Na podlagi 12., 23. in
175. ter 190. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 110/03, 8/03 – popr.) in
16. člena
Statuta Občine Bled – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS,
št. 119/03) je Občinski svet občine Bled na 19. redni seji dne 20. 4.
2005 sprejel |
ODLOK |
o zazidalnem načrtu za območje
urejanja BL – S-24 Mlino |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejme zazidalni načrt za območje urejanja BL – S-24 ZN Mlino ZN, ki ga
je izdelalo projektivno podjetje Kontura, d.o.o. Bled s sodelavci pod
št. projekta 2413 in je izdelan na podlagi izhodišč in usmeritev Odloka
o spremembah in dopolnitvah Odloka o dolgoročnem in družbenem planu
Občine Bled. |
2. člen |
Obravnavano območje je
v prostorskih sestavinah družbenega plana opredeljeno kot stavbno
zemljišče v območju z oznako BL – S-24, Mlino, ki je razvrščeno v
območja za stanovanja (S) in spremljajoče dejavnosti za potrebe
stanovanjskih območij kot so: trgovina, gostinstvo, storitvene in
poslovne dejavnosti, ki ne motijo oziroma prekomerno ne vplivajo na
okolico, kvartarne dejavnosti, od katerih se dovoljuje le dejavnost
oddajanja za komercialni turizem. |
Območje predstavlja
nepozidano ravno površino, ki se dviguje nad obstoječo pozidavo s
pretežno stanovanjskimi objekti na jugu in zahodu ter nad varovanim
vaškim jedrom Mlino ob Jezernici na vzhodu. Na severni strani meji
območje ZN na tri vile, ki so evidentirane kot nepremična kulturna
dediščina ter na območje gostišča Mlino. Območje se nahaja v območju 150
m pasu Blejskega jezera. |
III. MEJE OBMOČJA |
3. člen |
Meja ZN poteka po
zunanjem obodu parcelnih mej naslednjih zemljišč: 910/1, 910/9, 909/1,
937/3, 936/1, 935/1, 935/3 in 935/2, vse v k.o. Želeče. Znotraj območja
pozidave je še zemljišče parc. št. 937/1, k.o. Želeče. Velikost območja
ZN je 16.302 m2. |
IV. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA, KVALITETO
GRADITVE IN DRUGE POSEGE V PROSTOR |
4. člen |
Območje urejanja BL –
S-24 Mlino je namenjeno gradnji enodružinskih nadstandardnih
stanovanjskih hiš s posebnim poudarkom na ohranjanju krajinskih kvalitet
območja ter gradnji prometnih, komunalnih in energetskih objektov in
naprav za potrebe območja ZN ter posegom za izboljšanje obstoječega
bivalnega okolja. |
V stanovanjskih
objektih se lahko opravlja dejavnost oddajanja objekta za komercialni
turizem. |
V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA IN
ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
5. člen |
Na območju predvidenem
za pozidavo ni objektov. Na istem nivoju, vendar izven meje ZN je
lociranih pet obstoječih objektov. Teren, predviden za pozidavo, je
naravna ravna polica, po robu porasla z visokodebelno vegetacijo, v
osrednjem delu pa dominira travnata jasa. Zaradi izredne kvalitete vedut
z območja zazidalnega načrta proti Blejskemu jezeru z otokom in gradom,
proti vaškemu jedru Mlino proti Jelovici z Babjim zobom in v dolino Save
Bohinjke so načrtovani objekti locirani s posebnim preudarkom. Pozidava
je zasnovana v obliki enega niza stanovanjskih objektov na zunanjem robu
območja pozidave, ki se navezuje na obstoječe občinske ceste. Za potrebe
izvedbe dostopov do novih stanovanjskih objektov se teren ustrezno
preoblikuje, objekti se umeščajo med obstoječo vegetacijo. Novi objekti
se umestijo v sklop obstoječih s tem, da se objekt predviden na SV delu
območja izvede kot objekt, ki nadomesti obstoječi objekt parc. št.
