Na
podlagi 18. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 in 76/14 – odločba US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17
– ZUreP-2) in skladno drugemu odstavku 273. člena ZUreP-2 (Uradni list
61/17) ter 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 11.
seji dne 27. 11. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu
Mestne občine Kranj – spremembe št. 3 |
|
1. člen |
|
V
Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list
RS, št. 74/14, 9/16 – tehnični popravek., 63/16 – obvezna razlaga,
20/17, 42/17 – popravek, 63/17 – popravek, 1/18 – obvezna razlaga, 23/18
– popravek in 41/18 – popravek) se v petem odstavku 3. člena: |
– Priloga 1 k odloku o IPN nadomestiti z novo Prilogo 1 (sprememba
št. 3); |
– na
koncu odstavka dodajo 3 nove priloge: |
»5a
– Pregledni grafični prikazi objektov in naprav za oglaševanje, |
5b –
Pregledni grafični prikazi objektov in naprav za oglaševanje – pozdravne
table, |
6 –
Usmeritve za gradnjo objektov v EUP Kranj Planina KR PL 12.« |
|
2. člen |
|
Prvi
odstavek 4. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. Bruto
tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe
nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836.
Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine odprtih balkonov in teras. |
2. Celovita
prenova je proces oživitve urbanih ali drugih območij, s katerim se
ustvarja kvalitetne pogoje za razvoj naselja ali posamezne EUP. |
3. Delež
zelenih površin (ZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem
terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji, nestanovanjskih
stavb. |
4. Dopolnilna
dejavnost na kmetiji je dejavnost povezana s predelavo in prodajo
kmetijskih izdelkov, turizmom na kmetiji in izdelavo izdelkov oziroma
storitev povezanih s tradicionalnimi znanji na kmetiji. Kmetija mora
imeti v lasti najmanj en hektar ali v zakupu najmanj pet hektarov
(primerljivih) površin, razen v primeru pridelave medu in čebeljih
izdelkov. Dopolnilna dejavnost se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo
vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. |
5. Dopolnilna
oblika dela na domu je dejavnost, ki je namenjena lastnemu
poslovanju pod pogojem, da ne zahteva dodatnih zaposlenih ter ne
povzroča čezmernih obremenitev s hrupom (kot npr. poslovni prostor,
frizerski salon, kozmetični salon, čistilnica, pralnica, popravljalnica
čevljev, šivalnica, podaja ročno izdelanih izdelkov, prodaja sadežev in
zelišč ter podobne dejavnosti). |
6. Enostavni
objekt je objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more
zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko
manj zaznaven, (zanje gradbeno dovoljenje ni potrebno). |
7. Etaža je
del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi
pritličje (P), klet (K) in mansarda (M). |
8. Enota
urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora
z določenimi enotnimi prostorski izvedbenimi pogoji (PIP) oziroma
usmeritvami za izdelavo OPPN, če je ta predviden. |
9. Faktor
izrabe (FI) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med bruto
tlorisno površino (BTP) objekta in celotno površino parcele, namenjene
gradnji, pri čemer je BTP objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki
so nad nivojem terena in pod njim, razen garažnih kleti in kletne etaže,
ki je nižja od 2,10 m. |
10. Faktor
odprtih bivalnih površin (OBP) se določi kot razmerje med odprtimi
bivalnimi površinami in celotno površino predvidene gradbene parcele,
namenjene gradnji stanovanjskih stavb. Za odprte bivalne površine se
štejejo zelene površine na raščenem terenu in tlakovane površine,
namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali
komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta,
prostori za ekološke otoke). |
11. Faktor
zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med
zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
Zazidana površina je tlorisna projekcija zunanje dimenzije največje
etaže nad terenom, pri čemer se ne upoštevajo balkoni in napušči (brez
podpor), upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih
objektov, ki so stavbe ter površine uvoza in izvoza v klet. |
12. Frčada je
dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju mansardne etaže. |
13. Grajeno
javno dobro so zemljišča, objekti in deli objektov, namenjeni takšni
splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon ali
predpis, izdan na podlagi zakona. Grajeno javno dobro je državnega in
lokalnega pomena. |
14. Gospodarska
javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni
opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter objekti ali
omrežja za druge namene v javnem interesu, ki so kot taki določeni z
zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in
omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in
lokalnega pomena in se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in
prometno infrastrukturo. |
15. Gradbeni
