|
Na
podlagi 69. člena
Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.
9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 22. oktobra 2007,
sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
Mestnega sveta Mestne občine Ptuj |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela Mestnega sveta Mestne občine
Ptuj (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in
dolžnosti članov in članic mestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: člani
sveta). |
|
|
2. člen |
|
|
V
poslovniku uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški
spol, se uporabljajo kot nevtralni za moški in ženski spol. |
|
|
3. člen |
|
|
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
4. člen |
|
|
(1)Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
(2)Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom mestne
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
(3)Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
(1)Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
|
(2)Redne
seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
|
(3)Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
|
|
(4)Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
|
|
(5)Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih mestne občine in drugih
svečanih priložnostih. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet
predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
(1)Svet
uporablja pečat mestne občine, ki je določen s statutom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa "MESTNI SVET". |
|
|
(2)Svet
uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
|
|
(3)Pečat
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
|
(4)Pečat
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo strokovni sodelavec za svet. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
(1)Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
|
(2)Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. |
|
|
(3)Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni člani sveta. |
|
|
9. člen |
|
|
(1)Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
|
|
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov |
|
|
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in
volitev župana |
|
|
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in
pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta |
|
|
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta |
|
|
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah
kandidatov za župana |
|
|
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja |
|
|
|
|
|
(2)O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja. |
|
|
10. člen |
|
|
(1)Dnevni
red konstitutivne seje vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor: "Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal v skladu
s pravnim redom Republike Slovenije in Mestne občine Ptuj. Pri
izvrševanju svoje funkcije bom ravnal vestno in odgovorno v korist in za
blaginjo obča- |
|
|
nov in
občank Mestne občine Ptuj.". |
|
|
(2)Prvo
sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet. |
|
|
(3)Na
prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga
vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili
vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih
predlogih svet ne odloča. Mandatna komisija na podlagi poročila volilne
komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili
izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
in predlaga potrditev mandatov članov sveta. |
|
|
(4)Če je
vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
|
11. člen |
|
|
(1)Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem,
ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
(2)Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
|
|
(3)Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
|
|
(4)Svet
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe - kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
(1)Ko se
svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
|
(2)V
kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
|
|
(3)S
prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru
mestne občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
|
|
|
13. člen |
|
|
Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na konstitutivni
seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
14. člen |
|
|
(1)Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom
mestne občine in tem poslovnikom. |
|
|
(2)Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
(3)Član
sveta ima pravico: |
|
|
- predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
|
|
- predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pri- |
|
|
stojnosti; |
|
|
- glasovati o predlogih splošnih aktov mestne občine, drugih
aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh
predlogov; |
|
|
- sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih
redov njegovih sej; |
|
|
- predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih
teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je mestna občina oziroma,
v katerih ima mestna občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
|
|
|
|
(4)Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
|
|
(5)Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
15. člen |
|
|
(1)Član
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
(2)Član
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
16. člen |
|
|
(1)Član
sveta ima pravico skupaj z drugimi člani ustanoviti svetniško skupino,
se včlaniti v že ustanovljeno svetniško skupino ali iz nje izstopiti in
v njej enakopravno sodelovati. Član sveta je lahko član le ene svetniške
skupine. |
|
|
(2)Člani
sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, člani sveta, ki so
člani iste politične stranke, ter član sveta, ki pripada listi oziroma
politični stranki z enim izvoljenim članom sveta, imajo pravico
ustanoviti le eno svetniško skupino. |
|
|
(3)Svetniško skupino zastopa in predstavlja vodja svetniške skupine.
