |
| |razen v primeru
sanacije po naravnih | |
|
|nesrečah, | |
| |– odstranitev
visokodebelne vegetacije je | |
| |dopustna le kot
sanitarna sečnja, v primeru| |
| |odstranitve dreves
je potrebna njihova | |
| |nadomestitev z
avtohtonimi drevesnimi | |
|
|vrstami. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1
|/ | |
|Organizacija |
| |
|prostora
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve naj
bodo oblikovno | |
|druge zunanje |usklajene in
prilagojene vlogi GE v sistemu| |
|ureditve na GE, |zelenih urbanih
površin. GE ni dovoljeno | |
|ograje in žive
|ograjevati. | |
|meje
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost
|/ | |
|GE, posebnosti
| | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Prostor GE je javni
prostor s posebej | |
|določbe |opredeljenim režimom
rabe, javnega dostopa | |
|urbanističnega |in vzdrževanja.
Dovoljeni so ukrepi, ki se | |
|oblikovanja |nanašajo na
ohranjanje narave oziroma ki | |
| |prispevajo k
izboljšanju hidromorfoloških | |
| |in biotskih
lastnosti območja. | |
| |V območju GE veljajo
merila III. stopnje | |
| |varstva pred
hrupom. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
76. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|zpk – GE zelenih urbanih površin in
zelenega sistema – | |
|pokopališča | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): ZK – pokopališča; namembnost GE:
prostor je namenjen | |
|izključno dejavnostim, povezanim z
različnimi oblikami | |
|pokopavanja in s simbolnimi ureditvami
pietete do preminulih. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Podzemnih stavb
(3.4.3.0 Stavba) ni | |
|stavbe – tip, |dovoljeno graditi.
Gradnja glavnih stavb ni| |
|število, število
|dovoljena. | |
|etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Gradnja pomožnih
stavb ni dovoljena. | |
|stavbe – število,
| | |
|število etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Pomožni
infrastrukturni objekt – pomožni | |
|dopustni |objekti za
spremljanje stanja okolja, | |
|nezahtevni in |vrtina ali vodnjak
potrebna za raziskave; | |
|enostavni objekti |urbana oprema
(3.4.1.4 razen igral in | |
|(razen stavb) po |čakalnic) ter
objekti za lastne potrebe: | |
|Uredbi |ograja, škarpe in
podporni zidovi | |
| |(3.4.1.17) ter
začasni objekti – kiosk ali | |
| |tipski zabojnik
(3.4.1.12). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Na stavbah drugih
vrst so dopustne le | |
|gostote pozidave v |rekonstrukcije,
vzdrževalna dela in | |
|tlorisu, odmiki
|odstranitev. | |
|stavb
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |V sklopu
pokopališčne ureditve je potrebno | |
|Organizacija |zagotoviti izgradnjo
oziroma vzdrževanje in| |
|prostora |javni dostop do
tekoče vode in dostop do | |
| |zbiralnikov
odpadkov, pri čemer nosilec | |
| |pokopališke
dejavnosti skrbi tudi za njihov| |
| |ustrezen odvoz;
zbiralniki naj bodo | |
| |organizirani na
posebej za to opredeljenem | |
| |in urejenem
mestu. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve naj
omogočajo javne | |
|druge zunanje |dostope do
pokopališča, v poslovilne | |
|ureditve na GE, |objekte in do
zunanje ureditve pokopališča | |
|ograje in žive |– pešpoti ter
prostorsko, funkcionalno in | |
|meje |simbolno avtonomnost
posameznih grobnih | |
| |polj. Ograje naj
bodo oblikovno usklajene | |
| |in prilagojene vlogi
GE v sistemu zelenih | |
| |urbanih
površin. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost
|/ | |
|GE, posebnosti
| | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Na pokopališčih, ki
vključujejo tudi | |
|določbe |obstoječe cerkve,
naj bo obodno kamnito | |
|urbanističnega |obzidje ohranjeno
kot en osnovnih simbolov | |
|oblikovanja |označitve
pokopališča; hkrati morajo biti | |
| |vse nove stavbe
(poslovilne vežice) | |
| |postavljene v
relativni podrejenosti v | |
| |višini in
arhitekturnem izrazu glede na | |
| |cerkev tako, da ta
ohranja vlogo dominante | |
| |v prostoru in vlogo
nosilca prostorske | |
| |identitete na
pokopališču in širše. | |
| |Na območju GE s PNRP
– ZK veljajo merila | |
| |III.
SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
Tipi GE s prevladujočo PNRP – P |
77. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|jp – GE središčnega javnega
Podtip. jpp: GE javnega| |
|prostora parkirišča jpa: GE
avtobusnih postajališč ter| |
| obeležij
informativne in turistične| |
| vsebine| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): PO – ostale prometne površine;
namembnost GE: površina | |
|središčnega javnega prostora je
namenjena predvsem ureditvam v | |
|merilu pešca, temu podrejenemu odvijanju
prometa in občasnim | |
|javnim prireditvam na prostem (sejmov,
veselic, mitingov …). | |
|GE podtipa jpp je namenjena izključno
parkiranju vozil in | |
|eventualnim občasnim
prireditvam. | |
|GE podtipa jpa je namenjena površinam
avtobusnih postajališč | |
|ter eventualnim informativnim in
turističnim vsebinam. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Stavb ni dovoljeno
graditi. | |
|stavbe – tip,
| | |
|število, število
| | |
|etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Pomožnih stavb,
razen začasnih, po tem | |
|stavbe – število, |odloku ni dovoljeno
graditi. | |
|število etaž |Pomožne stavbe GE
(3.4.3.3) se lahko | |
| |gradijo po Uredbi
kot enostavni oziroma | |
| |nezahtevni objekti,
in sicer le: začasne | |
| |stavbe, povezane z
dovoljeno namembnostjo | |
| |prostora – kiosk
oziroma tipski zabojnik | |
| |(3.4.1.12) ter
nadstrešnica – javna | |
| |kolesarnica.
Odvijanje občasnih javnih | |
| |prireditev naj bo
opredeljeno v režimu | |
| |omejenega ali
zaprtega motornega prometa. V| |
| |odločbi o
priglasitvi javne prireditve mora| |
| |biti naveden tudi
termin dovoljene | |
| |postavitve začasnih
objektov in naprav za | |
| |predmetno
prireditev. | |
| |Dovoljena je trajna
postavitev nadstrešnic | |
| |– čakalnic za
avtobusni promet oziroma | |
| |kolesarnic, za
katero je potrebno pridobiti| |
| |soglasje pristojne
občinske službe z vidika| |
| |oblikovne
ustreznosti. | |
| |Izjeme: pri podtipu.