inženirski objekt je objekt, ki ni stavba in ni drug gradbeni poseg;
in sicer so to objekti prometne infrastrukture (ceste, železniške proge,
letališke steze, mostovi, viadukti, predori in podhodi, pristanišča,
plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti), cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, industrijski gradbeni
kompleksi, športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti. |
16. Javna
površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsakomur
(cesta, ulica, trg, igrišče, tržnica, rekreacijska površina, parkirišče,
pokopališče, park, zelenica). |
17. Kolenčni
zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma
vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije. |
18. Kmetijsko
gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska
celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. |
19. Krajina je
območje, kot ga zaznavajo ljudje in ima prepoznavne naravne, kulturne
ali poselitvene značilnosti, ki so rezultat delovanja in medsebojnega
vplivanja narave in človeka. Krajino se prepozna kot naravno, kulturno
in krajino v urbanem prostoru. |
20. Legalizacija
stavbe ali dela stavbe je postopek izdaje dovoljenja, v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov za nelegalno ali neskladno
zgrajen obstoječi objekt ali del objekta. |
21. Meja
zazidljivosti je meja med stavbnim zemljiščem in drugimi zemljišči. |
22. Manj
zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne
ali enostavne objekte. |
23. Mansarda je
del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in
neposredno pod poševno streho. Namenjena je bivanju ali opravljanju
dejavnosti in ima lahko eno ali več etaž. |
24. Medsosedska
ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa
tretjih oseb na stavbno zemljišče ali parcelo, namenjeno gradnji, zaradi
zagotavljanja zasebnosti. |
25. Nadomestna
gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi
zakonito zgrajeni objekt in namesto njega zgradi nov objekt enake
namembnosti. Tlorisni in višinski gabariti objekta se lahko zmanjšajo,
povečanje bruto tlorisnih in višinskih gabaritov je v okviru nadomestne
gradnje mogoče le do 20 %. Kadar objekt zgrajen namesto prej
odstranjenega objekta ne izpolnjuje navedenih pogojev, pomeni to gradnjo
novega objekta. |
26. Neskladen
objekt je objekt, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar se
gradi ali je zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim
dovoljenjem, tako, da ga je gradbeno-tehnično mogoče uskladiti z
gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna odstopanja v skladu
s 66. členom Gradbenega zakona. |
27. Nezahteven
objekt je objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in
prostorsko zaznaven. |
28. Nelegalen
objekt je objekt, ki se gradi ali ki je zgrajen brez pravnomočnega
gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim
dovoljenjem, če ga gradbeno- tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim
dovoljenjem. |
29. Nestanovanjska
stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nestanovanjskih
površin. |
30. Novogradnja je:
gradnja novega objekta ali prizidava (dozidava oziroma nadzidava)
obstoječega objekta. Pri čemer gradnja novega objekta pomeni gradnjo
objekta, ki je zgrajen popolnoma na novo in prej ni obstajal. |
31. Odstranitev je
izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi
nadzemni in podzemni deli objekta. |
32. Obstoječi
objekt je zakonito zgrajeni objekt oziroma objekt, za katerega je
bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje in objekt, ki je bil
zgrajen pred letom 1967. |
33. Okoljska
infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih
javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in
padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. |
34. Oskrbovana
stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci
dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena
kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim
gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene
gradnje. |
35. Parcela,
namenjena gradnji je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, ki je trajno namenjeno redni rabi obstoječega
ali predvidenega objekta. Parcela, namenjena gradnji se določi v skladu
z določili 25. člena tega odloka. |
36. Pogojno
zazidljivo območje kmetije je 20 m pas kmetijskega zemljišča, ki ob
obstoječi kmetiji meji na stavbno zemljišče, v katerem je dopustno
postavljati pomožne kmetijske objekte. |
37. Poseg
v prostor pomeni izvedbo del za gradnjo objekta ter druga dela, ki
posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter
trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora. |
38. Podporni
(oporni) zid je oporna konstrukcija, ki je namenjena zadrževanju
plazov in varovanju vkopanih brežin, da ne pride do zdrsa ali posedanja
terena. |
39. Podstrešje je
del stavbe nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho,
brez kolenčnega zidu, ki je lahko delno namenjeno bivanju. |
40. Praviloma, izraz