Vodja svetniške skupine obvesti o ustanovitvi svetniške skupine župana
in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi
izjavami. |
|
|
(4)Svetniška skupina, ki jo oblikujejo člani sveta, ima le pravice, ki
gredo posameznemu članu sveta. |
|
|
(5)Svet
lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
|
17. člen |
|
|
(1)Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
(2)Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na
vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila v roku 30
dni od dneva prejema vprašanja. Če član sveta to posebej zahteva, mu je
treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
(3)Član
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
18. člen |
|
|
(1)Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
|
|
(2) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali izjemoma
ustno na seji sveta v primerih, ko gre za trenutno pomembne zadeve, ki
se nanašajo na delo ali zadeve iz pristojnosti mestne občine in se
morajo obravnavati pred naslednjo sejo sveta. |
|
|
(3)Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da
je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
(4)Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
(5)Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
|
|
(6)Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
|
|
(7)Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev lahko
župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. |
|
|
(8)Župan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
19. člen |
|
|
(1)Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
(2)Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
20. člen |
|
|
(1)Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
|
|
(2)Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti strokovnega sodelavca sveta najpozneje
do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov svoje
odsotnosti ne more sporočiti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko
je to mogoče. |
|
|
(3)Če se
član sveta iz opravičenih razlogov ne more udeležiti seje delovnega
telesa, katerega član je, ga lahko na seji delovnega telesa nadomesti
član sveta, ki je član iste svetniške skupine, z vsemi pravicami in
dolžnostmi člana delovnega telesa, razen če svet z aktom o ustanovitvi
delovnega telesa ali drugim aktom ni določil drugače. Član sveta, ki
nadomešča opravičeno odsotnega člana sveta, se izkaže s pooblastilom
vodje svetniške skupine. |
|
|
(4)Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
21. člen |
|
|
(1)Svet
dela in odloča na sejah. |
|
|
(2)Seje
sveta sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa s strani župana
pooblaščeni podžupan. |
|
|
(3)Župan
sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom mestne
občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
|
|
(4)Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
|
|
22. člen |
|
|
(1)Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 10 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda, vendar
najkasneje 5 dni pred sejo sveta. |
|
|
(2)Vabilo
za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu (podžupanom), predsedniku
nadzornega odbora mestne občine, direktorju občinske uprave,
predsednikom svetov četrtnih skupnosti, vodjem političnih strank in
list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev. |
|
|
(3)Vabila
iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na
papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na
disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski
pošti. |
|
|
23. člen |
|
|
(1)Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo 1/4 članov
sveta. Predlagani dnevni red izredne seje lahko obsega največ tri točke. |
|
|
(2)V
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in
občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
|
(3)Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
|
(4)Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
|
|
(5)Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
24. člen |
|
|
(1)Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu mestne občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti mestne občine. Dopisna seja se opravi na
podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s
priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z
osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
|
|
(2)Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica.
Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
|
|
|
(3)Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za
sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je
kateri izmed članov sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja
sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
(4)O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
(1)Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
|
|
(2)Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
|
|
26. člen |
|
|
(1)Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan po posvetovanju z
vodji svetniških skupin oziroma posameznimi člani sveta. |
|
|
(2)Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
|
|
(3)V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
(4)Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
|
|
(5)Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
|
(6)O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
(7)Svet
ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
|
27. člen |
|
|
(1)Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
(2)Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
|
|
(3)Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
28. člen |
|
|
(1)Seje
sveta so javne. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
|
(2)Predstavnike sredstev javnega obveščanja v mestni občini in občane se
o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za
sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani mestne
občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se
pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
|
|
(3)Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter
pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane sveta. |
|
|
(4)Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
|
|
(5)Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
29. člen |
|
|
(1)Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
|
|
(2)Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
30. člen |
|
|
(1)Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
(2)Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
(3)Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
|
31. člen |
|
|
(1)Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
(2)Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
|
|
(3)Zadeve, katerih predlagatelj je župan, se na predlog župana brez
razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
|
|
(4)Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
(5)Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
32. člen |
|
|
(1)Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
|
|
(2)Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno
obrazložiti. |
|
|
33. člen |
|
|
(1)Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
(2)Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske
uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset minut. |
|
|
(3)Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana sveta lahko traja največ sedem
minut. Svet lahko sklene, da posamezen član sveta iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
|
(4)Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
|
|
(5)Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
|
|
34. člen |
|
|
(1)Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
(2)Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
|
35. člen |
|
|
(1)Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
(2)Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
|
(3)Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
|
|
36. člen |
|
|
(1)Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
(2)Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
|
|
(3)Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna,
če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko
tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več
sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo
konča. |
|
|
37. člen |
|
|
(1)Seje
sveta se sklicujejo praviloma ob trinajsti uri in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot šest ur. |
|
|
(2)Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po treh urah
neprekinjenega dela. |
|
|
(3)Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana
sveta ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
(4)Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči svet ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
38. člen |
|
|
(1)Če
svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev
za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
|
(2)Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
|
3.