936/4, k.o. Želeče lociran na meji z ZN. Za odstranitev tega se v
ločenem postopku pridobi gradbeno dovoljenje po pogojih veljavnega PUP
za PC Bled. Na tem mestu se v okviru istega gradbenega dovoljenja izvede
tudi nov cestni priključek na občinsko cesto parc. št. 938/1, k.o.
Želeče. Notranji del območja zazidalnega načrta se ohranja kot posebna
krajinska kvaliteta. Posebna pozornost velja ohranjanju visokodebelne
vegetacije, ki obkroža osrednjo jaso, ki služi vsem objektom in po obodu
katere se načrtuje pešpot z navezavo na severno oziroma južno stran
območja. |
6. člen |
Predvidena je gradnja 7
stanovanjskih objektov, ki so po površini, oblikovanju in izboru gradiv
nadstandardni. Dodatna kvaliteta pozidave je tudi velikost k objektom
pripadajočih gradbenih parcel. Oblikovanje objektov je pogojeno s strani
pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. V načelu se
predvidevata dva tipa stanovanjskih objektov: sodobna interpretacija
klasičnih blejskih vil (stanovanjska vila) in ozka prostostoječa sodobna
stanovanjska hiša (hiša na ježi v gaju) načrtovana v smislu novodobnega
stegnjenega doma. Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradbeno
dovoljenje in izvedbo stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati
zasnove objektov in vsa določila tega zazidalnega načrta. |
Izvedba objektov je v
celoti masivna ali v kombinaciji z montažno gradnjo. Gradnja lesenih
stanovanjskih objektov v obliki brunaric se ne dopušča. Gradnja objektov
v lastni režiji ni dovoljena. |
7. člen |
Pogoji za tlorisne in
višinske gabarite objektov in njihovo oblikovanje: |
1. Stanovanjska vila:
objekti a, b in g |
+-------------------------------------------------+-------------+-----------+ |
|Objekt: tloris
(členjen kot v kartografskem |Etažnost |+-0.00 | |
|delu) na južni
strani terasaste izvedbe | |Višina str.| |
| |
|kapu | |
+-------------------------------------------------+-------------+-----------+ |
|a max. 21.30m
x 17.30m |K1(delno) |486.70 | |
| |+K+P+1+M
|492.70 | |
+-------------------------------------------------+-------------+-----------+ |
|b max. 21.30m
x 17.30m |K1(delno) |487.30 | |
| |+K+P+1+M
|493.30 | |
+-------------------------------------------------+-------------+-----------+ |
|g max. 17.80 m
x 15.90 m + |K+P+1+M |486.30 | |
|6.80 m x 8.40
m | |492.30 | |
+-------------------------------------------------+-------------+-----------+ |
|
2. Hiša na ježi v gaju: objekti: c, d, e in f |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+ |
|Objekt: tloris
(členjen kot v | Etažnost |+-0.00 | |
|kartografskem
delu) | |Kota strehe | |
|Zasnova:
terasast objekt v bregu z | |Kota pohodnih | |
|medetažami |
|teras | |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+ |
|c(A)max:
19.00m x 8,40m + |K+P+1 |485.50 | |
|2.0m x
8.40m | |492.90 | |
| |
|491.50 | |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+ |
|d(B)max:
23.00m x 8,70m + |K+P+1 |486.00 | |
|2.40m x
8.40m | |493.40 | |
| |
|492.00 | |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+ |
|e(B)max:
26.00m x8.80m + |K+P+1 |485.90 | |
|3.50m x
8.50m | |494.30 | |
| |
|491.90 | |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+ |
|f(A)max:
23.80m x 9.40m |K1(delno) |488.00 | |
|
|+K+P+1 |495.40 | |
| |
|494.00 | |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+ |
Skupni pogoji:
|
Etažnost: klet,
pritličje in mansarda oziroma klet, delno lahko v dveh nivojih,
pritličje in nadstropje, svetla višina bivalne etaže do 2,80 m, kletna
etaža s svojo višino premošča niveleto uvoza in niveleto pritličja
objekta; dopušča se izvedba terasastega medetažnega objekta pri objektih
katerih višinska razlika med niveleto uvozne ceste in pritličjem obsega
več kot eno etažo, z notranjimi galerijami in zunanjimi nepokritimi
terasami. Kletna etaža je namenjena parkiranju in vertikalnim
komunikacijam. Streha: dvokapnica ali štirikapnica v naklonu 38-42
stopinj, siva kritina. Terase so ravne pohodne ali nepohodne površine.