pomeni, da je treba upoštevati določbe tega odloka, razen v primeru, ko
zaradi javnega interesa, varstvenih režimo, razmer na terenu,
geomehanskih lastnosti tal, oblikovnega prilagajanja sosednjim stavbam
in možnostim izkoriščanje sončne energije … to ni mogoče. Odstopanja
mora projektant obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
41. Prikaz
stanja prostora je nabor podatkov o dejanskem in pravnem stanju
prostora in je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov. |
42. Prizidava (dozidava
oziroma nadzidava) je gradnja pri kateri se gabariti obstoječega objekta
povečajo v horizontalni smeri (dozidava) ali vertikalni smeri
(nadzidava) do največ 50 % obstoječe BTP objekta. |
43. Prostorska
ureditev je sklop usklajeno načrtovanih posegov v prostor,
dejavnosti in omrežij s pripadajočim površinami na določenem območju. |
44. Progovni
pas je prostor med osema skrajnih tirov železniške proge, razširjen
na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj
naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod
ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod napetosti
220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, pri
daljnovodu napetosti 400 kV pa na 14 m. |
45. Priobalno
zemljišče je s predpisom določen pas, ki meji na vodno zemljišče
celinskih voda. |
46. Pritličje
(P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad
zemeljsko površino ali največ 1,20 m nad njo in je pri stanovanjskih
stavbah pretežno namenjena bivalnim prostorom z glavnim dostopom. Kot
nivo glavnega dostopa se praviloma upošteva nivo dostopa iz smeri glavne
prometnice na območju EUP. V kolikor te ni mogoče določiti pa se kot
nivo glavnega dostopa upošteva najnižja točka na stiku stavbe s terenom. |
47. Prostori,
namenjeni bivanju, so: dnevna soba, delovni kot, dnevni kot, delovni
kabinet. |
48. Regulacijske
črte so: regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija; |
– regulacijska linija ločuje obstoječe ali predvidene odprte ali grajene
javne površine od površin v privatni lasti; |
– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti
ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni
v notranjost zemljišča; |
– gradbena linijaje črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado
postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; |
49. Rekonstrukcija je
spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se
delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi,
zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo
ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta. Gabariti
objekta se lahko zmanjšajo, povečanje gabaritov je v okviru
rekonstrukcije mogoče le za 10 % zaradi usklajevanja z bistvenimi
zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. |
50. Razpršena
gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je
neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost. V
grafičnem delu je razpršena gradnja prikazana kot stavbišče, izven
območja stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju). |
51. Razpršena
poselitev je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja
avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja. |
52. Sodobni
hlev je sodobna stavba, ki ima, zaradi tehnoloških zahtev, večjo
stavbno maso od klasičnih hlevov. Posledično ima, da stavba ne izstopa
iz silhuete naselja, manjši naklon strešin (od 15° do 22°). Takšne
stavbe ne sodijo v zavarovana vaška jedra. |
53. Spremljajoča
dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi.
Objekti spremljajoče dejavnosti morajo funkcionalno dopolnjevati objekte
iz osnovne namenske rabe in se jih lahko umešča pod pogojem, da na
osnovno namensko rabo nimajo negativnih vplivov. |
54. Sonaravno
urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških,
ekoloških, krajinskih in drugih vidikov. |
55. Sprememba
namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se
izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali
prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost
spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in
uporabo enotne klasifikacije objektov. |
56. Stanovanjska
stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP namenjenih
prebivanju. |
57. Stavba je
pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali
opravljanju dejavnosti. |
58. Stavbno
zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi
objektov. |
59. Varovalna
ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih
objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic,
smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v
katerih se opravlja dejavnost. |
60. Varovalni
koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem
gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji
namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega
odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v
skladu s predpisi. |
61. Varovalni
pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu
s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem
pristojnega organa oziroma upravljavca. |
62. Vodno
zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda
trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke,
geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni
ekosistem. Obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do
izrazite geomorfološke spremembe ali do najvišjega prodišča, ki jih voda
občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda
zaradi posega v prostor. |
63. Vodnogospodarske
ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer
zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih
ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov. |
64. Vzdrževanje
objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti
objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava
posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter
inštalacijski preboji. |
65. Začasni
objekt je objekt namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se
postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono (kot npr.
montažni šotori, cirkus, napihljive konstrukcije nad zunanjimi igrišči
in podobno). |
66. Zahtevni
objekt je objekt velikih dimenzij ali konstrukcijsko zahteven ali
objekt, ki je namenjen zadrževanju večjega števila oseb v njem, in
prostorsko zaznaven. |
67. Zakonito
zgrajeni objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi pravnomočnih
upravnih dovoljenj ali je bil zgrajen pred letom 1967. |
68. Zelena
streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. |
69. Zeleni
sistem (zelene površine naselja) je načrtovan sistem varstva in
razvoja zelenih površin v poselitvenih območjih ter drugih zelenih in
ustvarjenih struktur v prostoru, ki se nanje navezujejo. Namenjen je
zagotavljanju kakovostnega življenjskega okolja ljudi ter uresničevanju
socialnih, okoljskih, ekoloških, podnebnih, gospodarskih, kulturnih,
strukturnih in oblikovnih funkcij. Zeleni sistem med drugim zajema:
parke, otroška in druga odprta športna igrišča, površine za urbano
vrtnarjenje, zelene površine, drevorede, drevesa in druge naravne
sestavine ob objektih družbene in gospodarske javne infrastrukture ter
ob stavbah, obvodni prostor, mestne in primestne gozdove. |
70. Zimski
vrt je enoetažen, pritličen, zastekljen prostor. Če je zimski vrt
funkcionalno povezan z osnovnim objektom, ne gre za samostojni objekt,
ampak skupaj z osnovnim objektom tvori celoto. Le-ta praviloma izstopa
iz osnovnega tlorisa stavbe z namenom zbiranja sončnega obsevanja v
zimskem času, za gojenje rastlin in preživljanje prostega časa. Če
zimski vrt funkcionalno in konstrukcijsko ni povezan z osnovnim
objektom, gre za samostojni pomožni objekt v smislu paviljona ali
rastlinjaka.« |
|
3. člen |
|
V
5. členu se v tretjem odstavku: |
– v
prvi alineji črtajo naselja: Britof (BR), Kokrica (KO), Mlaka pri Kranju
(ML), Orehovlje (OR), Predoslje (PR) ter Spodnje, Srednje in Zgornje
Bitnje (BI); |
– za
prvo alinejo doda besedilo nove druge alineje, ki se glasi: |
»• EUP
v primestnih naseljih: Britof (BR), Kokrica (KO), Mlaka pri Kranju (ML),
Orehovlje (OR), Predoslje (PR), Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje
(BI);« |
dosedanji druga in tretja alineja postaneta tretja in četrta alineja. |
|
4. člen |
|
V
8. členu se v prvi alineji podtočke 2.1.1.1: |
– v
prvi podalineji: |
– za
besedilom »razen poljskih poti« doda besedilo »in nujnih dostopov do
območij obstoječe razpršene poselitve in razpršene gradnje«, |
– za
besedilom »javnih kolesarnic z nadstreškom« črta črka »s« in doda
besedilo »z bruto«; |
– na
koncu devete podalineje pred vejico doda besedilo »in podporni (oporni)
zidovi«. |
|
5. člen |
|
V
9. členu se: |
– v
podtočki 2.1.1.2: |
– v
šestem odstavku druga podalineja prve alineje spremeni tako, da se
glasi: »stavbe spremljajočih dejavnosti: stavbe za dopolnilne dejavnosti
kmetij, gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače ter penzioni,
stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, stavbe za predšolsko vzgojo
in osnovnošolsko izobraževanje, gasilski domovi, banke, pošte, trgovske
stavbe (do 300 m2), garažne stavbe, stavbe za opravljanje
verskih obredov, zaklonišča ter stavbe za storitvene dejavnosti, in
delavnice. Vse naštete dejavnosti so dopustne pod pogojem, da dejavnost
ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene
stroje. Storitvene dejavnosti in delavnice so dopustne samo pod pogojem,
da obseg dejavnosti vključuje le do 5 zaposlenih,« |
– v
sedmem odstavku prve alineje za besedo »(kmetije)« doda besedilo »ter da
se kmetijska stavba gradi predčasno ali sočasno s stanovanjsko stavbo«; |
– v
dvanajstem odstavku, na koncu zadnje podalineje druge alineje, pika
nadomesti z vejico in doda nova dvanajsta podalineja, ki se glasi: |
»• objekti
za oglaševanje.«; |
– v
trinajstem odstavku druge podalineje prve alineje beseda »bifeji«
nadomesti z besedo »točilnice«; |
– v
petnajstem odstavku druge podalineje prve alineje besedilo