Vzdrževanje reda na seji |
|
|
39. člen |
|
|
(1)Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
(2)Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med go-vorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
40. člen |
|
|
Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
- opomin |
|
|
- odvzem
besede |
|
|
-
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
41. člen |
|
|
(1)Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
(2)Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
(3)Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
(4)Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
42. člen |
|
|
(1)Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
(2)Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
|
43. člen |
|
|
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
44. člen |
|
|
(1)Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
|
(2)Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
|
|
(3)Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
|
|
(4)Kadar
je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
|
45. člen |
|
|
Predlagana odločitev je na seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla "ZA" njen sprejem oziroma, če je "ZA"
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
|
46. člen |
|
|
(1)Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
(2)S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
|
47. člen |
|
|
(1)Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
|
|
(2)Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
(3)H
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo "ZA" sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
"PROTI" sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
(4)Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
|
48. člen |
|
|
(1)Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok oziroma kartonov, z uporabo glasovalne
naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
(2)Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
(3)Člane
se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi "ZA" ali "PROTI" . O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
|
49. člen |
|
|
(1)Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
|
|
(2)Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi mestni svet na predlog predsedujočega.
Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja strokovni sodelavec sveta. |
|
|
(3)Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
|
(4)Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
(5)Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se v prostoru, ki je določen za glasovanje
in v katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
(6)Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev "ZA" in "PROTI". "ZA" je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, "PROTI" pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI". |
|
|
(7)Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
(8)Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
|
|
(9)Ko
član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
50. člen |
|
|
(1)Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
(2)Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
|
|
- datumu in številki seje sveta, |
|
|
- predmetu glasovanja, |
|
|
- sestavi komisije s podpisi njenih članov, |
|
|
- številu razdeljenih glasovnic, |
|
|
- številu oddanih glasovnic, |
|
|
- številu neveljavnih glasovnic, |
|
|
- številu veljavnih glasovnic, |
|
|
- številu glasov "ZA" in število glasov "PROTI"oziroma pri
glasovanju o kandidatih številu glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
|
|
- ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino,
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri
kandidat je imenovan. |
|
|
|
|
|
(3)Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
|
51. člen |
|
|
(1)Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
(2)O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
52. člen |
|
|
(1)O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
|
|
(2)Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti izvirnik vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
|
|
53. člen |
|
|
(1)Če se
seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka
seje (magnetogram). |
|
|
(2)Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje. |
|
|
(3)Član
sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi
v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
|
|
(4)Vsakdo
lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega
značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje.
Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
|
54. člen |
|
|
(1)Za
zapisnik seje sveta skrbi strokovni sodelavec sveta. |
|
|
(2)Na
vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
(3)
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami |
|
|
(4)Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči na seji in strokovni
sodelavec sveta. |
|
|
(5)Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh mestne občine ter na
krajevno običajen način. |
|
|
(6)Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
|
55. člen |
|
|
(1)Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na
podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
(2)Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter
vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
|
|
|
56. člen |
|
|
(1)Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
(2)V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
|
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
57. člen |
|
|
(1)Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
|
|
(2)Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta. S sistematizacijo v občinski upravi je določeno
posebno delovno mesto strokovnega sodelavca sveta, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno
delo sveta in njegovih delovnih teles. |
|
|
7. Delovna telesa sveta |
|
|
58. člen |
|
|
(1)Svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imeno- |
|
|
vanja, ki
jo imenuje izmed svojih članov praviloma na konstitutivni seji po
konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji. |
|
|
(2)Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov. |
|
|
(3)Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
|
|
l obravnava vprašanja iz pristojnosti mestnega sveta, ki so v
zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, |
|
|
l opravlja razpis oziroma kandidacijski postopek, če tako
določa zakon, odlok ali drugi akt mestnega sveta in v primerih, ko je
mestni svet pristojen za imenovanje, pa predpis ne določa pristojnosti
za razpis ali kandidacijski postopek, |
|
|
l daje mnenje k aktom za določanje plač oziroma dela plače
občinskim funkcionarjem, |
|
|
l pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in
delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih
agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje
odločitve sveta, |
|
|
l svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v mestni občini, ki so v pristojnosti sveta, |
|
|
l opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
|
l obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi mestni svet. |
|
|
|
|
|
(4)Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloge možnih
kandidatov za posamezne kadrovske rešitve komisiji na pisni poziv pisno
predlagajo predlagatelji v odprtem roku. V primeru javnega razpisa se
rok za vložitev določi s samim razpisom. V primeru, da ne gre za javni
razpis, se rok za vložitev kandidatur določi s sklepom komisije oziroma
ga v pozivu določi predsednik komisije. |
|
|
59. člen |
|
|
(1)Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
|
(2)Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
mestne občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
60. člen |
|
|
(1)Stalna
delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom mestne občine, so
naslednji odbori in komisije: |
|
|
1. Odbor
za finance, |
|
|
2. Odbor
za gospodarstvo, |
|
|
3. Odbor
za družbene dejavnosti, |
|
|
4. Odbor
za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, |
|
|
5. Odbor
za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, |
|
|
6. Odbor
za splošne zadeve in lokalno samoupravo, |
|
|
7.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
8.