jpp je dovoljeno | |
| |vzpostaviti tudi
trajni pomožni objekt za | |
| |potrebe osebja, ki
parkirišče vzdržuje. | |
| |Objekt je lahko
velik do 15,0 m2. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Poleg vseh dopustnih
nezahtevnih in | |
|dopustni |enostavnih objektov,
ki so dovoljeni v | |
|nezahtevni in |sferi javnega, so v
javnem prostoru | |
|enostavni objekti |predmetne GE
dovoljeni še spodaj navedeni | |
|(razen stavb) po
|objekti. | |
|Uredbi |Pomožni
infrastrukturni objekti: | |
| |– pomožni cestni
objekti: postajališče; | |
| |– pomožni energetski
objekti – tipski | |
| |zabojnik za
skladiščenje jeklenk za | |
| |utekočinjen naftni
plin (v podzemni | |
|
|izvedbi); | |
| |– pomožne komunalne
objekte – objekt s | |
| |hidroforno postajo,
vodno zajetje (v | |
| |podzemni
izvedbi). | |
| |Urbana oprema
(3.4.1.4 – razen igral), | |
| |začasni objekti:
odprti sezonski gostinski | |
| |vrt, oder z
nadstreškom, začasna tribuna za| |
| |gledalce na prostem
ter objekti za lastne | |
| |potrebe: ograja,
škarpe in podporni zidovi | |
| |(3.4.1.17). Ob
javnih prireditvah so | |
| |dovoljene tudi druge
tehnične naprave in | |
| |ureditve, potrebne
za takšne prireditve | |
| |(osvetlitev,
ozvočenje, varnostni sistemi | |
|
|itd.). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev
|/ | |
|gostote pozidave v
| | |
|tlorisu, odmiki
| | |
|stavb |
| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |Dovoljene so le
talne ureditve, | |
|Organizacija |hortikulturne
ureditve in urbana oprema za | |
|prostora |javno rabo. Ureditev
naj bo izpeljana v | |
| |nivoju javnega
prostora za neoviran dostop | |
| |pešca na celotni
površini. Tudi postavitev | |
| |nadzemnih elementov
infrastrukture (npr.: | |
| |el. transformatorje
ipd.) ni dovoljena. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Za vzdrževanje
površine EUP in javnih | |
|druge zunanje |naprav ter režima
urejanja je odgovorna | |
|ureditve na GE, |pristojna občinska
služba oziroma | |
|ograje in žive |pooblaščeni
koncesionar. Ta je dolžna | |
|meje |vzdrževati režim v
skladu s tč. 4.4 meril | |
| |in pogojev tega tipa
GE. Način izvedbe | |
| |ureditve utrjenih
talnih površin (travnata,| |
| |tlakovanje) je
izbira investitorja. Nove | |
| |parkirne površine,
ki imajo več kot 10 PM | |
| |naj se ozelenijo, in
sicer naj se zasadi | |
| |vsaj eno drevo na 4
PM. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost
|/ | |
|GE, posebnosti
| | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Ureditev (trajna in
v času občasnih | |
|določbe |ureditev) se
opredeli v projektni | |
|urbanističnega |dokumentaciji na
podlagi javnega natečaja. | |
|oblikovanja |Med elemente
ureditve spadajo tudi elementi| |
| |začasne in trajne
urbane opreme ter začasni| |
| |objekti. Manjše
prilagoditve le-teh lahko | |
| |mimo natečajne
rešitve korigira le | |
| |pooblaščeni občinski
urbanist. | |
| |V območju GE s PNRP
– P, PO veljajo merila | |
| |IV.
SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
Tipi GE s prevladujočo PNRP – O, T, E |
78. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|in – GE
infrastrukturnega Podtip: ičn – GE| |
|objekta čistilne naprave ivč –
GE vodnega črpališča in| |
| vodohranov
ieo – GE ekološkega otoka| |
| ike – GE
objekta komunikacijske in| |
|
energetske infrastrukture| |
|
idg – GE deponije sipkih| |
| materialov – peskov| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): T – območje komunikacijske
infrastrukture, E – območja | |
|energetske infrastrukture, O – območja
okoljske infrastrukture;| |
|namembnost
GE: | |
|– O: ičn – GE čistilne
naprave, | |
| ivč – GE vodnega črpališča in
vodohranov, | |
| ieo – GE ekološkega otoka
(zbiralnica ločenih frakcij | |
|odpadkov), | |
| idg – GE deponije sipkih materialov
– peskov; | |
|– T, E: ike – GE objekta komunikacijske
in energetske | |
|infrastrukture | |
|Prostor je namenjen izključno nemotenemu
obratovanju javnih | |
|infrastrukturnih naprav in ureditev, ki
morajo biti v skladu z | |
|oblikovnimi in funkcionalnimi
zmogljivostmi oziroma merili | |
|kvalitet predmetne
lokacije. | |
|V GE podtipa ieo in idg se po izteku
dovoljenj za odlaganje | |
|odpadkov oziroma peskov deponijski
prostor sanira v skladu s | |
|predpisi s področja varstva okolja in
vzpostavi naravni prostor| |
|v primarni rabi (kmetijsko
zemljišče). | |
|V GE podtipa objekta komunikacijske in
energetske | |
|infrastrukture se objekti komunikacijske
in energetske | |
|infrastrukture lahko gradijo le na
lokacijah, za katere se | |
|dokaže, da nima negativnih vplivov na
zdravje ljudi. Dokazilo | |
|mora biti revidirano s strani
pooblaščene institucije z | |
|ustreznimi javnimi
pooblastili. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Stavb ni dovoljeno
graditi, razen tistih, | |
|stavbe – tip, |ki so izključno v
skladu z osnovnim namenom| |
|število, število |GE: za vzpostavitev
čistilne naprave (ičn),| |
|etaž |za vodohran oziroma
vodno zajetje (ivč) ali| |
| |drugimi javnimi
infrastrukturnimi potrebami| |
| |– pomožni objekti
vodne infrastrukture, | |
| |čistilna naprava
ipd. Stavbe v skladu z | |
| |osnovnim namenom GE
naj bodo oblikovane | |
| |minimalistično, tako
površinska obdelava | |
| |fasad kot sama
zasnova. Stavbe naj imajo | |
| |strehe oblikovane le
kot zelene strehe ali | |
| |ravne strehe
(3.4.1.9). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Gradnja stavb je
dovoljena le v skladu z | |
|stavbe – število, |Uredbo, in sicer le
stavb, ki so neposredno| |
|število etaž |vezane na dejavnost
v EUP. Nadzemni deli | |
| |objektov in naprav
ne smejo degradirati | |
| |najpomembnejših
vedut ter tekstur v | |
| |prostoru kulturne
krajine ter degradirati | |
| |oblikovanih dominant
(cerkva ipd.). | |
| |Tovrstni stolpni
objekti (in naprave | |
| |oziroma drogovi) naj
bodo v krajini v | |
| |največji možni meri
nevtralizirani – z | |
| |izčiščeno formo, z
nerefleksnimi površinami| |
| |v svetli kovinsko
sivi barvi. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Ostali |Objekti za lastne
potrebe: utrjena | |
|dopustni |dvorišča, ograja,
škarpe in podporni zidovi| |
|nezahtevni in |(3.4.1.17); pomožni
objekti za spremljanje | |
|enostavni objekti |stanja okolja ter v
skladu z Uredbo pomožno| |
|(razen stavb) po |energetski objeti
(razen relejne hišice in | |
|Uredbi |zabojnika), pomožno
telekomunikacijski | |
| |objekti (razen
stavbe za telekomunikacijsko| |
| |opremo) ter pomožno
infrastrukturni objekti| |
| |(razen avtobusna
postajališča, cestnega | |
| |silosa in cestninske
postaje). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev
|/ | |
|gostote pozidave v
| | |
|tlorisu, odmiki
| | |
|stavb
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |Prostorske ureditve
in eventualne stavbe | |
|Organizacija |oziroma tehnični
objekti naj bodo | |
|prostora |organizirani z
najmanjšim tehnično | |
| |izvedljivim volumnom
nad raščeno površino | |
|
|zemlje. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Stavbe in drugi
objekti naj bodo, glede na | |
|druge zunanje |tehnične pogoje
funkcioniranja, v največji | |
|ureditve na GE, |možni meri
integrirani v krajino – z | |
|ograje in žive |oblikovanjem
zatravljenih brežin in | |
|meje |zasaditvijo visoke
vegetacije v gručah. | |
| |Tudi pogoje
fizičnega varovanja naj se v | |
| |največji možni meri
zagotavlja z | |
| |zemeljskimi
ureditvami. Dopolnilno se za ta| |
| |namen, kolikor druge
oblike varovanja ne | |
| |zadoščajo
(alarmiranje, video …) lahko | |
| |uporablja le žična
ograja v naravni barvi | |
| |kovine ali zeleni
barvi. V odprtem | |
| |prostoru, pri
nagnjenem zemljišču naj se | |
| |deli tovrstnih stavb
izvajajo z integracijo| |
| |v oporne zidove –
škarpe (3.4.1.17) | |
| |praviloma visoke do
1,0 m, vendar (v eni | |
| |kaskadi) največ 2,0
m. GE, razen podtipa | |
| |ieo, naj bodo v
celoti ograjene. V GE | |
| |podtipa idg naj se
umesti tudi vratarnico. | |
| |Območje GE podtipa
ieo je potrebno primerno| |
| |ozeleniti in tako
preprečiti vizualno | |
| |degradacijo
okolice. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost |GE je lahko velika
le toliko, kolikor je | |
|GE, posebnosti |minimalno potrebno
za tehnično kakovostno | |
|parcelacije |in racionalno
ureditev objekta ter | |
| |optimalno
integracijo objekta v okolje. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Zbirno mesto
odpadkov je potrebno urediti | |
|določbe |tako, da so
zagotovljeni higienski pogoji | |
|urbanističnega |in da ni negativnih
vplivov na javno | |
|oblikovanja |površino ali
sosednje objekte oziroma, da | |
| |območje ne povzroča
večjih motenj v okolju.| |
| |V območju GE s PNRP
– T, E, O veljajo | |
| |merila IV.
SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
Tipi GE s prevladujočo PNRP – A |
79. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|od – GE domačije v odprtem
prostoru | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): A – površine razpršene
poselitve; SK – površine | |
|podeželskega naselja; namembnost GE:
namenjena je bivanju in | |
|vsem vrstam dejavnosti: primarnim,
sekundarnim, terciarnim in | |
|kvartarnim znotraj meril opredeljene
stavbne strukture in v | |
|pogojih podeželskega
okolja. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Ena hiša do največ
tri; visoke največ do E2| |
|stavbe – tip, |+
M. | |
|število, število
|Hiša | |
|etaž |Namembnost stavbe:
namenjena je bivanju in | |
| |dejavnosti, ki je v
skladu z merili bivanja| |
| |v podeželskem
okolju. V njej ni dovoljeno | |
| |skladiščenje nad 1
površine ene etaže. | |
| |Osnovni kubus glavne
stavbe: v tlorisu | |
| |optimalno široka
okoli 8,0 m do največ 10,0| |
| |m načelno z
razmerjem širine:dolžini med | |
| |1:2 do največ 1:3
oziroma optimalnim | |
| |razmerjem
širine:dolžini 2:3. | |
| |Sekundarni kubusi
glavne stavbe: se lahko | |
| |organizirajo le na
zadnji strani in obeh | |
| |stranskih fasadah.
Izjema so gank, balkon | |
| |ter zunanje
stopnišče, ki so lahko tudi na | |
| |čelni
fasadi. | |
| |Posebnosti
oblikovanja fasad: / | |
| |Tipi streh Streha z
naklonom – tipa | |
| |dvokapna streha
(3.4.1.10.1). | |
| |Tipi dopustnih
objektov po Klasifikaciji: | |
| |11100
Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih| |
| |in počitniških
hiš). | |
| |Izjeme v primeru
javnega programa: 12112 | |
| |Gostilne,
restavracije in točilnice; 12120 | |
| |Druge gostinske
stavbe za kratkotrajno | |
| |nastanitev; 12304
Stavbe za druge | |
| |storitvene
dejavnosti (razen avtopralnic); | |
| |12620 Muzeji in
knjižnice (razen stavb za | |
| |hrambo arhivskih
gradiv in knjižnice). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi
največ štiri stavbe od tega | |
|stavbe – število, |največ dve do višine
E2. | |
|število etaž |Pomožne stavbe GE
(3.4.3.3) se lahko | |
| |postopkovno gradijo
tudi po Uredbi kot | |
| |enostavni oziroma
nezahtevni objekti, in | |
| |sicer
le: | |
| |– stavbe za potrebe
kmetijstva – kmečka | |
| |lopa, steklenjak
(rastlinjak), silos, | |
| |senik, skedenj in
čebelnjak. | |
| |Ob tem se lahko
gradita še največ dve | |
| |stavbi za lastne
potrebe po Uredbi, in | |
| |sicer le steklenjak,
vrtna uta, garaža ali | |
|
|lopa. | |
| |Tipi objektov –
pomožnih stavb po | |
| |Klasifikaciji so
lahko le: 12520 | |
| |Rezervoarji, silosi
in skladišča (razen | |
| |hladilnic in
specializiranih skladišč tudi | |
| |3.4.1.7), 12711
Stavbe za rastlinsko | |
| |predelavo (le
rastlinjaki), 12713 Stavbe za| |
| |spravilo pridelka,
12712 Stavbe za rejo | |
| |živali, 12714 Druge
nestanovanjske | |
| |kmetijske
stavbe. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Objekti za lastne
potrebe: utrjena | |
|dopustni |dvorišča, ograja,
škarpe in podporni zidovi| |
|nezahtevni in |(3.4.1.17), vrtina
ali vodnjak kot | |
|enostavni objekti |dekorativni element.
Pomožni kmetijsko- | |
|(razen stavb) po |gozdarski objekti:
betonsko korito ali | |
|Uredbi |ribnik, gnojišče in
zbiralnik gnojnice | |
| |(gnojna jama) ali
gnojevke ter hlevski | |
| |izpust (vse
3.4.1.5). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Pomožna stavba se
lahko v vzdolžni smeri | |
|gostote pozidave v |glavne stavbe
oziroma na gradbeni liniji | |
|tlorisu, odmiki |glavne stavbe gradi
do parcelne meje GE. V | |
|stavb |tem primeru je FZ do
60 %, FZP od 30 %. V | |
| |primeru gradnje
pomožne stavbe izven GL | |
| |glavne stavbe pa je
gostota pozidave | |
| |določena z
obveznostjo izgradnje notranjega| |
| |dvorišča
(3.4.1.14). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |Stavbe so lahko
organizirane okoli | |
|Organizacija |notranjega dvorišča
ali vzdolžno na GL | |
|prostora |glavne stavbe.
Glavna stavba naj bo | |
| |organizirana vzdolž
plastnic. Med stavbami | |
| |na GE naj bo odmik 0
(nič) ali 4,0 m. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Na zemljiščih GE z
nagibom raščenega terena| |
|druge zunanje |več kot 1:4 se lahko
zgradijo ravne zunanje| |
|ureditve na GE, |utrjene površine,
široke do 8,0 m. Zunaj | |
|ograje in žive |obodnih stavb
notranjega dvorišča naj bodo | |
|meje |opredeljene
funkcionalne zelene površine. | |
| |Te površine naj bodo
zatravljene in | |
| |zasajene z
avtohtonim sadnim drevjem (kaki,| |
| |figa, oljka, macesen
…). Grmičevje je lahko| |
| |zgolj
dopolnilno. | |
| |Dovoljene so
vizualno kamnite ograde z | |
| |odkapno streho do
višine 1,6 m, ki lahko | |
| |imajo poudarjen vhod
na GE s portalom v | |
| |širini do 3,0 m.
Priporočena je površinska | |
| |obdelava z lokalnim
lomljencem (suhozid po | |
| |principu
vrstenja). | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost |Velikostni red GE je
do 3000 m2. | |
|GE, posebnosti |Posamezno GE
lastniško ni dovoljeno deliti | |
|parcelacije |na več manjših.
