ODLOK |
O
RAZGLASITVI CERKVE SV. OŽBOLTA V SPODNJIH GORJAH ZA SPOMENIK LOKALNEGA
POMENA |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(vsebina
odloka) |
(1)
S tem odlokom Občina Gorje (v nadaljevanju: občina) razglasi za
kulturni spomenik lokalnega pomena naslednjo enoto nepremične kulturne
dediščine: |
|
Spodnje
Gorje – cerkev sv. Ožbolta - EŠD: 1820 |
|
(2)
Spomenik se razglasi z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in
posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot na območju Občine Gorje, saj
ima enota kulturne dediščine iz prve alineje zaradi kulturnih in
sodobnih družbenoekonomskih vrednosti poseben pomen za Občino Gorje. |
|
2. člen |
(uporaba
predpisov) |
Za
vprašanja v zvezi z zavarovanjem vrednote iz prvega člena tega odloka,
ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona,
ki ureja varstvo kulturne dediščine. |
|
3. člen |
(pomen
pojmov) |
V tem
odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen z zakonom, ki
ureja področje varstva kulturne dediščine. |
|
II.
Spomenik |
|
4. člen |
(spomenik) |
(1)
Lega, obseg spomenika in lastništvo: |
|
Cerkev
Sv. Ožbolta (EŠD: 1820) – Spodnje Gorje |
katastrska občina |
parcelna številka |
cela/del |
številka stavbe |
lastnik |
Spodnje Gorje (2185) |
1 |
cela |
416 |
ŽUPNIJA GORJE, Zgornje Gorje 45, 4247 Zgornje Gorje |
|
(2)
Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu
1:5000 in je sestavni del tega odloka. |
(3)
Izvirnik načrta, ki je sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za
kulturo, INDOK center in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
III.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev |
|
5. člen |
(vrednote, ki utemeljujejo razglasitev) |
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev cerkve sv. Ožbolta v Spodnjih
Gorjah za kulturni spomenik lokalnega pomena: |
·
Orientirana cerkev stoji na dominantni lokaciji nad vasjo, za obzidjem,
v središču Spodnjih Gorij; |
·
Kontinuiteta lokacije sakralnega objekta vsaj od 1619 do danes;
|
·
Ohranjeni bistveni elementi renesančne cerkvene arhitekture z odmevi
gotskega sloga, kar je relativno redko; |
·
Visok
znanstveni potencial za področje arhitekture zgornjega novega veka (post
gotike), slikarstva poznega baroka oz. 19. stoletja. |
|
IV.
Varstveni režim spomenika |
|
6. člen |
(varovane sestavine spomenika) |
Varovane
sestavine spomenika: |
·
tloris
in prostorska zasnova, |
·
horizontalni in vertikalni gabariti, |
·
oblika
fasad, razporeditev okenskih in vratnih odprtin in oblika in vrsta
stavbnega pohištva vključno z zasteklitvijo, |
·
oblika
in sestava medetažnih konstrukcij, |
·
oblika
in sestava historičnih strešnih konstrukcij, |
·
oblika
in naklon streh ter tip kritin, |
·
ostanki
notranje opreme, |
·
grajena
strukture z ometi in stavbnimi členitvami, kamnoseški elementi |
·
historična oprema cerkvenega prostora, |
·
ostanki
poslikav na zunanjščini in v notranjščini. |
|
7. člen |
(varstveni režim) |
(1)
Za spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa ohranjanje in
varovanje stavb v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so
obnovitveni posegi in posegi za njihovo predstavitev in interpretacijo,
vzpostavitev izvirne namembnosti ali muzejske funkcije ter funkcije, ki
spodbujajo dostopnost spomenika. Dovoljeni so posegi za redno
vzdrževanje z uporabo historičnih materialov. |
(2)
Velja tudi režim, ki določa: |
·
spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na
način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih
lastnosti; |
·
spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča
zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena
ohranitev spomenika za prihodnje generacije; |
·
spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, gospodarske,
znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika; |
·
ohranjanje lastnosti in družbenega pomena spomenika ter njegove
materialne substance; |
·
ohranjanje »varovanih sestavin spomenika«; |
·
dovoljeni so posegi v spomenike, ki upoštevajo in trajno ohranjajo
njihove varovane vrednote; |
·
dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih
temeljev za ohranitev spomenikov ob spoštovanju njihove posebne narave
in družbenega pomena; |
·
za vsako
spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih delov in za vsak
poseg v spomenike in njihove
dele je potrebno pridobiti
kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje Zavoda za
varstvo kulturne dediščine. |
(3)
Poleg varstvenih režimov pa velja še izrecna prepoved: |
·
stavbe
poškodovati ali podreti; |
·
spreminjati njihovo tlorisno in višinsko zasnovo; |
·
spreminjati njihovo konstrukcijsko zasnovo in gradiva. |
(4)
Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine možno: |
·
na
osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti posamezne dele
spomenika v kvalitetnejše oziroma v bolj avtentično stanje; |
·
izvajati
znanstvenoraziskovalna dela; |
·
spremeniti oziroma dopolniti namembnost objektov, če ni možno zagotoviti
prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna
substanca in pričevalnost objektov; |
·
spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijske zasnove, če ni mogoče
drugače zagotoviti statične stabilnosti objektov; |
·
posegati
v okolico objektov zaradi njegove boljše prezentacije in interpretacije. |
|
V.
Javna dostopnost spomenika |
|
8. člen |
Razvojna
usmeritev za kulturni spomenik, ki je sestavina tega odloka, je
ohranitev kulturne namembnosti ter postopno restavriranje ter
obnavljanje in zagotavljanje dostopnosti javnosti v sorazmerju z
zmožnostmi lastnika oziroma posestnika. Javni dostop ne sme ogrožati
spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne
namembnosti. |
|
VI.
Nadzorstvo |
|
9. člen |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni Inšpektorat Republike
Slovenije za varstvo kulturne dediščine. |
|
VII.
Končne določbe |
|
10. člen |
(označevanje spomenika) |
Spomenik
se označi s predpisano oznako po Pravilniku o označevanju nepremičnih
kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 94/21), ki ne krni zgodovinske
podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena na
pročelju ali podobnem primernem mestu spomenika. |
|
11. člen |
(zaznamba v zemljiški knjigi) |
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi
pravni status kulturnega spomenika lokalnega pomena na nepremičnini,
navedeni v prvem odstavku 4. člena tega odloka. |
|
12. člen |
(objava
in začetek veljavnosti) |
Ta odlok
se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti
(15) dan po objavi. |
|
Številka: 032-3/2022-15 |
Datum:
9. 3. 2022 |
|
|
Občina Gorje |
|
Peter Torkar, župan |
|