Na podlagi 37. in 38.
člena
Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84 in nadaljnji) in 175. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02) in 98. člena ZPNačrt (Uradni list RS, št.
33/07) ter na podlagi 16. člena
Statuta Občine Kranjska Gora
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 55/07) je Občinski svet Občine Kranjska
Gora na 9. seji dne 12. 9. 2007 sprejel |
O D L O K |
o Ureditvenem načrtu
za območje urejanja: Kranjska Gora–sotočje Save in Pišnice KG - R 7/1
(del), KG - R 7/2 in KG - R 7/3 |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se ob
upoštevanju usmeritev iz Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgoročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino Kranjska Gora
(Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 58/98, 61/99, 49/00, 58/01, 99/01,
98/02) sprejme Ureditveni načrt za območje urejanja: Kranjska
Gora–sotočje Save in Pišnice KG - R 7/1 (del), KG - R 7/2 in KG - R 7/3
(v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelal URBI d.o.o. Oblikovanje
prostora, Trnovski pristan 2, Ljubljana, številka projekta URBI-3015. |
2. člen |
UN je
prostorski izvedbeni akt, s katerim se podrobneje določajo funkcionalna,
oblikovalska, infrastrukturna in varstvena merila in pogoji za urejanje
ter opremljanje obravnavanega območja. Ureditveni načrt je podlaga za
gradbeno dovoljenje ter za parcelacijo zemljišč. |
3. člen |
UN
vsebuje: |
– besedilo odloka o
ureditvenem načrtu, |
– grafične prikaze:
|
– izrez iz
prostorskega plana občine v merilu 1:5000, |
– območje urejanja
in obstoječe stanje v merilu 1:1000, |
– območje urejanja
v merilu 1:1000, |
– ureditvena
situacija v merilu 1:1000, |
– prometna
ureditev v merilu 1:1000, |
– zbirnik
infrastrukturnega omrežja v merilu 1:1000, |
– merila in pogoji
– prostorska regulacija v merilu 1:1000, |
– načrt parcel z
elementi za zakoličenje v merilu 1:1000, |
– povzetek usmeritev
in opredelitev iz planskih aktov, |
– obrazložitev
ureditvenega načrta, |
– zaporednost
urejanja, |
– soglasja pristojnih
organov in organizacij. |
Grafični prikazi so
sestavni del odloka. Izdelani so v digitalni obliki, kot geodetska
podloga je uporabljen digitalni geodetski topografsko katastrski
posnetek, arhivirani so v analogni in digitalni obliki. |
4. člen |
UN določa:
|
– mejo območja
urejanja z ureditvenim načrtom, |
– funkcijo območja s
pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega v
prostor, |
– pogoje glede
namembnosti območij in površin, |
– merila in pogoje za
ureditvene enote, |
– funkcionalna
zemljišča, |
– pogoje za
infrastrukturno opremljanje, |
– pogoje glede
zaporednosti urejanja, |
– obveznosti
investitorjev in izvajalcev. |
II. MEJA OBMOČJA
UREJANJA Z UREDITVENIM NAČRTOM |
5. člen |
UN ureja območja
urejanja: Kranjska Gora–sotočje Save in Pišnice KG - R 7/1 (del), KG - R
7/2 in KG - R 7/3, ki so določena v prostorskem planu občine. Območje,
ki se ureja s tem UN je določeno v grafičnem prikazu na digitalnem
katastrskem načrtu v merilu 1:1000. |
III. FUNKCIJA OBMOČJA
S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V
PROSTOR |
6. člen |
(1) Za območji KG - R
7/1 (del) in KG - R 7/2 je v prostorskem planu določena osnovna raba za
šport in rekreacijo. Območje je namenjeno ureditvam površin za
rekreacijo, ki obsega poletne in zimske oblike rekreacije. |
(2) Območje KG - R
7/3 je v naravi vodotok Pišnica in Sava in je s prostorskim planom
določena osnovna raba: vodne površine; kot prekrivajoča (sekundarna
raba) pa je za to območje določena raba za rekreacijo. |
(3) V območju UN so
potrebne ureditve vodotokov za zavarovanje pred negativnimi vplivi in
delovanjem voda. Z ureditvami vodotoka in priobalnih zemljišč se
zavarujejo in sanirajo površine z odlagališči raznih odpadkov, ki so
bile nasute v preteklih obdobjih in so še ne sanirana ter nezavarovana
ter zavarujejo nove ureditve športno rekreacijskih površin. |
IV. MERILA IN POGOJI
GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV |
7. člen |
(1) Območja za
rekreacijo (R): |
(1a) Dopustne so
naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– šport in
rekreacija, |
– storitve za šport
in rekreacijo, |
– gostinstvo brez
nastanitvenih kapacitet kot dopolnilna ponudba osnovni namembnosti
območja. |
(1b) Dopustne so
naslednje vrste posegov: |
– ureditve
rekreacijskih in športnih površin, |
– postavitve športnih
in rekreacijskih naprav in igral, |
– postavitve pomožnih
objektov za potrebe rekreacije, |
– postavitve začasnih
objektov za posamične prireditve ali sezonske potrebe. Po zaključeni
prireditvi ali sezoni začasne objekte investitor odstrani, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave,
omrežja in naprave za zveze), |
– vodnogospodarske
ureditve, |
– ureditve javnih
površin, |
– za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
odstranitve objektov. |
(2) Vodna zemljišča
(V): |
(2a) Dopustne so
naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– vodnogospodarske
dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov, |
– šport in
rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere.