Velikost parcele se določi | |
| |z uveljavljanjem
racionalne rabe prostora, | |
| |ob upoštevanju
potreb po modernizaciji, | |
| |lege, potrebnega
manipulativnega prostora | |
| |in vitalnosti
domačije. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Na območju GE s PNRP
– SK in A veljajo | |
|določbe |merila III.
SVPH. | |
|urbanističnega
| | |
|oblikovanja
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.5 Omilitveni |Pri poselitvi v
odprti krajini je potreben | |
|ukrepi |projektno – lokalno
zasnovan način čiščenja| |
| |komunalnih voda v
obliki nepropustnih | |
| |greznic, manjših
čistilnih naprav oziroma | |
| |rastlinskih
čistilnih naprav. Gnojišča za | |
| |shranjevanje gnoja
in gnojnice v bližini | |
| |pomožne stavbe ter
nepropustne greznice je | |
| |potrebno urediti v
skladu s predpisi. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
Tipi GE na vseh stavbnih zemljiščih |
80. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|pin – GE varovanje meril veljavnih
prostorsko izvedbenih | |
|načrtov
| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Podrobnejša namenska raba
prostora (PNRP), namembnost GE| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(PNRP): vse vrste območij stavbnih
zemljišč; namembnost GE: v | |
|skladu z merili veljavnega
PIN. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Opredeljene so v
predmetnem prostorsko | |
|stavbe – tip, |izvedbenem
aktu. | |
|število, število
| | |
|etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Opredeljene so v
predmetnem prostorsko | |
|stavbe – število, |izvedbenem aktu.
| |
|število etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Opredeljeni so v
predmetnem prostorsko | |
|dopustni nezahtevni|izvedbenem
aktu. | |
|in enostavni
| | |
|objekti (razen
| | |
|stavb) po Uredbi
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Opredeljeno je v
predmetnem prostorsko | |
|gostote pozidave v |izvedbenem
aktu. | |
|tlorisu, odmiki
| | |
|stavb
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 Organizacija|Opredeljena je v
predmetnem prostorsko | |
|prostora |izvedbenem
aktu. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Opredeljene v
predmetnem prostorsko | |
|druge zunanje |izvedbenem
aktu. | |
|ureditve na GE, |
| |
|ograje in žive
meje| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost GE,|Opredeljena je v
predmetnem prostorsko | |
|posebnosti |izvedbenem
aktu. | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Opredeljene so v
predmetnem prostorsko | |
|določbe |izvedbenem
aktu. | |
|urbanističnega |Na območju GE s PNRP
– A, SK, CU, CE, BT, | |
|oblikovanja |Z, V, (ZS, ZK, ZP,
ZD) veljajo merila III. | |
| |SVPH. Na območju GE
s PNRP SS veljajo | |
| |merila II. SVPH. Na
območju GE s PNRP – IG,| |
| |IP, LN, P, T, E, O,
K, G, VI, LN veljajo | |
| |merila IV.
SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
81. člen |
+---------------------------------------------------------------+ |
|ppn – GE varovanje pogojev izvedbe
OPPN | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1.0 Osnovna namenska raba prostora
(ONRP), namembnost GE | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|(ONRP): vse vrste območij stavbnih
zemljišč; namembnost GE: v | |
|skladu z usmeritvami za izdelavo
OPPN. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2.0 Dopustni tipi stavb na
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.1 Glavne |Le obstoječa stavbna
struktura. Novih stavb| |
|stavbe – tip, |ni dovoljeno
graditi. | |
|število, število
| | |
|etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.2 Pomožne |Le obstoječa stavbna
struktura. Novih stavb| |
|stavbe – število, |ni dovoljeno
graditi. | |
|število etaž
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|2.3 Drugi |Dovoljeni so le
obstoječi objekti. Izjemoma| |
|dopustni |je dovoljena
postavitev objektov za lastne | |
|nezahtevni in |potrebe: ograja,
podporni zid ter začasni | |
|enostavni objekti |objekti po Uredbi,
in sicer: odprti | |
|(razen stavb) po |sezonski gostinski
vrt, oder z nadstreškom;| |
|Uredbi |pokriti prostor z
napihljivo konstrukcijo | |
| |ali v montažnem
šotoru pokriti prireditveni| |
| |prostor, kamor sodi
tudi športno igrišče, | |
| |začasna tribuna za
gledalce na prostem ter | |
| |začasnih objektov
namenjeni skladiščenju. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.0 Dopustna izraba prostora
GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|3.1 Omejitev |Gostota pozidave se
ne sme povečati. | |
|gostote pozidave v
| | |
|tlorisu, odmiki
| | |
|stavb
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.0 Organizacija in urbanistično
oblikovanje GE | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.1 |Predmet usmeritev
izdelave OPPN in nato | |
|Organizacija |OPPN
samega. | |
|prostora
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.2 Zelene in |Ohranitev
obstoječega statusa oziroma | |
|druge zunanje |sanacija
stavbišč/utrjenih površin v zelene| |
|ureditve na GE, |površine.
| |
|ograje in žive
| | |
|meje
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.3 Velikost |Dovoljena je le
parcelacija katere | |
|GE, posebnosti |posledica je le
združevanje parcel. | |
|parcelacije
| | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
|4.4 Druge |Vsi posegi in ukrepi
na GE, ki bi lahko | |
|določbe |dvignili ekonomsko
vrednost zemljišč, gredo| |
|urbanističnega |v primeru
eventualnih posegov v kontekstu | |
|oblikovanja |realizacije OPPN na
račun investitorja. Do | |
| |sprejetja OPPN so
dovoljene le gradnje in | |
| |prostorske ureditve,
ki ne bodo ovirale | |
| |načrtovane gradnje
in ureditev po OPPN, med| |
|
|drugim: | |
| |– gradnja komunalne
opreme za oskrbo | |
| |obstoječih
objektov, | |
| |– vzdrževanje,
rekonstrukcija ter | |
| |odstranitev
gospodarske javne | |
|
|infrastrukture, | |
| |– gradnja pomožnih
objektov – ograj ter | |
| |postavitev začasnih
objektov, | |
| |– vzdrževanje in
rekonstrukcije obstoječih | |
| |objektov, nadzidave
in prizidave ter | |
| |nadomestne gradnje
na obstoječih GE, | |
| |kolikor niso v
neskladju z načrtovano | |
|
|ureditvijo, | |
| |– odstranitev
obstoječih objektov, | |
| |– sprememba rabe in
namembnosti obstoječih | |
| |objektov glede na
plansko namensko rabo | |
|
|zemljišča. | |
| |Vsi posegi, razen
vzdrževanja, so dovoljeni| |
| |le na podlagi
pravnomočnega PGD. | |
| |Na območju GE
veljajo do sprejema OPPN | |
| |stopnje varstva pred
hrupom določene v | |
| |Uredbi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v| |
| |okolju (Uradni list
RS, št. 105/05, 34/08, | |
| |109/09, 62/10) glede
na opredeljeno | |
| |namensko rabo
prostora na območju urejanja | |
| |z
OPPN. | |
| |Na območju GE s PNRP
– A, SK, CU, CE, BT, | |
| |Z, V, (ZS, ZK, ZP,
ZD) veljajo merila III. | |
| |SVPH, s PNRP SS
veljajo merila II. SVPH, s | |
| |PNRP – IG, IP, LN,
P, T, E, O, K, G, VI, LN| |
| |pa merila IV.