Komisija za statut in poslovnik, |
|
|
9.
Komisija za vloge in pritožbe |
|
|
10.
Komisija za odlikovanja in priznanja in |
|
|
11.
Statutarno pravna komisija. |
|
|
|
|
|
(2)Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
61. člen |
|
|
(1)Odbor
za finance šteje sedem članov. |
|
|
(2)Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti mestne
občine na področju javnih financ, ki so svetu predlagana v sprejem.
Odbor obravnava in sodeluje tudi pri pripravi proračuna in zaključnega
računa. Odbor obravnava vse predloge za zadolževanje mestne občine in
zadolževanja javnih podjetij in zavodov ter uporabo sredstev iz rezerv
proračuna mestne občine ter naloge na področju gospodarjenja s
premoženjem mestne občine. Odbor za finance oblikuje o njih svoje mnenje
in svetu podaja stališča s predlogom odločitve. |
|
|
62. člen |
|
|
(1)Odbor
za gospodarstvo šteje sedem članov. |
|
|
(2)Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti mestne
občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti,
kmetijstva, gostinstva in turizma). Odbor daje mnenje in predloge k
pospeševanju razvoja gospodarskih dejavnosti in spremljanja gibanj v
gospodarskih dejavnostih. Odbor za gospodarstvo oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu podaja stališča s predlogom odločitve. |
|
|
63. člen |
|
|
(1)Odbor
za družbene dejavnosti šteje sedem članov. |
|
|
(2)Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti mestne
občine na področju raziskovalne dejavnosti, športa in rekreacije,
otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja ter
informacijsko-dokumentacijske dejavnosti. Odbor za družbene dejavnosti
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu podaja stališča s predlogom
odločitve. |
|
|
64. člen |
|
|
(1)Odbor
za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo šteje sedem članov. |
|
|
(2)Odbor
za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo obravnava vse predloge aktov
in drugih odločitev iz pristojnosti mestne občine na področju socialnega
varstva, zdravstva in kulture ter kulturne dediščine. Odbor oblikuje o
njih svoje mnenje in svetu podaja stališča s predlogom odločitve. |
|
|
65. člen |
|
|
(1)Odbor
za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo šteje sedem članov. |
|
|
(2)Odbor
za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti mestne občine na
področju varstva okolja, komunalnih javnih služb, javnih cest in poti,
stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč, urejanje prostora in
načrtovanja ter tudi finančne zadeve, ki se nanašajo na predloge
dokumentov iz področja komunalne infrastrukture. Odbor oblikuje o njih
svoje mnenje in svetu podaja stališča s predlogom odločitve. |
|
|
66. člen |
|
|
(1)Odbor
za splošne zadeve in lokalno samoupravo šteje sedem članov. |
|
|
(2)Odbor
za splošne zadeve in lokalno samoupravo obravnava vse predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti mestne občine na področju splošnih
zadev in organizacije uprave, na področju lokalne samouprave in drugih
zadev, ki ne spadajo v pristojnost ostalih odborov. Odbor oblikuje o
njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
|
|
|
67. člen |
|
|
Komisija
za statut in poslovnik šteje pet članov in ima naslednje pristojnosti: |
|
|
- spremlja uresničevanje statuta in poslovnika sveta, |
|
|
- razlaga statut in poslovnik, |
|
|
- obravnava in daje predloge za sestavo statuta in poslovnika
ter za spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika, |
|
|
- na predlog sveta daje razlago določil statuta in poslovnika, |
|
|
- opravlja druge zadeve, določene z zakonom in s tem
poslovnikom. |
|
|
|
|
|
68. člen |
|
|
Komisija
za vloge in pritožbe šteje pet članov in ima naslednje pristojnosti: |
|
|
- obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih
po potrebi preizkuša po ustreznih organih in pri njih ukrepa, da rešijo
zadeve po veljavnih predpisih in o tem obvešča vlagatelja oziroma
pritožnika, |
|
|
- proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih občani
pošiljajo svetu in delovnim telesom ter ugotavlja vzroke zanje, |
|
|
- opravlja druge zadeve, določene z zakonom in tem
poslovnikom. |
|
|
69. člen |
|
|
(1)Komisija za odlikovanja in priznanja šteje pet članov. |
|
|
(2)Komisija za odlikovanja in priznanja zbira predloge o zaslužnih
občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in predloge za
podelitev priznanj in odlikovanj mestne občine. |
|
|
70. člen |
|
|
(1)Statutarno pravna komisija ima pet članov. |
|
|
(2)Statutarno pravna komisija obravnava predloge statuta mestne občine
in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. |
|
|
(3)Statutarno pravna komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče
glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in
statutom mestne občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi
veljavnimi akti mestne občine. Statutarno pravna komisija svetu poroča
in daje mnenja o predloženih aktih. Statutarno pravna komisija izvršuje
redakcijsko obdelavo aktov sveta in ugotavlja potrebo po izdaji ali
spremembi odlokov in drugih aktov sveta. |
|
|
71. člen |
|
|
(1)Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi
naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
(2)Svet
in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
72. člen |
|
|
(1)Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in manj kot
polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru mestne občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
(2)Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
|
|
73. člen |
|
|
(1)Prvo
sejo odbora skliče župan. |
|
|
(2)Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in
vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova
mnenja, stališča in predloge v svetu. |
|
|
(3)Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
(4)Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