|
(2b) Dopustne so
naslednje vrste posegov: |
– ureditve za varen
pretok voda in plavin ter zagotavljanje naravnega vodnega režima,
|
– ureditve za potrebe
rekreacije, |
– ureditve
infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko
omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze). |
(3) Obstoječa MHE:
|
Za obstoječo MHE se s
tem UN pridobljene pravice ne poslabšajo, dovoljujejo se vsi posegi, ki
to zagotavljajo. |
V. MERILA IN POGOJI
ZA OBLIKOVANJE |
8. člen |
(1) UN določa
ureditev devetih igralnih polj golf igrišča. Igralna polja so
razporejena vzdolž vodotokov Pišnice in Save. Njihova razporeditev,
velikost, oblikovanje in nivoji so določeni grafično. Dopustna so
odstopanja od grafično določenih igralnih polj, na podlagi dejanskih
razmer na terenu ali glede na prilagoditve posameznim sestojem
vegetacije. Odstopanja so dopustna izven priobalnih zemljišč vendar
tako, da se ne spreminjajo pogoji za pretok visokih vod. |
(2) Za funkcionalno
povezavo igralnih polj se izvedejo brvi za pešce preko struge Pišnice in
Save. Lokacije so določene grafično. Dopustna so odstopanja od grafično
določenih lokacij glede na lokalno oblikovanost brežin in geološke
razmere terena. Brvi za pešce morajo biti dimenzionirane na obremenitve
pešcev in električnih vozil golf igrišča, širina brvi naj bo min. 2 m. |
9. člen |
Oblikovanje brežin in
terena |
Nove brežine naj se
oblikujejo brez pravilnih, geometrijskih in izrazitih ostrih robov,
prehodi brežin naj bodo zvezni in zaobljeni. Dopustno je takšno
oblikovanje novih brežin, ki je značilno za obstoječe naravne stabilne
rečne brežine in terase. Oblikovanje terena mora biti čimbolj naravno,
podobno sedanjim značilnim oblikam terena obvodnega prostora
gornjesavske doline. |
10. člen |
Ohranjanje obstoječe
vegetacije |
Z ureditvami naj se v
čim večji meri ohranjajo kakovostni sestoji obstoječe drevesne
vegetacije, tako da se vključijo v zelene vegetacijske pasove med
igralnimi polji. Ohranjeni sestoji se lahko dopolnijo z novo vegetacijo,
ki dopolnjuje ohranjene sestoje in krepi njihovo obstojnost in pestrost. |
11. člen |
Nova vegetacija
|
(1) Z novo vegetacijo
naj se ustvarjajo členitve med igralnimi polji in meje ob robovih
igrišča. Nova vegetacija se oblikuje v gruče/skupine, ki naj bodo
sestavljene iz visoke, srednje in nizke vegetacije. Nove zasaditve ne
smejo imeti izrazite linearne oblike. |
(2) Vegetacija ob
brežinah vodotokov mora biti zasajena prav tako v gručah, vegetacija naj
ima različne višine, tako da vmesni pasovi med gručami vegetacije
omogočajo poglede na vodo. Na priobalnem pasu naj se zasadi vegetacija z
globokimi koreninami, ki utrjuje brežine in omejuje evtl. pronicanje
vode na vodotok. |
(3) Ob južnem robu
območja urejanja se za razmejitev igrišča proti cesti zasadi živa meja,
ki medsebojno povezuje posamezne gruče vegetacije. Živa meja naj se
kombinira z gručasto zasaditvijo. |
(4) Ob robu otroškega
igrišča (v območju KG R7/2 - SZ od območja KG M1) se vegetacija zasadi v
gručah, razmejitev med javnimi površinami in med golf igriščem se zasadi
z živo mejo. Obrobje igrišča se zasadi z gručami srednje in visoke
vegetacije. |
(5) Z novo vegetacijo
v območju na novo oblikovanih nožic je možno dopolnjevati protierozijsko
zaščito pretočnega prereza. |
12. člen |
Zavarovanje pred
negativnimi vplivi igrišča |
(1) Na območju
zelenice drugega igralnega polja se na južni strani izvede zelena
zaščitna ograja, da se preprečijo in zmanjšajo evtl. negativni vplivi
igre (op. nenatančni leti žogic). Zaščitna ograja se izvede delno kot
zelena stena z zemeljskim polnilom in delno z mrežo. |
(2) Dopustne so
postavitve zaščitnih mrež ali drugih zaščitnih ureditev na robovih
igralnih polj in na posameznih odsekih, če se zaradi dejanskih vplivov