SVPH. | |
+-------------------+-------------------------------------------+ |
3.5.0.0 Specifikacija EUP, podenot EUP in podobmočij KGV s
posebnimi PIP |
82. člen |
(splošno) |
(1) Vsaka EUP ima v nadaljevanju povzete oziroma določene
naslednje elemente: |
– naziv (identičen nazivu v grafičnem prikazu izvedbenega
dela) – z dvomestno črkovno oznako naselja in zaporedno številko EUP v
naselju, določeno (prevladujočo) podrobno namensko rabo in oznako
predpisanega tipa GE, |
– naziv predpisanega tipa GE,
|
– predpisano največje število in tip oziroma tipe glavne
stavbe, |
– predpisano največje število pomožnih stavb,
|
– posebna merila in pogoje urejanja GE v predmetni EUP z
navedbo eventualnega OPPN – (OPPN) na izvedbeni ravni. |
(2) V specifikaciji EUP je določeno tudi število
dovoljenih pomožnih stavb. Vendar pa je predpisano le dopustno število
pomožnih stavb, ki se gradijo v skladu z merili za pomožne stavbe tega
odloka. |
83. člen |
(specifikacija EUP) |
|
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN |
84. člen |
(OPPN se pripravijo za naslednja območja) |
1 Ajba |
OPPN 1-01: SORG Ajba
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
Območje razpršenih gradenj in razpršene poselitve v
odprtem prostoru krajine. |
b- Urbanistični cilj OPPN
|
Sanacija območja razpršenih gradenj je potrebna kot ukrep
v skladu z 28. členom Pravilnika. Namen sanacije je zgostitev pozidave
ter aktiviranje razpoložljive prostorske rezerve naselja. |
c- Dopustne dejavnosti
|
Območje je namenjeno bivanju na podeželju. Dopustne so
dejavnosti povezane s primarno rabo prostora (kmetijstvo, gozdarstvo),
dopustijo pa se še dopolnilne dejavnosti terciarnega in kvartarnega
značaja brez posebnih vplivov na okolje. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Dopolnilna gradnja za potrebe stanovanj ali kmetijstva
oziroma sorodnih dejavnosti v stavbah primerljivega merila tipa glede na
obstoječo stavbno strukturo – GE.kh – kraška hiša oziroma .ph –
primorska hiša. Sprejemljiva je le tematska struktura, ki bo
zagotavljala gostoto do FZ 0,5 in bo v merilu ter arhitekturnem
oblikovanju dopolnjevala obstoječo. Zagotovi se regulacija javnega
prostora. |
e- Druge usmeritve glede PIP
|
Obstoječe stavbe se lahko v sklopu pripadajočih GE do
sprejetja OPPN urejajo v skladu z merili GE pod oznako ph. |
2 Anhovo |
OPPN 2-01: GC Anhovo
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
Območje nekdanje vasi v neposredni bližini kompleksa
Salonit Anhovo s kasneje vzpostavljenimi gospodarskimi enotami je
degradirano in potrebno prenove ter integracije z delujočim kompleksom.
|
b- Osnovni namen in urbanistični cilj OPPN
|
Z OPPN se zagotovi sanacija degradiranega območja in
omogoči prostorske pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti v občini. Z
reurbanizacijo se območje poveže z obstoječim aktivnim kompleksom v
celovito gospodarsko cono. |
c- Dejavnosti |
Gospodarska cona za več gospodarskih enot manjšega in
srednjega velikostnega merila. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Predvidi se rušitev pretežnega dela obstoječe stavbne
strukture. Prenova in opredelitev dopolnilne mreže javnega prostora naj
upošteva vzpostavitev rastra gospodarskih enot srednjega in manjšega
merila (nova parcelacija). Opredelitev gradbenih enot različnih
velikosti naj bo fleksibilna. Organizacija stavbne strukture naj vsebuje
določitev skupnih gradbenih linij z oblikovanjem skupnega javnega
prostora, priporočeno je oblikovanje skupnih/enotnih uvozov. Stavbni
kubusi naj bodo elementarnih geometrijskih oblik z ravnimi površinami,
višinsko urejeni in načeloma formo ravne strehe. Višina stavb naj ne
presega obstoječih oziroma je odvisna od potreb razvojnega procesa
dejavnosti. Na zunanjih robovih cone naj se v smislu sooblikovanja GC
kot prostorske celote v razmerju do kulturne krajine oblikuje zeleni pas
srednje rasle vegetacije, ki naj služi kot vizualna zaščita, s katero
naj se zmanjša vidna izpostavljenost grajenih struktur iz smeri
okoliških naselij (Deskle, Anhovo, Močila, Gorenje Polje). Pri določanju
višin in velikosti objektov naj se upošteva postopen razvoj morfologije
stavbne strukture glede višine in velikosti objektov v smeri od južnega
roba proti severu v globino cone. |
e- Druge usmeritve glede PIP
|
Na obstoječi stavbni strukturi so do sprejetja OPPN
dovoljena le vzdrževalna dela. V enoti An04.gs pa je dovoljena tudi
prenova/gradnja stavbne strukture za potrebe proizvodnje. V okviru OPPN
naj se podrobno ovrednoti vpliv hrupa glede na predvidene dejavnosti in
obstoječo obremenjenost s hrupom, v delu s stanovanjskimi objekti naj se
zagotavljajo pogoji za II. stopnjo varstva pred hrupom. Podrobnejše
programe naj se v coni razmešča z upoštevanjem vplivov na območja
poselitve. |
5 Deskle |
OPPN 5-01: CU Deskle
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
Nepozidano območje ob današnjem vstopu v naselbinsko telo
Deskel, ki je v nadaljevanju proti jugovzhodu določeno z linijo osamelih
domačij in razpršenih gradenj. Ključni prostorski izhodišči sta
povezanost in vpliv glavne ceste na jugovzhodni strani in reke na
severozahodni. |
b- Osnovni namen in urbanistični cilj OPPN
|
Glede na lego ob najpomembnejši strukturni osi naselja je
lokacija primerna za pomembne javne vsebine terciarnega sektorja – gre
torej za aktiviranje pomembnega potenciala naselja za razvoj centralnih
dejavnosti, ki imajo v starem jedru naselja omejene prostorske možnosti.
|
c- Dejavnosti |
Bivanje oziroma oskrba prebivalcev s posebnimi potrebami,
starejših občanov, vzdolž osrednje osi tudi terciarne in kvartarne
dejavnosti. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Opredelitev javnega bivalnega programa – doma starejših
naj bo v formi javne stavbe. Ključno je funkcionalno navezovanje in
organizacija glavnih vhodov vzdolž strukturne osi na južnem robu ter
odpiranje stavbne strukture v smislu vedut ter osvetlitve proti reki.