|
|
(5)Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema
svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno
telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino
glasov navzočih članov. |
|
|
(6)Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
(7)Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta. |
|
|
74. člen |
|
|
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
V. AKTI SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
75. člen |
|
|
(1)Svet
sprejema statut mestne občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
|
|
-
poslovnik o delu sveta, |
|
|
-
proračun mestne občine in zaključni račun, |
|
|
-
planske in razvojne akte mestne občine ter prostorske
izvedbene akte, |
|
|
-
odloke, |
|
|
-
odredbe, |
|
|
-
pravilnike, |
|
|
-
navodila, |
|
|
-
sklepe. |
|
|
|
|
|
(2)Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z
zakonom ali statutom mestne občine. |
|
|
(3)Vsebina splošnih aktov je določena z zakonom in statutom mestne
občine. |
|
|
76. člen |
|
|
(1)Proračun mestne občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge
splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu tako določeno, predlaga
svetu v sprejem župan. |
|
|
(2)Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen aktov, ki jih lahko v sprejem
predlaga župan. |
|
|
(3)Najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini lahko v skladu z
zakonom in statutom zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
|
77. člen |
|
|
(1)Akte,
ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
|
(2)Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
78. člen |
|
|
(1)Statut, odloki in drugi predpisi mestne občine morajo biti objavljeni
v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. V kolikor gre za akt, ki ga je
sprejelo več občin, se ta objavi tudi v Uradnem listu RS in prične
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
(2)V
Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi svet. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
79. člen |
|
|
(1)Besedilo odloka mora vsebovati naslov odloka, pravno podlago,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
(2)Obrazložitev obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo
sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti obrazložitvi
priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
|
|
(3)Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje besedilo
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
|
80. člen |
|
|
(1)Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
obravnavah odloka na sejah sveta. |
|
|
(2)Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
|
81. člen |
|
|
(1)Odlok
se pošlje članom sveta deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. |
|
|
(2)Svet
razpravlja o odloku na dveh obravnavah: kot osnutek in predlog. |
|
|
82. člen |
|
|
(1)Pri
obravnavi osnutka odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predlaganega
odloka. |
|
|
(2)Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
|
(3)Če
svet meni, da osnutek ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok
ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
(4)Po
končani obravnavi osnutka lahko predlagatelj predlaga njegov umik. O
predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
|
(5)Če na
osnutek odloka ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka bilo enako besedilu osnutka odloka, lahko svet, na
predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
obravnava osnutka in predloga odloka združita. |
|
|
83. člen |
|
|
Pri
pripravi besedila predloga odloka mora predlagatelj na primeren način
upoštevati stališča in predloge obravnave osnutka oziroma jih utemeljeno
zavrniti. |
|
|
84. člen |
|
|
(1)Pri
obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in
dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
|
|
|
(2)Župan
lahko predlaga amandmaje in amandmaje na amandmaje članov sveta k
vsakemu predlogu odloka. |
|
|
(3)Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
vseh članov sveta. |
|
|
(4)Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
|
(5)Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
85. člen |
|
|
(1)Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
|
|
(2)O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
86. člen |
|
|
(1)Statut
se sprejema v treh obravnavah in sicer kot delovno gradivo, osnutek in
predlog. |
|
|
(2)Poslovnik sveta se sprejema po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
(3)Proračun sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
|
(4)O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
|
87. člen |
|
|
(1)Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih. |
|
|
(2)V
primeru, da postopki niso zaključeni svet v novi sestavi na predlog
župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov
bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
88. člen |
|
|
(1)Kadar
to zahtevajo izredne potrebe mestne občine ali na- |
|
|
ravne
nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov mestne občine. |
|
|
(2)Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
|
|
|
(3)Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku. |
|
|
(4)Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
(5)Pri
hitrem postopku se združita obravnavi osnutka in predloga odloka. |
|
|
(6)Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
89. člen |
|
|
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
|
|
- za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
|
|
- prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih
posameznih določb skladu z zakonom, |
|
|
- uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi
predpisi države oziroma mestne občine, |
|
|
- spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega
sodišča, |
|
|
- prečiščena besedila aktov. |
|
|
|
|
|
(2)Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani
obravnavi osnutka odloka lahko vsak član sveta predlaga, da svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se
obravnava predloga opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po
vložitvi predloga. |
|
|
(3)V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
|
|
|
|
|
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
90. člen |
|
|
(1)S
proračunom mestne občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe v mestni občini. |
|
|
(2)Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati
s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
91. člen |
|
|
(1)Predlog proračuna mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi sveta. |
|
|
(2)Župan
pošlje vsem članom sveta predlog proračuna z vsemi sestavinami, ki jih
določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na
kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
|
|
(3)V
okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni javni uslužbenec
občinske uprave svetu: |
|
|
l temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga
proračuna, |
|
|
l načrtovane politike mestne občine, |
|
|
l oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in
naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
|
l okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega
neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski
načrt, |
|
|
l načrt razvojnih programov, |
|
|
l načrt nabav in gradenj in |
|
|
l letni program prodaje stvarnega in finančnega premoženja
mestne občine. |
|
|
(4)Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
|
|
(5)Če
svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
|
(6)Če
svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
92. člen |
|
|
(1)Predlagani proračun mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
|
|
(2)V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh mestne občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih mestne občine. |
|
|
(3)Mestna
občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k
predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno
običajen način. |
|
|
93. člen |
|
|
(1)V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti
ožjih delov mestne občine ter za- |
|
|
interesirana javnost. |
|
|
(2)Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
|
(3)Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave
zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah
pojasnijo predlog proračuna. |
|
|
94. člen |
|
|
(1)Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu ter skliče sejo
sveta, na kateri se bo obravnaval. |
|
|
(2)Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu mestne občine lahko
člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred
sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
|
|
(3)Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
|
95. člen |
|
|
(1)Pred
začetkom obravnave predloga proračuna mestne občine in odloka o
proračunu župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave
oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri
pripravi predloga in kate- |
|
|
rih ni
ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih
pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
|
|
(2)V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po
poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali
dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
|
|
(3)Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
|
(4)Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
|
96. člen |
|
|
(1)Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog mestne
občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi,
kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu mestne občine. |
|
|
(2)Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu mestne občine. |
|
|
(3)Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
|
|
(4)Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
|
(5)Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu mestne občine. |
|
|
(6)Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. |
|
|
(7)Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
|
|
(8)Novi
predlog proračuna svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
97. člen |
|
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka |
|
|
98. člen |
|
|
(1)Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna. Predlog rebalansa proračuna
obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
|
|
(2)Rebalans proračuna sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
|
|
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
|
99. člen |
|
|
(1)Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet po enakem postopku, ki velja
za sprejem drugih odlokov. |
|
|
(2) Pri
obravnavi osnutka odloka svet zavzame stališča do pripomb in predlogov,
podanih v času javne razgrnitve pro- |
|
|
storskega
akta. |
|
|
(3)Če je
k predlogu odloka sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega
akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o
odloku konča. |
|
|
(4)Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
dopolnjenega osnutka, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega
odstavka. |
|
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
100. člen |
|
|
(1)Vsak,
ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
(2)Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
(3)Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
|
|
(4)Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
101. člen |
|
|
(1)Če bi
bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in
dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega
prečiščenega besedila. |
|
|
(2)Uradno
prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi svet po skrajšanem
postopku za sprejem odloka. |
|
|
102. člen |
|
|
(1)Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
|
|
|