|
Oblikovanje in izvedba:
masiven objekt z možnostjo vključitve dela objekta v montažni izvedbi.
Potrebno je zasledovati zračnost in lahkotnost izvedbe in izgleda
objekta in prilagoditi izbor materialov, ki lahkotnost poudarjajo: les v
naravnih tonih, svetli ometi drobne strukture, steklene površine itd.
|
Vsi objekti naj bodo
zasnovani tako, da strojni in elektro elementi objekta ne bodo ločljivi. |
8. člen |
Krajinsko arhitekturno
oblikovanje in urejanje zelenih in ostalih zunanjih površin |
1. ZUNANJA UREDITEV OB
OBJEKTIH IN UREDITEV SKUPNIH ZELENIH POVRŠIN |
Potrebno je zagotoviti
oziroma ohraniti čimveč zelenih površin. Zaradi lokacije zazidalnega
območja na platoju ob objektih nepremične kulturne dediščine je potrebno
v največji možni meri ohranjati obstoječo visokodebelno vegetacijo,
posebno pa drevored ob poti mimo Vile Epos. Nove zasaditve z avtohtono
vegetacijo ne smejo segati v območje obstoječih ali načrtovanih
podzemnih infrastrukturnih vodov, ki bi jih lahko poškodovale drevesne
korenine. Drevesne krošnje in grmovnice ne smejo segati v profil ulice
oziroma ceste ali drugače ovirati prometa, zato je potrebno redno
vzdrževanje rastlin. |
Za vsak individualen
objekt je potrebno v okviru projektne dokumentacije izdelati poseben
krajinski načrt. Pohodne in dovozne površine se tlakujejo z naravnimi
materiali. Pri izvedbi opornih zidov na uvozih v garaže je potrebno
zagotoviti intenzivno zimzeleno zazelenitev. Monolitni betonski oporni
zidovi niso dovoljeni. Zelene površine ob objektih na vstopih na parcelo
morajo biti parkovno oblikovane, v notranjosti pa ostanejo naravne.
Vzdrževalec skupnih zelenih površin območja jase in paviljonskega
objekta so lastniki objektov, ki za ta dela pooblastijo ustrezno
usposobljenega izvajalca. |
Za skupne zelene
površine je potrebno izdelati načrt ureditve istočasno z načrti za
infrastrukturno ureditev območja. Povezovalna pot s stopnicami s ceste
Gorenjskega odreda in pot ob jasi se tlakuje v širini 1,5 m in se v
delu, kjer so stopnice intenzivno dodatno zazeleni. Pot se opremi s
talno razsvetljavo, ki ne vpliva na pretirano osvetljenost okolice
objektov in drugo urbano opremo (koši za smeti, klopi), ki mora biti
poenotena. |
2. UREDITVE NIVOJSKIH
RAZLIK IN OPORNI ZIDOVI |
Relief gradbenih
parcel, katerih konfiguracija zahteva višinske prilagoditve v zvezi z
navezovanjem na dostopno cesto je dovoljeno preoblikovati na
mikrolokaciji priključkov oziroma izvedbi vkopanih parkirišč.
Preoblikovanje se izvede z zazelenjenimi brežinami ustreznih naklonov,
ki morajo biti izvedene in ozelenjene tako, da se prepreči erozija
zemljine. V primeru potrebe po izgradnji opornih zidov, morajo biti ti
izvedeni tako, da ni vidnih betonskih površin (obloga z naravnim kamnom
lomljencem, obložni elementi iz lesa, intenzivna zimzelena ozelenitev).