»okrepčevalnice in bifeji« nadomesti z besedilom »gostilne, restavracije
in točilnice«; |
– v
šestnajstem odstavku druge podalineje prve alineje besedilo
»okrepčevalnice in bifeji« nadomesti z besedilom »gostilne, restavracije
in točilnice«; |
– v
osemnajstem odstavku druge podalineje prve alineje se za besedilom
»storitve namenjene turizmu« doda besedilo »(tudi wellnes)« ter doda
nova tretja podalineja, ki se glasi: |
»• kampi
in glamping,« |
– v
devetnajstem odstavku: |
– v
drugi podalineji prve alineje besedilo spremeni tako, da se glasi: |
»•
stavbe spremljajočih dejavnosti: objekti za storitve ter specializirane
trgovine za šport in rekreacijo (tudi wellnes), gostilne, restavracije
in točilnice, garažne stavbe, javne sanitarije in parkirišča,«, |
– v
štirinajsti podalineji druge alineje se besedilo spremeni tako, da se
glasi: |
»•
začasni objekti namenjeni prireditvam ali sezonski ponudbi,«; |
– v
enaindvajsetem odstavku besedilo prve in druge podalineje prve alineje
spremeni tako, da se glasi: |
»•
športna igrišča, kampi in glamping (na območjih dediščine samo pod
pogojem, da je gradnja skladna z varstvenim režimom) in drugi gradbeno
inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas, |
•
stavbe spremljajočih dejavnosti: tribune za gledalce, gostilne,
restavracije in točilnice, pisarne, garderobe, sanitarije, parkirišča in
podobno,«; |
– v
dvaindvajsetem odstavku druge alineje črta besedilo četrte podalineje,
dosedanji peti in šesti podalineji postaneta četrta in peta podalineja,
na koncu pa doda nova šesta podalineja, ki se glasi: |
»•
začasni objekti namenjeni prireditvam ali sezonski ponudbi.«; |
– v
triindvajsetem odstavku črta besedilo druge podalineje druge alineje,
dosedanji tretji in četrti podalineji postaneta druga in tretja
podalineja; |
– v
petindvajsetem odstavku: |
– v
prvi alineji za besedo »podhodi,« doda beseda »parkirišča« in za besedo
»ter« doda beseda »drugi«; |
– za
šesto podalinejo druge alineje doda nova sedma podalineja, ki se glasi: |
»•
samostojna parkirišča,«, |
dosedanja sedma podalineja pa postane osma podalineja, |
– v
osmi podalineji druge alineje črta besedilo »obešanke na drogovih javne
razsvetljave, čezcestni transparenti, svetlobne vitrine na avtobusnih
postajališčih in prenosni objekti za oglaševanje«; |
– v
šestindvajsetem odstavku v šesti podalineji druge alineje črta besedilo
»obešanke na drogovih javne razsvetljave, čezcestni transparenti,
svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih in prenosni objekti za
oglaševanje«; |
– v
podtočki 2.1.1.3: |
– v
četrtem odstavku, na koncu prve alineje beseda »okrepčevalnice«
nadomesti z besedo »gostilnami«; |
– na
koncu 9. člena dodata dve novi podtočki, ki se glasita: |
»2.1.1.7 Kadar
se parcela, namenjena gradnji, nahaja na dveh namenskih rabah stavbnih
zemljišč, se lahko gradi na celotni parceli, namenjeni gradnji, tako, da
se upošteva prevladujoča namenska raba prostora. |
2.1.1.8 Pri postavitvi posameznih objektov za oglaševanjeje, glede
na vrsto, velikost, obliko in pogoje za umestitev v prostor, potrebno
upoštevati pogoje določene v 20. členu tega odloka. «. |
|
6. člen |
|
V
10. členu se: |
– podtočka »2.1.1.7« spremeni v podtočko »2.1.1.9«; |
– v
drugem odstavku: |
– v
prvi podalineji prve alineje za besedo »gozdnogospodarskimi« doda beseda
»in gozdnogojitvenimi«; |
– na
koncu pete podalineje druge alineje doda besedilo »in zveri«; |
– za
dvanajsto podalinejo druge alineje doda dve novi podalineji, ki se
glasita: |
»•
spominska obeležja kot enostaven objekt, |
•
učne, senzorične in energijske poti.«. |
|
7. člen |
|
V
11. členu se: |
– v
podtočki 2.1.2.2 v prvi alineji za besedilom »gradnja novih
objektov,« črta beseda »ter« in za besedilom »zakonito zgrajenih stavb«
doda besedilo, ki se glasi: »ter nadomestne gradnje.«; |
– v
podtočki 2.1.2.3 besedilo druge alineje spremeni tako, da se
glasi: »nadomestne gradnje;«; |
– v
podtočkah 2.1.2.4, 2.1.2.5 in 2.1.2.6 številka podtočke
»2.1.1.7« spremeni v »2.1.1.9« |
|
8. člen |
|
V
12. členu se: |
– v
točki 2.2.1 v prvem stavku prvega odstavka besedilo »Novi
objekti« nadomesti z besedo »Novogradnje«, v drugem stavku pa besedilo
»parcelne meje« črta in nadomesti z besedilom »meje parcele, namenjene
gradnji«; |
– besedilo podtočk 2.2.2.1 in 2.2.2.2 spremeni tako, da se
glasi: |
»2.2.2.1. Odmiki stavb od javnih cest |
(1) Od cestnega telesa javnih kategoriziranih in nekategoriziranih cest
ter od rezervatov cest (PC), oziroma od regulacijske linije, kadar je ta
določena, morajo biti nadzemni deli novih stavb, kot zahtevni in manj
zahtevni objekti, v območjih z namensko rabo S, C, Z in A (razen A(p))
oddaljeni najmanj 5,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa 2,0 m. V
območjih z namensko rabo IP, IG, IK, BT, BC, BD in Ap pa morajo biti
nadzemni deli novih stavb, kot zahtevni in manj zahtevni objekti,
oddaljeni najmanj 8,0 m, nezahtevni in enostavni objekti 2,0 m. Odmiki
veljajo tudi za ceste, ki so predmet pogodb o opremljanju. Določba ne