(2)Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika pripravi Komisija za statut
in poslovnik po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika. |
|
|
(3)Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev posameznega akta, tako določi svet. |
|
|
(4)O
uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
|
|
(5)Uradno
prečiščeno besedilo se objavi. |
|
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
103. člen |
|
|
(1)Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu pristojen
svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
(2)Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
104. člen |
|
|
(1)Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta
lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
|
|
(2)Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
|
|
(3)Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
(4)Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
|
|
(5)Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda "ZA" ali "PROTI". |
|
|
(6)Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
105. člen |
|
|
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
|
106. člen |
|
|
(1)Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
(2)Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
|
(3)Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
2. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
107. člen |
|
|
(1)Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega
telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
|
|
(2)Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
(3)Če
tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imeno- |
|
|
vanja
vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji
sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
3. Postopek za razrešitev |
|
|
108. člen |
|
|
(1)Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
|
(2)Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 1/4 članov
sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
|
(3)Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so
navedeni razlogi za razrešitev. |
|
|
109. člen |
|
|
(1)Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
|
|
(2)
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
|
|
(3)Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
110. člen |
|
|
(1)Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
|
|
(2)O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
|
4. Odstop
članov sveta, članov delovnih teles in funkcionarjev mestne občine
|
|
|
111. člen |
|
|
(1)Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
|
(2)Županu
in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom mestne
občine predčasno preneha mandat. |
|
|
(3)Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
|
|
(4)Izjava
o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v
nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati
svetu novega kandidata. |
|
|
(5)Svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
(6)Sklep
o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni
komisiji. |
|
|
(7)Sklep
o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
|
112. člen |
|
|
(1)Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
(2)Župan
in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog mestne občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe
dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in
poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
(3)Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed javnih
uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
113. člen |
|
|
(1)Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave
o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
(2)V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
(3)Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
(4)Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
(5)Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom mestne občine. |
|
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
|
114. člen |
|
|
(1)Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov mestne občine
ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
(2)Župan
in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske
uprave. |
|
|
(3)Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
115. člen |
|
|
(1)Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
(2)Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
(3)Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles,
ki so zaupne narave. |
|
|
(4)Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
IX. DELO SVETA V IZREDNIH RAZMERAH |
|
|
116. člen |
|
|
(1)V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano,
so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih
določa statut in ta poslovnik. |
|
|
(2)Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov mestne občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
117. člen |
|
|
(1)Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporab- |
|
|
ljajo
določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
|
(2)Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov. |
|
|
118. člen |
|
|
(1)Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži komisiji za statut in
poslovnik, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe. |
|
|
(2)Izven
seje sveta daje razlago poslovnika komisija za statut in poslovnik. |
|
|
(3)Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
komisija za statut in poslovnik, odloči svet. |
|
|
XI. KONČNI DOLOČBI |
|
|
119. člen |
|
|
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik mestnega sveta (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine
Ptuj, št. 6/99). |
|
|
120. člen |
|
|
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku
Mestne občine Ptuj. |
|
|
|
|
|
Številka:
007-16/2007 |
|
|
Datum:
22. 10. 2007 |
|
|
|
|
|
Dr.
Štefan ČELAN, s.r. |
|
|
župan
Mestne občine Ptuj |
|