Višina opornih zidov ne sme presegati 1,2 m. Če mora biti oporni zid
višji, ga je potrebno izvesti v kaskadi z vmesno intenzivno
ozelenitvijo. V okviru dostopov k objektu je potrebno posebno pozorno
oblikovati prostor za postavitev posod za komunalne odpadke.
|
3. OGRAJE |
Med posameznimi
gradbenimi parcelami ni dovoljena postavitev medposestnih ograj, razen v
obliki zimzelenih živih mej in zelenih barier v skladu s krajinskim
načrtom objekta. V območju prometnic višina žive meje ali drugih
ureditev z zelenjem ne sme ovirati preglednosti na cesti in naj zato ne
presega višine 80 cm. |
9. člen |
Druge ureditve in
enostavni objekti |
Ob varovalnem pasu
prometnic razen prometne signalizacije ni dovoljeno postavljati drugih
tabel ali reklamnih panojev. Smerokazi in prometni znaki ne smejo
ovirati preglednosti na prometnicah ali oteževati dostope za interventna
vozila, vozila vzdrževalcev komunalne infrastrukture ali gibanja
funkcionalno oviranih oseb. |
Od enostavnih objektov
je dovoljena postavitev vrtne ute ali senčnice. Postavitev je pogojena
tudi s tem odlokom določenimi odmiki od mej, potekov vodov podzemne
komunalne infrastrukture in varovalnimi pasovi prometnic. Oblikovanje
enostavnih objektov mora biti prilagojeno objektu, ob katerem se
enostavni objekt načrtuje. Načrt za enostavni objekt potrdi ali izdela
projektant stanovanjskega objekta. |
10. člen |
Parcelacija |
Na območju ZN se izvede
komasacija in novo parceliranje zemljišč, ki obsega površine razširjenih
prometnic, s katerih se uredijo priključki na gradbene parcele in ki se
opredelijo kot javno dobro, površine gradbenih parcel posameznih
objektov in površine skupnih zelenih površin kot solastnini vseh
lastnikov stanovanjskih objektov. Medsebojne obveznosti in pravice na
skupnih površinah se opredelijo s posebno pogodbo, katere opredelitve se
vpišejo v zemljiško knjigo in veljajo za vsakokratnega lastnika objekta
oziroma zemljišča. |
11. člen |
Pogoji za posege na
objektih po izgradnji ZN |
Po realizaciji ZN se
dopuščajo na stanovanjskih objektih gradnje in posegi, ki jih za
morfološke enote Se-vile opredeljujejo prostorsko ureditveni pogoji za
plansko celoto Bled. |
12. člen |
Pogoji za prometno,
komunalno in energetsko urejanje prostora |
Realizacija gradnje
objektov je pogojena s predhodno izgradnjo prometne, komunalne in
energetske infrastrukture in skupnih zelenih površin. Pred izdajo
gradbenega dovoljenja za posamezne objekte je potrebno pridobiti ločeno
gradbeno dovoljenje za prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. |
13. člen |
Zasnova cestnega
omrežja |
Dostop do novo
predvidenih objektov bo urejen z rekonstruirane občinske Ceste
Gorenjskega odreda, ki se razširi za pločnik in ceste za gostiščem
Mlino, ki se odcepita od državne ceste. Vsi cestni priključki k objektom
na lokalno cesto so oblikovani kot »T« križišče z ustreznimi
uvozno-izvoznimi radiji in lijakasto razširitvijo v priključku. Na
strani razširitve od odcepa k Vili Epos je predvidena izgradnja
enostranskega hodnika za pešce do priključka na državno cesto oziroma do