velja za odmik garaž in sicer, na delu med uvozom v garažo in javno
cesto, kjer mora biti ta odmik najmanj 5,0 m. |
(2) Manjši odmiki od predpisanih v prvem odstavku so, ob soglasju
upravljavca ceste, možni: |
– pri nadomestnih gradnjah in rekonstrukcijah stavb, na podlagi
izdelanih strokovnih podlag in utemeljitev, |
– kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji, |
– kadar je potrebno upoštevati posebne pogoje s področja varstva
kulturne dediščine, |
– kadar je potrebno upoštevati normative in standarde, ki urejajo
posamezne dejavnosti, |
– ob
že rekonstruiranih cestah in nekategoriziranih cestah, na podlagi
strokovnih podlag in utemeljitev. |
(3) Podzemni deli stavb, ki so v celoti vkopani, morajo biti od cestnega
telesa javnih kategoriziranih in nekategoriziranih cest oddaljeni
najmanj 2,0 m, za manjše odmike je potrebno pridobiti soglasje
upravljavca cest. |
2.2.2.2. Odmiki stavb
od parcelnih mej |
(1) Od
meje parcele, namenjene gradnji (razen ob cestah) morajo biti nadzemni
deli novogradenj in nadomestnih gradenj, kot zahtevni in manj zahtevni
objekti, v območjih z namensko rabo: |
– SSe, SSe(s), SSn, SK, SK(k), SP, SP(s), A(sk), A(s), A(k), ZS, ZK
oddaljene najmanj 4,0 m; |
– SSv in CU, kjer so dopustne večstanovanjske stavbe, oddaljene najmanj
za polovico svoje višine, merjeno od terena do vrha objekta, |
– CU, CD(t), SB, CD(i), CD(v), CD(z) in A(v) v skladu s predpisanimi
standardi in normativi, ki urejajo posamezne dejavnosti, oziroma najmanj
4,0 m in |
– IP, IG, IK, BT, BC, BD, A(p) oddaljene najmanj 5,0 m. |
(2) V območjih SSe, SSe(s), SK, SK(k), SP, SP(s), A(sk), A(s), A(k) in v
območju CU, kjer so dopustne eno- in dvostanovanjske stavbe, so pri
gradnji manj zahtevnih objektov, dovoljeni manjši odmiki od zgoraj
predpisanih, vendar ne manj kot 2,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov
sosednjih zemljišč in objektov (mejašev). |
(3) V vseh zgoraj navedenih namenskih rabah morajo biti podzemni deli
stavb, ki so v celoti vkopani, od meje parcele, namenjene gradnji,
oddaljeni najmanj 2,0 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč
(mejašev) so odmiki lahko manjši. |
(4) Od meje parcele, namenjene gradnji (razen ob cestah) morajo biti
nove stavbe, kot nezahtevni in enostavni objekti oddaljeni najmanj 1,5
m, razen v območjih IP, IG, IK, BT, BC, BD, A(p), kjer morajo biti
objekti oddaljeni najmanj 3,0 m. Manjši odmiki, razen v območjih SSv, so
dopustni ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč (mejašev). |
(5) V območjih ZP, T, E, O, F, PO, K1, K2, G mora biti minimalni odmik
od parcelne meje sosednjih zemljišč za zahtevne in manjzahtevne stavbe
najmanj 4,0 m, za nezahtevne in enostavne objekte pa toliko, da ni
motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v
okviru parcele, namenjene gradnji, vendar ne manj kot 1,5 m. |
(6) Manjši odmiki od zgoraj predpisanih so brez soglasja mejašev
dopustni: |
– ko
je potrebno upoštevati pogoje s področja varstva kulturne dediščine ali,
ko to določajo posebne določbe; |
– pri rekonstrukcijah stavb, kjer so odmiki lahko manjši od obstoječih,
če gre za 10 % povečanje zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot
jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev; |
– pri nadomestnih gradnjah zakonito zgrajenih manj zahtevnih,
nezahtevnih in enostavnih objektov enake namembnosti in enakega ali
manjšega višinskega gabarita (če je višinski gabarit višji od
obstoječega je soglasje mejašev potrebno). Na delu, na katerem so
horizontalni odmiki od sosednjih zemljišč manjši od predpisanih, je
lahko odmik nadomestne stavbe enak ali večji kot pri stavbi, ki se
nadomešča. 20 % povečanje horizontalnih gabaritov ni dopustno v smeri, v
kateri obstoječi objekt že sedaj ne dosega predpisanih odmikov od
sosednjih zemljišč; |
– da
je eno- in dvostanovanjska stavba od meje sosednjega zemljišča oddaljena
najmanj za polovico svoje višine (merjeno od terena do kapne lege),
vendar ne manj kot 2,5 m.« |
– črta besedilo točke 2.2.3. |
|
9. člen |
|
V
13. členu se v drugem odstavku točke 2.3.1 za besedo »obsegajo«
besedilo do konca stavka spremeni tako, da se glasi: »bruto tlorisno
površino 20 m2.«. |
|
10. člen |
|
V
15. členu se v drugem odstavku podtočke 2.4.1.1 beseda »(PGD)« nadomesti
z »(DGD)«. |
|
11. člen |
|
V
16. členu se: |
– spremeni naslov člena tako, da se glasi »(tipologija stavb) in doda
naslov točke 2.4.2, ki se glasi: »2.4.2Pogoji za ohranjanje oblikovne
podobe celostnega naselja glede tipologije stavb« |
– v
podtočki 2.4.2.1 v preglednici tipologije stavb: |
– pri podrobnejši ali podpodrobnejši namenski rabi z oznako SB druga
alineja spremeni tako, da se glasi: |
»•
hiše v nizu in dvojčki (za oskrbovana stanovanja)«; |
– pri podrobnejši ali podpodrobnejši namenski rabi z oznako SK tretja
alineja spremeni tako, da se glasi: |
»•
sodobne prostostoječe eno- in dvostanovanjske stavbe v EUP, ki se
nahajajo v delih naselja (mesta) Kranj in so opredeljene v tretji
alineji tretjega odstavka 5. člena tega odloka«; |