Oblikuje naj se kakovosten ambient z raznovrstnimi možnostmi navezav na
zunanji naravni prostor. V prostorskem smislu je pomembna skladnost
območja kot prostorske celote v razmerju do kulturne krajine –
uskladitev višinskih gabaritov, zniževanje in zmanjševanje kubusov na
izpostavljenih zunanjih robovih ter ozelenitev le-teh, v čim večji meri
naj se ohranjajo vedutni pogledi. |
e- Druge usmeritve glede PIP
|
V prehodnem obdobju naj se varujejo razvojna izhodišča
ureditve kot celote. |
6 Ročinj |
OPPN 6-02: SORG Ročinj vzhod
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
Območje razpršenih gradenj na vizualno izpostavljenem
pobočju vzhodno od izvornega naselbinskega telesa Ročinj je v prostorsko
ambientalnem smislu izrazito konfliktno z več posameznimi hišami
različnih meril in s slabo kompatibilnimi stavbarskimi značilnostmi. Med
njimi so prazne enote, gostota pozidave je nizka. |
b- Urbanistični cilj OPPN
|
Sanacija območja razpršenih gradenj in njegova vključitev
v naselbinsko telo Ročinj na podlagi 28. člena Pravilnika z zgostitvijo
pozidave, ohranitvijo in intenziviranjem zelenih cezur, predvsem pa s
prenovo javnega prostora in izboljšanjem izkoriščenosti komunalne opreme
naselja. |
c- Dopustne dejavnosti
|
Bivanje. Izjemoma se lahko vzpostavi terciarne dejavnosti,
ki so v skladu z bivanjem v mirnem okolju. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Sanacija javnega prostora – predvsem ureditev mreže
prometnih površin, opredelitev dopolnilne stavbne strukture
individualnih stanovanjskih hiš in okrepitev vloge Ročinja v širšem
prostoru. |
e- Druge usmeritve glede PIP
|
Obstoječe stavbe se lahko v sklopu pripadajoče GE do
sprejetja OPPN urejajo v skladu z merili GE s končnico gs. Pri posegih v
vplivnem območju enote KD naselja Ročinj – Vas (EŠD 23312) je potrebno
ravnati v skladu s 37. členom – varuje se prepoznana lega v prostoru,
obstoječi odprti prostor, raba, varuje se robove, veduto in okoliško
krajino. Posegi površine naj se v čim večji možni meri odmaknejo od
vodotoka (vsaj 5 m). |
8 Kal nad Kanalom
|
OPPN-8-01: Kamnolom Cvetrež
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
Na območju OPPN je nahajališče izredno kakovostnega kamna
skrilavca primernega za uporabo pri prenovi objektov varovane kulturne
dediščine. Nahajališče za izkoriščanje še ni odprto. |
b- Urbanistični cilj OPPN
|
Namen aktiviranja kamnoloma je zagotovitev kamna –
skrilavca za potrebe obnavljanja objektov grajenih z materiali
avtohtonega izvora, zlasti zavarovanih objektov kulturne dediščine.
|
c- Dopustne dejavnosti
|
Dopustne so dejavnosti povezane s pridobivanjem in
obdelavo mineralnih surovin. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Prostorska ureditev naj vključuje tudi ureditev
transportnih poti za zmanjšanje vplivov na poselitev v bližini
kamnoloma. Dopusti se umestitev objektov za pridobivanje in obdelavo
kamna. Pri načrtovanju se upošteva predpise s področja rudarstva in
varstva okolja. V čim večji možni meri se ohranja obstoječa drevesna in
grmovna vegetacija. Po končanih delih se kamnolom ustrezno sanira ter na
površinah zaključenega kopa vzpostavi primarna raba prostora.
|
e- Druge usmeritve glede PIP
|
V okviru OPPN je potrebno izvesti analizo stabilnosti tal
ter opredeliti potrebne omilitvene ukrepe za preprečevanje plazenja tal
in erozije. V okviru urejanja z OPPN se podrobneje vrednoti vpliv hrupa
na okolico ter po potrebi opredeli ustrezne protihrupne ukrepe za
zagotavljanje ustreznega nivoja hrupa. |
10 Kanal |
OPPN-10-01: CU Kanal jug – I. faza
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
Prostorsko jasno definirano območje med reko Sočo na
vzhodni in južni strani ter železniško progo na zahodni strani je
relativno slabo urbanizirano, pretežni del območja je nepozidan. Območje
je ambientalno tesno povezano s središčem mesta, hkrati pa odprto k reki
Soči. Načrtovan potek trase obvozne ceste Kanala vključno z mostom
odpira prostor za razvoj naselja na obeh bregovih Soče (vključno s
prenovo starega jedra). |
b- Osnovni name in urbanistični cilj OPPN
|
OPPN je namenjen realizaciji nove urbane strukture v
vzhodnem delu – torej v pretežno nepozidanem prostoru ob reki. Glede na
razmerja dejavnosti in razvojne možnosti je smiselna realizacija
dopolnilne urbanizacije v dveh fazah – v prvi fazi naj se realizira
pozidavo pretežno nepozidanega prostora na vhodnem delu, v drugi pa
reurbanizacijo v preostalem, danes pretežno pozidanem delu s poudarkom
na integraciji obeh urbaniziranih območij. |
Aktiviranje prostorskega potenciala naj se povezuje s
prenovo starega jedra ter z izgradnjo nove obvozne ceste z mostom.
|
c- Dejavnosti |
Bivanje ter dopolnilne terciarne dejavnosti – pretežno
oskrbne in storitvene. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Nova urbana struktura naj se načeloma razvija v sekvencah
linij, primarno vzporedno z reko, kjer se skupaj z novim mostom
obvoznice Kanal razvija identiteta naselja v širšem prostoru tako v
razmerju urbanega prostora do krajine, kot v programskem smislu do jedra
Kanala. Zato se v tem območju ob bivanju v enotah srednje do visoke
gostote, umeščajo predvsem programi, ki v starem jedru nimajo
prostorskih možnosti in ga tako dopolnjujejo. Stavbna struktura naj se
ob reki razvija z nižjimi kubusi, v prepletu z obrečno strukturo zelenih
površin. V višjem, zahodnem delu pa je struktura stavbnih linij lahko
nekoliko višja (do višine E3). V tem delu naj se dejavnost stanovanj
prepleta z dejavnostmi terciarnega sektorja. V prostorskem smislu je
pomembna vidna skladnost območja kot prostorske celote v razmerju do
obstoječe kvalitetne kulturne krajine. Zaradi ohranjanja krajinske slike
je nujna uskladitev višinskih gabaritov, zniževanje in zmanjševanje
kubusov na izpostavljenih zunanjih robovih ter smiselna ozelenitev
le-teh v navezavi z ambientom reke. |
e- Druge usmeritve glede PIP
|
Pri zasnovi prometne mreže je potrebno upoštevati vlogo in
značaj obvoznice z mostom ter zagotoviti urbanistično sprejemljive in
prometno tehnično ustrezne navezave nanjo. V sklopu OPPN je potrebno
podrobneje vrednotiti morebitne vplive na krajino glede na predvidene
ureditve in opredeliti eventualno potrebne pogoje za omilitev negativnih
vplivov na krajinsko sliko in vidne kakovosti okolja. |
OPPN-10-02: DSO Kanal
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
Območje je del severne meje naselbinskega telesa Kanala.
Ozek pas zemljišč med lokalno cesto in reko Sočo ima izjemne ambientalno
prostorske dispozicije. Na južni strani meji na območje osnovne šole in
vrtca – torej na ene najpomembnejših dejavnosti terciarnega sektorja.
Vmes je potok. Nepozidano zemljišče je danes v kmetijski rabi oziroma v
rabi vrtičkarstva. |
b- Namen in urbanistični cilj OPPN
|
Organizacija doma za starejše je na tem območju utemeljena
s kakovostnim ambientom ob Soči, z možnostmi navezav na zunanji,
pretežno naravni prostor in z bližino središčnih funkcij naselja ter
starim jedrom. Na lokaciji se utrjuje in nadgrajuje obstoječe torišče
kompatibilnih programov kvartarnega sektorja. |
c- Dejavnosti |
Oskrba in bivanje prebivalcev s posebnimi potrebami –
starejših občanov. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Vzpostavitev javne stavbe za program doma starejših, ki je
funkcionalno vpeta na strukturno os – ulico na jugovzhodni strani,
hkrati pa odprta predvsem v prostor Soče. Pomembna je funkcija
sooblikovanja meje oziroma vstopa v naselje. Stavbna struktura je lahko
srednjega do večjega merila. Oblikovanje stavbne strukture naj bo tako,
da gradi na ohranjanju kvalitetnega mikroambineta kulturne krajine.