avtobusne postaje. Izvedba hodnika za pešce mora zagotavljati neovirano
gibanje funkcionalno oviranim osebam. |
Širina rekonstruirane
ceste je 4,25 m, zato se za srečevanje uporabljajo razširitve na uvozih
k objektom. Za komunalno vozilo sta predvideni obračališči. Uvozi k
objektom se tlakujejo z granitnimi kockami, vozišče ceste se izvede v
asfaltu. Niveletno je cesta prilagojena obstoječi, kar zagotavlja
ustrezno oblikovanje uvozov do obstoječih stanovanjskih objektov. |
14. člen |
Mirujoči promet |
Parkirne površine, ki
so potrebne za posamezen objekt so izvedene na gradbenih parcelah
objektov. Potrebno število parkirnih mest se določi s projektno
dokumentacijo in prikaže v načrtu zunanje ureditve. Parkirne površine
morajo biti izvedene skladno s predpisi. V času gradnje so parkirne
površine za vsa vozila na zemljišču investitorja. |
Pri projektiranju
prometne ureditve je potrebno upoštevati zaključke predhodnega geološko
geotehničnega poročila. |
15. člen |
Zasnova vodovodnega
omrežja |
Pitna voda bo
zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja s priključkom na javni
vodovod na lokaciji Mala Zaka–rondo (Bled). Potrebno je obnoviti
obstoječi vodovod do obravnavanega območja. |
Zasnova vodovoda na
območju ZN: |
Predvideti je krožno
napajanje območja ZN iz javnega vodnega sistema. Ob vsakem novozgrajenem
objektu se na priključnem mestu zgradi zunanji vodomerni jašek.
Mikrolokacijo določi upravljavec javnega vodovoda. Priključne cevi
morajo biti položene v zaščitnih ceveh. Požarna voda: Požarno varstvo se
zagotavlja lokalno z gasilnimi aparati za suho gašenje, ter iz
novozgrajenega vodovodnega omrežja. |
16. člen |
Zasnova odvajanja
odpadnih vod |
Odpadne vode se bodo z
območja ZN odvajale v ločenem sistemu. |
Fekalna kanalizacija:
|
Na območju se
predvideva gradnja javne kanalizacije v letu 2004–2005. Predvidena trasa
javne kanalizacije bo potekala po obeh Cestah Gorenjskega odreda.
Zagotovljen bo priključek stanovanjskega objekta preko revizijskega
jaška s cevmi premera 160mm na globini 130cm pod koto vozišča.
|
Meteorna kanalizacija:
|
Poteka vzporedno s
cevjo fekalne kanalizacije. Cestne meteorne vode se zbirajo in speljejo
po ceveh meteorne cestne kanalizacije Meteorne vode z dvorišč in s streh
objektov se ponikajo individualno na izvoru. Ureditev mora biti taka, da
se vode z zasebnih površin ne zlivajo na javne površine. Meteorne vode s
povoznih površin morajo biti speljane v ponikanje preko lovilcev olj in
maščob. |
17. člen |
Elektroenergetsko
omrežje |
Območje in stanovanjski
objekti bodo priključeni na električno omrežje iz obstoječe TP Mlino,
20/0,4kV, 250kVA. Posamezni odcepi razvodnega omrežja bodo priključeni v
eno od dveh razdelilnih omaric, ki se bosta v ta namen zgradili na
območju stanovanjskega naselja. Priključne omarice bodo v prostostoječi
izvedbi na robovih parcel posameznih objektov skladno s krajinskim
načrtom. |
Javna razsvetljava
obsega razsvetljavo voznih poti in pločnika ter parkiršč. Lokacije
svetil in njihovo višino pogojuje ureditev in značaj območja, čemur se