– pri podrobnejši ali podpodrobnejši namenski rabi CD(i), CD(v), CD(z),
CD(t) črta »CD(k)«; |
– pri podrobnejši ali podpodrobnejši namenski rabi z oznako A(p) prva
alineja spremeni tako, da se glasi: |
»•
svojevrstne stavbe«. |
|
12. člen |
|
V
17. členu se: |
– v
podtočki 2.4.3.3. v drugi alineji besedilo »mansardni del«
nadomesti z besedilom »zazidana tlorisna površina mansarde«; |
– v
podtočki 2.4.3.6. na koncu prve alineje doda nov stavek, ki se
glasi: »Za stavbe v nizu se lahko potrebna parkirna mesta ali garaže
zagotovijo tudi drugače, na parceli namenjeni gradnji stavbnega niza.«; |
– v
podtočki 2.4.3.8. prvega stavka druge alineje za besedilom »pri
čemer je« doda beseda »dovoljen«; |
– v
podtočki 2.4.3.9. prvega stavka prve alineje za besedilom
»gabarit bloka je« doda beseda »praviloma«. V tretjem stavku druge
alineje se za besedilom »Strehe so lahko ravne« doda besedilo »(tudi
zelene strehe)«; |
– v
podtočki 2.4.3.10. besedilo prve alineje spremeni tako, da se
glasi: |
»– Tlorisni gabarit je praviloma kvadraten, lahko tudi pravokoten.«; |
– na
koncu podtočke 2.4.3.13. pika nadomesti z vejico in doda
besedilo, ki se glasi: »kar pa ne velja v primeru sodobnega oblikovanja
stavb. Sodobno oblikovanje večnamenskih stavb je dovoljeno le v EUP, ki
se nahajajo v primestnih naseljih ter mestu Kranj in so opredeljena v
drugi in tretji alineji tretjega odstavka 5. člena tega odloka in se ne
nahaja v območjih dediščine. Izjemoma je v območjih dediščine dopustno
sodobno oblikovanje stavb, pod pogojem, da se za objekt izvede javni
natečaj v katerem sodeluje tudi strokovnjak s področja varstva kulturne
dediščine.«; |
– v
podtočki 2.4.3.14. beseda »okrepčevalnice« nadomesti z besedo
»gostilne«. |
|
13. člen |
|
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»2.4.6 Objekti za
oglaševanje |
2.4.6.1 Vrste objektov
za oglaševanje |
(1) Objekti
za oglaševanje, se glede na vrsto, velikost in obliko delijo na: |
– ekstra velike samostoječe table, |
– velike samostoječe in stenske table, |
– male samostoječe in stenske table, |
– oglaševanje v sklopu gradbiščnih ograj, |
– velike samostoječe svetlobne vitrine, |
– velike samostoječe in stenske vrtljive lamelne table, |
– velike svetlobne elektronske prikazovalnike (LED, OLED ali druga
tehnologija prikaza slike), |
– male samostoječe svetlobne vitrine, |
– plakatne stebre – okrogle, |
– slikovno ali pisno obdelane stene zgradb, |
– obešanke na drogovih javne razsvetljave, |
– prenosljive ulične panoje, |
– transparente, |
– zavese gradbenih odrov, |
– oglaševanje za lastne potrebe, |
– pozdravne table MOK, |
– oglaševanje prireditev pomembnih za občino, |
– oglaševanje za potrebe krajevnih skupnosti, |
– promocijska mesta za oglaševanje turističnih točk oziroma
znamenitosti, |
– oglaševanje za potrebe volilne kampanje, |
– usmerjevalne table (usmerjevalni sistem), |
– oglaševanje na vozilih mestnega potniškega prometa, |
– oglaševanje na kolesih (mestno kolo MOK), namenjenih za javni promet, |
– oglaševanje na vozilih in prikolicah vozil, |
– oglaševanje integrirano v javnih klopeh. |
(2) Vrste, oblike in velikosti objektov za oglaševanje so razvidne iz
priloge k obrazložitvi IPN (priloga št. 3). |
2.4.6.2 Splošna merila objektov za oglaševanje |
(1) Objekti in naprave za oglaševanje ne smejo: |
– vizualno preglasiti ambienta oziroma nanj drugače moteče vplivati; |
– presegati merila okoliške arhitekture; |
– zakrivati pogledov na kulturno oziroma naravno dediščino in na večje
zelene površine; |
– ovirati in ogrožati prometno varnost, kar velja tudi v času lepljenja
plakatov; |
– biti nameščeni na kozolce, skednje, hleve in na podobne gospodarske
objekte ter v drevorede; |
– biti osvetljeni v nasprotju s predpisi, ki urejajo svetlobno
onesnaževanje. |
(2) Objekti in naprave za oglaševanje morajo biti: |
– oblikovani enotno za posamezeno vrsto objekta ali naprave; |
– nosilna konstrukcija in predvsem okvir mora biti izveden tako, da je
minimalno viden in da zagotavlja statično stabilnost; |
– barva nosilne konstrukcije in okvirjev mora biti mat temno siva: |
– za
objekte za oglaševanje je potrebno predhodno izdelati oblikovalski
projekt (nosilca z okvirjem), ki ga potrdi občinska uprava. |
2.4.6.3 Merila za postavitev objektov za oglaševanje v prostor |
(1) Postavitev ekstra velikihsamostoječih tabel, svetlobnih vitrin in
drugih nosilcev oglasnih sporočil, formatov večjih od 12,0 m2 in
tristranih oglasnih panojev na celotnem območju MOK ni dovoljena. |
(2) Lokacije velikih samostoječih in stenskih tabel, malih samostoječih
in stenskih tabel, velikih samostoječih svetlobnih vitrin, velikih
samostoječih in stenskih vrtljivih lamelnih tabel, velikih svetlobnih
elektronskih prikazovalnikov, malih samostoječih svetlobnih vitrin,
okroglih plakatnih stebrov, obešank na drogovih javne razsvetljave,
transparentov in pozdravnih tabel MOK so določene na preglednih
grafičnih prikazih v Prilogi 5a in 5b, ki sta sestavni del odloka.