ugotovijo negativni učinki igre. Postavitve mrež naj se kombinirajo z
zasaditvijo vegetacije. |
13. člen |
Pri odstranitvah
objektov ali naprav je treba odstranjen material, gradiva in dele
konstrukcij odstraniti iz območja na ustrezno deponijo. Spremenjen
relief je treba sanirati, renaturirati, zavarovati pred erozijo in
zasaditi z avtohtono vegetacijo. |
VI. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE VODOTOKOV |
14. člen |
Ureditev Pišnice in
Save obsega določitev končnega stanja vodnih zemljišč, priobalnih
zemljišč in zavarovanja. UN predvideva takšno strugo, ki omogoča varen
pretok visokih vod 20 letne pogostosti vključno z normalnim premeščanjem
prodnih nanosov. Poleg tega UN predvideva razširitev normalnega korita,
to je ureditev prodišča na izlivnem odseku Pišnice in naprej po Savi
Dolinki dolvodno od sotočja. To omogoča pri prekomernih dotokih plavin
začasno zastajanje viškov prodov, ki jih naslednje visoke vode pribirajo
in premeščajo dolvodno. |
Struge Pišnice in
Save Dolinke so grafično prikazane na podlagi idejne rešitve, narejene
na osnovi predhodnih študij in geodetskih izmer na terenu. V risbah so
prikazane ureditve geometrijsko pravolinijske, vendar se pri fizični
izvedbi na terenu ureditve brežin prilagajajo naravnim obrisom v
tlorisnem in višinskem pogledu. |
UN določa takšno
ureditev površin na levem in desnem bregu osnovnega korita (ki
zagotavlja varen odtok visokih vod Q(20)), da lahko višje vode od Q(20)
nekoncentrirano prelivajo teren. Iz tega pogoja izhaja, da je nedopustno
zvezno nasipavanje (nadvišanje) zemljišč na razlivnem območju visokih
vod višjih od Q(20), razen na manjših lokalnih površinah, oblikovanih
kot otočki. |
15. člen |
Osnovno vodilo
urejanja Pišnice in Save Dolinke je čim bolj naravno usmerjanje tokov
nizkih in visokih vod s čim bolj naravnimi ukrepi. Z ureditvijo je
potrebno omogočiti čim bolj enakomeren padec struge in zagotavljati
predvidene širine korita. Glavni ukrepi za stabilizacijo struge so
prečni objekti kot so stabilizacijsko – usmerjevalne jezbice in koši.
Pomemben delež za protierozijsko zaščito predstavlja ustrezna vegetacija
(popleti, vrbovi tepihi, potaknjenci ...). |
Ureditve vodotokov so
določene v grafičnih prikazih. |
VII. POGOJI ZA
PROMETNO UREJANJE |
16. člen |
(1) Preko območja
urejanja poteka rezervat za dolgoročno izvedbo povezovalne ceste med
državno cesto v Logu in Čičarami, ki vključuje tudi premostitev Pišnice.
Na območju rezervata (določen z regulacijsko linijo) niso dopustne
ureditve, ki bi onemogočale kasnejšo izvedbo ceste in mosta.
|
(2) Na območju
urejanja so z UN določene trase poti za vzdrževanje vodotokov in za
vzdrževanje igrišča. Vzdolžna vzdrževalna pot poteka po desnem bregu
Pišnice in Save po priobalnih zemljiščih in površinah igrišča. Vzdolžna
vzdrževalna pot lahko poteka po robu vodnega zemljišča oziroma je lahko
od njega odmaknjena. Prečni dostopi do vzdolžne vzdrževalne poti in do
vodotoka se zagotavljajo po obstoječih lokalnih cestah in kmetijskih
poteh ter po trasah planiranih lokalnih cest. Vzdrževalna pot mora biti
utrjena tako da omogoča dostop vzdrževalnim vozilom. Zgornji ustroj
vzdrževalne poti je lahko izveden v makadamu ali z utrjeno travo
(rušniki ali drugimi elementi za utrditev, ki omogoča zatravitev). Trase
vzdrževalne poti in lokalnih cest so določene v grafičnih prikazih. Na
trasah vzdrževalnih poti niso dopustni posegi, ki bi onemogočali
vzdrževanje vodotoka in igrišča. |
(3) V zimskem času so
na vzdrževalni poti in drugih površinah igrišča dopustne ureditve stez
za tek na smučeh. |
(4) Preko območja
urejanja se uredi dostop do gozdov na levem bregu Save. Prehodi preko
Pišnice in Save Dolinke se uredijo s premostitvami, za katere je v
naslednjih fazah projektiranja potrebno izdelati hidrotehnične osnove.