prilagodi tudi izbor konkretnih svetilk. Prižigališče bo v prostostoječi
omarici v bližini TP. |
Vse izvedbe
elektrifikacije morajo biti izvedene v skladu s predpisi za take
gradnje. |
18. člen |
Telekomunikacije in
kabelski komunikacijski sistem |
Izvedba
telekomunikacijskega omrežja območja ZN je prilagojena TK in kabelskemu
omrežju tega območja. Inštalacija za priključitev stanovanjskih objektov
na omrežje naj bo predvidena v skladu s standardi. Na vsakem objektu se
vgradi kombinirana podometna zidna omarica za zaključitev hišnih TK in
KDS priključkov. |
19. člen |
Ogrevanje in plinovod |
Predvideva se
individualna oskrba z zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega
omrežja. Ob opremljanju zemljišč je potrebno izvesti vse priključne
plinovode do objektov. Delovni tlak javnega plinovodnega omrežja bo 3
bar do max. 4 bar. |
Za vse objekte oziroma
stanovanjske enote je potrebno do izgradnje plinovoda zagotoviti tudi
možnost alternativnega ogrevanja in delnega klasičnega ogrevanja na
drva. |
20. člen |
Rešitve in ukrepi za
varovanje okolja |
Za stanovanjske objekte
ni potrebno izdelovati posebnih strokovnih ocen obremenitve okolja ali
presoj o vplivih na okolje niti drugih ocen oziroma poročil v zvezi z
varstvom okolja. |
Hrup: |
V območju ZN ni
predvidenih dejavnosti in objektov s tehnologijami, ki bi povzročale
prekomeren hrup. Potrebno je upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih
ravneh hrupa, ki veljajo za stanovanjska področja, v tem primeru se
območje razvršča v območje II. stopnje varstva pred hrupom: v dnevnem
času 50 dBA, v nočnem času 45 dBA. Posebne protihrupne ograje zaradi
obstoječega hrupa ni potrebno predvideti. |
V času gradnje je
potrebno upoštevati, da bo graditev potekala le v dnevnem času ter da bo
poskrbljeno, da delo poteka s stroji, ki ne povzročajo prekomernega
hrupa. V primeru, da bodo objekti klimatizirani, je potrebno izbrati
nizkohrupne elemente ter jih locirati oziroma zvočno izolirati tako, da
ne povzročajo motečega hrupa v okolico. |
Zrak: |
Predvideni objekti v
času gradnje in obratovanja ne smejo prekomerno onesnaževati zraka.
|
Kot energetski vir za
ogrevanje objektov je predviden zemeljski plin oziroma do izgradnje
plinovoda tudi lahko kurilno olje ter drva za lokalno ogrevanje
posameznega stanovanjskega prostora. Vsi izpusti v ozračje morajo biti
prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi. Dimovodne in kurilne naprave
je potrebno redno čistiti in vzdrževati. |
V času gradnje je
potrebno preprečevati prašenje materiala in raznašanje sipkega in
drugega materiala v okolico. |
Varstvo voda in tal:
|
Fekalne odplake se
odvajajo v javno kanalizacijo. Meteorne vode s ceste je potrebno
predhodno očistiti v lovilcu olj in bencina in jih odvajati v bližnji
vodotok ali ponikanje. Meteorne vode s parkirnih površin in odpadne vode
iz garaž morajo biti očiščene v lovilcih olj in odvajane v ponikanje.
|
Prostori za
shranjevanje cistern s tekočim gorivom morajo biti zvedeni kot
vodoneprepustne posode enakega volumna kot je cisterna za gorivo.