Smiselna je ozelenitev robov območja in navezava z obvodnim svetom reke.
|
e- Druge usmeritve glede PIP
|
Do sprejetja OPPN naj se varujejo razvojna izhodišča
ureditve celote. Tako je na enoti Ka07.ppn do sprejetja OPPN dovoljeno
vrtičkarstvo. Enota Ka07.zvo naj se do sprejetja OPPN ureja v skladu z
vzpostavljenimi merili tipa GE z oznako zvo, del območja, ki sega v
območje poplavnih voda naj glede dejavnosti in dopustnih gradenj
upošteva Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/11,
77/11). |
OPPN-10-04: Prenova starega jedra
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
Utesnjenemu in prostorsko razvojno omejenemu staremu jedru
Kanala bo po izgradnji obvozne ceste z mostom dana priložnost za
celovito prenovo. Območje bo pridobilo na kakovosti bivalnega okolja s
prenovo in regulacijo javnega prostora, odprte bodo nove možnosti za
razvoj storitvenih, upravnih, kulturnih in drugih družbenih dejavnosti.
|
b- Namen in urbanistični cilj OPPN
|
Namen OPPN je celovita prenova starega mestnega jedra ter
aktiviranje obstoječih in pričakovanih prostorskih rezerv (po izgradnji
obvoznice). S sanacijo mreže javnih cest in poti v širšem zaledju jedra
naselja naj se vzpostavi boljša povezanost zaledne poselitve z jedrom.
|
c- Dejavnosti |
Programi terciarnega in kvartarnega značaja z bivanjem.
Prostorske potrebe se načrtujejo v obsegu dejavnosti, ki dosega
potencial pomembnejšega lokalnega središča. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Primarno naj se v območju vzpostavijo terciarne in
kvartarne dejavnosti ter parkovna ureditev (v severozahodnem delu
območja) oziroma stanovanja ter parkirna mesta. Načeloma se parkiranje
organizira v kletnih etažah. Parkirišč v nivoju ureditev ni dovoljeno na
novo vzpostavljati. Pri načrtovanju urbanistično arhitekturne ureditve
je potrebno posebno pozornost posvetiti GE v zaledju med glavnima
napajalnima cestama – Trgom svobode, Staničevo in Pionirsko ulico, kjer
naj se vzpostavijo prostorske možnosti za nove programe ter ustrezne
parkovne ureditve. V zgornjih etažah glavnih stavb (npr. tipa trška
hiša.th) naj imajo stanovanja prednost pred poslovnimi in storitvenimi
dejavnostmi. Revitalizira naj se obstoječa mreža javnega prostora, ob
tem naj se vzpostavi tudi nova peš povezava zalednega severozahodnega
dela ob Soči z glavnim trgom. |
e- Druge usmeritve glede PIP
|
Obstoječe gradbene enote naj se do sprejetja OPPN urejajo
v skladu z merili opredeljenih tipov GE (Ka45.ph, Ka16.jgd, Ka17.sb,
Ka18.jsk, Ka19.th, Ka20.pjs, Ka21.jp. Ka22.jp, Ka23.jsm, Ka24.jsk)
oziroma posebnimi merili določenimi na ravni EUP. Na registriranih
enotah kulturne dediščine so dovoljeni le posegi v skladu z
opredeljenimi varstvenimi režimi dediščine. Na enotah, kjer je določen
1. varstveni režim se lahko izvajajo le posegi, ki so namenjeni
ohranitvi zgodovinsko pomembnega kompleksa. |
14 Morsko |
OPPN 14-01: Stanovanjska soseska Morsko
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
Območje je prometno zelo slabo dostopno in komunalno
neopremljeno. Potrebna je vzpostavitev nove strukturne osi znotraj
območja naselja. |
b- Urbanistični cilj OPPN
|
Namen OPPN je aktiviranje prostorskega potenciala za
potrebe vzpostavitve nove stanovanjske soseske naselja. Glede na vlogo
območja v prostoru naj se oblikuje nova prostorska in morfološka enota v
komplementarnem prostorskem dialogu s starim delom naselja, ki v celoti
ohranja izvorno prostorsko integriteto. |
c- Dopustne dejavnosti
|
Bivanje. Izjemoma se lahko vzpostavi terciarne dejavnosti,
ki so v skladu z bivanjem v mirnem okolju. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Dostop v območje naj bo organiziran z južne strani
območja, vzpostavi naj se most med bregovoma lokalnega potoka. Nujna je
opredelitev novega javnega prostora po globini območja, tako da bo
omogočena priključitev do novo vzpostavljenih gradbenih enot. Organizira
naj se fleksibilna opredelitev gradbenih enot različnih velikosti na
notranji napajalni mreži javnega prostora. Vzpostavi naj se relativno
zgoščena naselbinska struktura individualnih stanovanjskih enot s
homogenim višinskim gabaritom, na poenotenih regulacijskih črtah v
enovito stavbno strukturo. Javni prostor skozi območje naj se razvije na
način, da tehnično ustreza dvosmernemu prometu s hodnikom za pešce ter
eventualno tudi kolesarsko stezo. Nova stavbna struktura naj bo načeloma
orientirana v smeri plastnic. Nove gradbene enote na nepozidanih
zemljiščih, naj se oblikujejo po merilih GE tipa primorska hiša (.ph), s
prostostoječo glavno stavbo tipa primorska hiša, ki naj ne presega
višinskega gabarita E2+M. Strehe naj bodo oblikovane kot strehe z
naklonom, ki naj bodo praviloma štirikapne. Priporočena velikost GE je
od 500–2000 m2. Merilo stavb (še posebno višinsko) naj zagotavlja
enovitost krajine streh in pozidave v vplivnem območju kulturne krajine.
Hkrati naj stavbna struktura sooblikuje kvalitetno mejo naselja. V
območju je sicer mogoča tudi pozidava v skladu z merili tipa GE kraška
hiša (.kh), vendar naj bo izbran tip GE in pozidave enoten v celotnem
območju. Območje vodotoka naj se ohrani v naravni obliki ter se glede na
vlogo primerno uredi kot območje zelenih površin. Slednje so pomembne
tako vizualno kot prostorske ločnice med novo pozidavo in obstoječim
jedrom naselja. |
e- Druge usmeritve glede PIP
|
Obstoječe gradbene enote naj se do sprejetja OPPN urejajo
v skladu z merili tipa GE.ph. Do sprejetja so dovoljeni le posegi v
skladu z merili opredeljenega EUP (.ppn – 81. člen) |
15 Plave |
OPPN 15-01: Rekreacijsko turistični park Plave
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
V priobalnem pasu na naplavni brežini v okljuku Soče je v
območju med Plavami in Prilesjem pri Plavah na obeh bregovih
identificiran prostorski potencial za ureditev športno rekreacijske in
turistične infrastrukture. Na tem prostoru so že artikulirani nastavki
za tovrstno ureditev in rabo – v kolesarski stezi Solkan–Plave, deloma
urejenih poteh in piknik prostoru ter starejše domačije z gostiščem.
|
b- Namen in urbanistični cilj OPPN
|
Namen OPPN je vzpostavitev rekreacijskega parka za potrebe
občanov in razvoj turizma z ureditvijo prostorskih pogojev za vodne in
obvodne programe, sprehode, kolesarjenje, športna igrišča ter
spremljajoče dejavnosti. Ureditev območja naj bo podrejena zmogljivostim
naravnega prostora. V programsko in prostorsko ureditev se vključuje
tudi območje razpršene poselitve v Plavah. |
c- Dejavnosti |
Območje za šport in rekreacijo – odprte športne površine v
naravnem okolju za potrebe turizma in rekreativne dejavnosti s
pripadajočimi storitvenimi dejavnostmi manjšega obsega ter bivanje in
dopolnilne dejavnosti, ki se lahko razvijajo v stavbni strukturi v
podeželskem okolju (za območje razpršene poselitve). |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Sanira naj se degradirana krajinska struktura in ohranja
priobalni pas ter srednje in visoko rasla avtohtona vegetacija po
celotnem območju. Rekreativne vsebine naj se navezujejo na obstoječe
gozdne/pohodne poti (izletništvo). V osrednjem delu območja se na
stavbnih zemljiščih lahko oblikujejo športno rekreativne vsebine z
odprtimi športno rekreativnimi objekti kot so: igrišča za balinišče,
odbojko, otroško igrišče, prostor za prireditve (oder, mize s klopmi
...) vendar brez trajnih ureditev. Dovoljene so le ureditve brez stavb z
možnostjo urejenega dostopa do obale reke Soče in pomolom za plovila.