Trasa prehodov je določena v grafičnih prikazih. |
VIII. POGOJI ZA
INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE |
17. člen |
(1) Komunalno ter
energetsko omrežje in naprave ter omrežje zvez morajo biti vkopane v
teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po
izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren
pa zatravi oziroma uredi skladno z ureditvijo predmetnih površin.
|
(2) Nadzemne
komunalne in energetske objekte je potrebno postavljati v sklopu trajnih
objektov. Komunalni ali energetski objekti so lahko postavljeni izven
trajnih objektov le izjemoma, kadar ni možna postavitev v trajnem
objektu zaradi negativnih vplivov na bivanje ali delo v objektu ali
kadar prostorske možnosti ne dopuščajo ureditve v trajnem objektu. V teh
primerih je treba postavljati komunalne in energetske objekte v sklop
ograje igrišča, v gruče vegetacije, nevpadljivo, predvsem ne na vidno
izpostavljenih prostorih. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani.
|
(3) Na območju se
izvede drenažno zajetje ob strugi Save Dolinke in potokom izpod Galerš
za zajem vode za vzdrževanje igralnih površin. Drenažno zajetje se
izvede pred sotočjem s Pišnico. Stopnja zajema vodnih količin se določi
z izvedbenim projektom, tako da se pri tem ohranja zahtevani biološki
minimum vodotoka. |
(4) V območju so
dopustne gradnje podzemnih rezervoarjev za vodo za negovanje igralnih
površin. Podzemni zbiralniki vode morajo biti locirani izven vodnih in
priobalnih zemljišč. |
IX.
ZAPOREDNOST UREJANJA |
18. člen |
(1) Ureditve v
območju se lahko urejajo v več zaključenih in med seboj neodvisnih
fazah. Zaporedje posameznih faz ni predpisano. Vsaka posamezna faza mora
biti skladna s celovito in končno ureditvijo vodotoka in igrišča.
Izvedbe posamezne gradbene faze urejanja je potrebno izvesti tako, da
kasnejše ureditve ne bodo negativno vplivale na predhodno izvedena dela.
|
(2) Vodnogospodarske
ureditve se lahko izvedejo pred ali sočasno z ureditvijo golf igrišča.
Osnovna stabilizacija korit je predvidena s prečnimi objekti, ki se
lahko gradijo postopno s tem, da se v 1. fazi izvedejo ključne
stabilizacijsko-usmerjevalne jezbice, ki se postopno dopolnjujejo z
naslednjimi objekti. |
(3) Izvajanje del, ki
se ne zaključijo v eni časovno in gradbeno zaključeni fazi ni dopustno.
V primeru časovno in gradbeno zahtevnejših del, je potrebno posamezne
časovno ločene faze dela izvesti tako, da se zavarujejo vse površine
pred erozijo ali drugimi negativnimi procesi. |
X.
OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN UPRAVLJALCA |
19. člen |
Vse posege je
potrebno izvajati tako, da ne povzročijo erozije ali drugih negativnih
vplivov na javni gospodarski infrastrukturi, športnih objektih,
ureditvah in naravnem okolju. Vsi posegi v relief, vegetacijo in
zemeljski pokrov morajo biti izvedeni in zaključeni v celoti tako, da se
prepreči negativne procese, izvedba gradbenih del mora vključevati tudi
celovito sanacijo površin ob novogradnji. |
20. člen |
Pri urejanju okolice
objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo
objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami ter po končani gradnji
odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
XI.
KONČNE DOLOČBE |
21. člen |
Ureditveni načrt je
občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Občini
Kranjska Gora in na Upravni enoti Jesenice. |
22. člen |
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
23. člen |
Ta odlok začne
veljati štirinajsti dan po objavi v uradnem glasilu. |
Št.
007/19-1/2007-BP |
Kranjska Gora, dne
12. septembra 2007 |
Župan |
Občine Kranjska Gora
|
Jure Žerjav l.r. |