|
Ravnanje s prstjo in
odvečno zemljo: |
Plodno zemljo je
potrebno pred izkopom gradbene jame odstraniti in jo deponirati tako, da
se lahko uporabi za zunanjo ureditev parcel v območju ZN. Humus naj ne
bo deponiran v večjih plasteh kot 1,5 m. |
Odpadki: |
Po odloku o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Bled je obvezen odvoz odpadkov na centralno
deponijo komunalnih odpadkov. Odpadki se odstranjujejo po Pravilniku o
ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98). Objekti morajo imeti
urejene notranje ali zunanje prostore za namestitev zabojnikov za
komunalne odpadke. Zunanji prostori pri morajo biti zaščiteni pred
padavinami in ustrezno vizualno urejeni. Gradbene odpadke je potrebno
odstranjevati skladno veljavno zakonodajo. |
Ravnanje z gradbenimi
odpadki se opredelij v okviru projektne dokumentacije. Med gradnjo se
odvečni izkopni material odvaža na stalno deponijo tovrstnih odpadkov,
prav tako se po dokončanju ustrezno deponirajo ostali odpadki od
gradnje. |
Osončenje: |
Medsebojna razdalja med
objekti zagotavlja ustrezno osončenje objektov. Razdalje med objekti ne
smejo biti manjše kot je višina objektov. Objekti s svojo senco ne
vplivajo na osončenje obstoječih objektov. |
21. člen |
Drugi pogoji |
Rešitve in ukrepi za
obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
Med objekti morajo biti
minimalni protipožarni odmiki 8 m, sicer je potrebno upoštevati posebne
protipožarne ukrepe v skladu s predpisi. Možen je neoviran dostop do
objektov z interventnimi vozili. Površine v ZN zagotavljajo možnosti za
morebitno evakuacijo ljudi in materialnih dobrin. |
Potres, geomehanske
lastnosti terena: |
Konstrukcije objektov
je potrebno dimenzionirati za morebitni potres IX. stopnje po lestvici
MSC. |
Za vse stanovanjske
objekte je potrebno pred izdelavo projektne dokumentacije izdelati
geološko geotehnično poročilo, na osnovi katerega se izdela zasnova
gradbene konstrukcije objekta in zunanje ureditve. |
22. člen |
Ohranjanje narave in
varstvo kulturne dediščine |
Na območju ob kompleksu
ZN so objekti stavbne in naravne vrednote. Novi objekti bodo v vizualnem
smislu predstavljali oblikovno celoto z obstoječim naseljem in ga
vizualno dopolnjevali. Potrebno je upoštevati določila glede
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja objektov. Upoštevana bo
maksimalna ohranitev zelenih površin in pogojevana zasaditev zemljišč z
drevjem. |
Na območju ni naravnih
vrednot. Potrebno je varovati obstoječo vegetacijo in ohraniti čim več
dreves in jih na podlagi krajinskih načrtov ustrezno vključiti v zunanjo
ureditev. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenja za ureditev komunalne
infrastrukture in objektov je potrebno pridobiti kulturnovarstveno in
naravovarstveno soglasje pristojnih zavodov. |
23. člen |
Tolerance |
Tolerance za vertikalne
gabarite znašajo pa ±10%. Dopustne so tudi tolerance pri
prometno-komunalnem in energetskem urejanju prostora ob pogoju, da
prestavitve in spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta ZN. |
24. člen |
Končne določbe |
Med investitorjem in
Občino Bled se sklene urbanistična pogodba, s katero se investitor
obveže zagotoviti infrastrukturno opremljenost območja pred pričetkom
gradnje objektov in hkratnost izgradnje vseh objektov v območju ZN.
|
Pred začetkom del
morajo investitorji oziroma izvajalci posameznih objektov obvestiti
upravljavce infrastrukturnih vodov ter skupno z njimi zakoličiti in
označiti tangirane obstoječe komunalne vode. Upravljavci morajo podati
točne podatke o izvedenih infrastrukturnih vodih in mestih
priključevanja posameznih objektov nanje. |
Pri izvajanju gradenj
je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostopnost do objektov.
Gradbišče mora biti v času gradnje racionalno urejeno, potrebno je
pravilno ravnati s humusom in odpadki ter upoštevati vsa določila tega
odloka ter druge veljavne predpise in standarde. Investitor mora
zagotoviti dokončno realizacijo vsake posamezne faze ureditve območja v
roku določenem s Programom opremljanja zemljišč za gradnjo in v
Urbanistični pogodbi. |
Izvajanje gradenj v ZN
je potrebno izvajati tako, da je za obstoječe naselje čimmanj moteče. |
25. člen |
Zazidalni načrt je
stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor na Občini Bled in na
Oddelku za okolje in prostor na UE Radovljica. |
26. člen |
Nadzor nad izvajanjem
ZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
27. člen |
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 01503-3/2005 |
Bled, dne 1. julija
2005. |
Župan Občine Bled |
Jože Antonič l. r. |