Utrjene površine naj bodo izvedene z naravnimi materiali (predvsem v
peščeni izvedbi). V severnem delu območja, se ob regionalni cesti
organizira parkirišče za potrebe parka. Obstoječe objekte vzdolž glavne
regionalne ceste je potrebno sanirati. Prenovljena obstoječa oziroma
dopolnilna stavbna struktura na območju le-te naj se razvija v skladu z
načeli tipa GE.ph – primorska hiša. |
e- Druge usmeritve glede PIP
|
EUP Pr07.zsr naj se do sprejetja ureja v skladu z merili
tipa GE.zsr. Dovoljene so le ureditve brez stavb z možnostjo ureditve
dostopa do obale reke Soče in vzpostavitev pomola za plovila.
|
EUP Pl42.jpp se do sprejetja ureja v skladu z merili tipa
GE.jpp. Lahko se vzpostavi tudi montažni objekt turistične in
informativne vsebine ter stojnice, vendar pod pogoji za vplivno območje
spomenika. Stavbo je dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji:
|
postavitev z umestitvijo ne sme ovirati prehodnosti
površin javnega prostora; praviloma naj bo vzdolžne oblike; ima naj le
eno etažo (E1); stavba je lahko velika do največ 180,0 m2; konstrukcija
naj bo praviloma lesena, odprta z vsaj ene (čelne) strani; streha je
lahko tipa dvokapna, enokapna ali ravna streha. |
EUP Pl40.zdz – Dovoljena je hortikulturna in parkovna
ureditev (spominski park) v sklopu prezentacije obstoječe kapelice iz 1.
svetovne vojne (EŠD 27539), v skladu s pogoji varstva kulturne
dediščine. |
Z izvedbo OPPN je predvidena vzpostavitev rekreativnih
površin in površin za turizem, ki izhajajo iz zmogljivosti naravnega
prostora (vodni in obvodni programi, sprehodi, kolesarjenje, športna
igrišča …) s spremljajočimi dejavnostmi. |
V največji meri se sanira in ohranja osnovna krajinska
struktura oziroma priobalni pas ter srednje in visoko rasla avtohtona
vegetacija po celotnem območju, tudi v območju gozdnih površin.
|
31 Močila |
OPPN 31-01: SORG Močila vzhod
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
|
Območje nepozidanih stavbnih zemljišč vzhodno od obstoječe
stavbne strukture naselja se ohranja za namen možnih preselitev iz
območja stare vasi Anhovo. V prostorsko ureditev se vključujejo
obstoječi objekti razpršene gradnje. |
b- Urbanistični cilj OPPN
|
Ob aktiviranju razpoložljive prostorske rezerve naselja se
izvede sanacija razpršene gradnje. Sanirajo naj se degradirani robovi
naselja – z oblikovanjem končnih meja obstoječe soseske proti naravnemu
prostoru, v območju lokalno pomembnih naravnih robov. |
c- Dopustne dejavnosti
|
Bivanje. Izjemoma se lahko vzpostavi terciarne dejavnosti,
ki so v skladu z bivanjem v mirnem okolju. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
|
Dogradi naj se mreža javnega prostora z navezavami na
območje soseske. Nova stavbna struktura naj bo opredeljena v okvirih
tipov GE: .ph – primorska hiša oziroma .hv – vrstne hiše. |
e- Druge usmeritve glede PIP
|
Obstoječe gradbene enote naj se do sprejetja OPPN urejajo
v skladu z merili tipa GE.ph. |
Gre za aktiviranje razpoložljivega prostorskega potenciala
stavbnih zemljišč. |
85. člen |
(prostorski ukrepi) |
Za območje občine se pripravi program opremljanja stavbnih
zemljišč. Za območje posameznega OPPN se lahko pripravi samostojen
program opremljanja. |
4.0.0.0 Prehodne in končne določbe |
86. člen |
(veljavni prostorski izvedbeni akti) |
(1) Ob uveljavitvi tega odloka ostajajo v veljavi
naslednji prostorski izvedbeni akti občine – Odloki: |
– Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za obvozno cesto v
Kanalu (Uradni list RS, št. 82/01 in Uradne objave časopisa Primorske
novice, št. 39/01); |
– Uredba o lokacijskem načrtu za obnovo in doinštalacijo
obstoječe Hidroelektrarne Plave na Soči – HE Plave II (Uradni list RS,
št. 66/96); |
– Uredba o lokacijskem načrtu za obnovo in doinštalacijo
obstoječe Hidroelektrarne Doblar na Soči – HE Doblar II (Uradni list RS,
št. 66/96); |
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za črpalno
hidroelektrarno Avče (Uradne objave časopisa Primorske novice, št.
29/04); |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
kamnolome Rodež in Perunk (Uradni list RS, št. 22/09). |
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati
naslednji prostorski akti: |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje 1986–2000, dopolnjenega
1987, 1990 in 1993 ter Občine Kanal ob Soči, dopolnjenega 1996 in 1999
(Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/87, 3/90,
1/93, Uradne objave časopisa Primorske novice 32/96 in 22/99);
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
srednjeročnega družbenega plana Občine Nova gorica za obdobje 1986 –
2000, dopolnjenega 1987, 1990 in 1993 ter Občine Kanal ob Soči,
dopolnjenega 1996 in 1999 v letu 2002 (Uradno glasilo občin Ajdovščina,
Nova Gorica in Tolmin, št. 7/87, 3/90, 1/93, Uradne objave časopisa
Primorske novice 32/96, 22/99 PN, 30/02 – teh. popravek, 47/02 in
29/04); |
– Odlok o zazidalnem načrtu Kanal – sever, Projekt p.o.
Nova Gorica, februar 1979; |
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo
degradiranega prostora (Občina Nova Gorica), Projekt d.d., Nova Gorica,
februar 1994 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin,
št. 6/94); |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o splošnih PUP
za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 9/87in
11/87), ki velja za Občino Kanal ob Soči (Uradne objave časopisa
Primorske novice, št. 18/05); |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah splošnih PUP za posege
v prostor v Občini Nova Gorica, za Občino Kanal ob Soči za območje
Salonita Anhovo (Odlok o PUP Salonit Anhovo), (Uradne objave časopisa
Primorske novice, št. 45/05). |
87. člen |
(dokončanje postopkov) |
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v
prostor, začeti pred uveljavitvijo tega akta, se nadaljujejo in končajo
na podlagi prostorskih aktov, ki so na obravnavanem prostoru veljali na
dan začetka postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za začetek
postopka se šteje datum vloge za pridobitev projektnih pogojev
soglasjedajalcev za predmetni poseg. |
88. člen |
(vpogled v akt in hramba) |
Akt z vsemi prilogami se hrani v arhivu Občine Kanal ob
Soči in je javnosti in uporabnikom na vpogled v prostorih občinske
uprave, Trg svobode 23, v Kanalu. V digitalni obliki je akt na vpogled
na spletnih straneh občine. Sprejeti akt je posredovan Upravni enoti
Nova Gorica in Ministrstvu pristojnemu za prostor. |
89. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
Št. 3500-0009/2012-1 |
Kanal, dne 11. oktobra 2012 |
Župan |
Občine Kanal ob Soči
|
Andrej Maffi l.r. |