Natančne lokacije objektov za oglaševanje so razvidne v prilogi k
obrazložitvi IPN (priloga št. 4). |
(3) Postavitev ostalih objektov za oglaševanje (razen objektov za
oglaševanje določenih v (2) odstavku te točke) po posameznih namenskih
rabah: |
1. Ulične panoje je dopustno postaviti: |
– v
vseh EUP z namensko rabo CD(t), IP, IG, BC in BD, |
– na
javnih površinah in na zunanjih površinah objektov v javni rabi v EUP z
namensko rabo O, E, SSe(s), SSv, SB, SK, ZS, CU, CD(i), CD(z), CD(t),
BT, BC, BD, IP, IG, PC, PŽ in PO, |
– na
parkirnih površinah v EUP z namensko rabo SSv, SB, BT, BC, E in O. |
2. Oglaševanje v sklopu gradbiščnih ograj in zaves gradbenih odrov je
dopustno v vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo SP,CD(v), ZP, ZD, ZK,
T, F, A(sk), A(s), A(v), A(k), K1, K2, VC, N, f in G. |
3. Slikovno ali pisno obdelane stene zgradb je dopustno urediti: |
– v
vseh EUP z namensko rabo SB, SK(k), CD(i), CD(t), BT, BD in BC, |
– v
vseh EUP z namensko rabo PC, E in O, ob mestnih vpadnicah, |
– v
EUP z namensko rabo CU in v območju historičnega mestnega jedra (EUP KR
J 1) le izjemoma, kot umetniške poslikave. |
4. Oglaševanje za lastne potrebe: |
– je
dopustno v vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo SP, CD(v), PC, PŽ, PO,
T, E, O, F, ZS; ZP, ZD, ZK, A(sk), A(s), A(v), A(k), K1, K2, VC, VI, LN,
N, f in G; |
– vključuje oglaševanje izdelkov in storitev iz registrirane dejavnosti
fizične ali pravne osebe in se lahko vrši izključno na stavbah in na
gradbenih parcelah (funkcionalnih zemljiščih stavb), kjer se izvaja
dejavnost; |
– ni
dovoljeno na javnih in javno vidnih površinah ob uličnem in cestnem
prostoru, ki so izven stavb in zemljišč, kjer se izvaja dejavnost.
Velike samostoječe plakatne table, velike samostoječe svetlobne vitrine,
velike samostoječe vrtljive lamelne table in veliki samostoječi
svetlobni elektronski prikazovalniki niso dovoljeni za oglaševanje za
lastne potrebe. |
5. V
vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo SP, SP(s), IK, ZS, ZP, ZD, ZK, T,
F, A(sk), A(s), A(v), A(k), K1, K2, VC, VI, LN, N, f in G, je dopustno: |
– oglaševanje prireditev pomembnih za občino, |
– oglaševanje za potrebe krajevnih skupnosti, |
– oglaševanje turističnih točk oziroma znamenitosti, |
– oglaševanje za potrebe volilne kampanje in |
– usmerjevalne table. |
6. Dovoljeno je oglaševanje na vozilih mestnega potniškega prometa,
oglaševanje na kolesih (mestno kolo), namenjenih za javni promet ter
oglaševanje na vozilih in prikolicah vozil. |
7. Oglaševanje integrirano v javnih klopeh je izjemoma dopustno v EUP z
namensko rabo IP, IG, BC, BD. |
8. Na območjih z namensko rabo K1, K2, G, ZP, ZD, ZK, VC, VI, LN, N,
f, T, A(sk), A(s), A(v) in A(k) ni plakatnih con, oziroma postavitev
objektov za oglaševanje ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni na
grafičnih prikazih v Prilogi k odloku 5a in 5b. |
V
območju historičnega mestnega jedra (EUP KR J 1) oglasni objekti niso
dopustni, razen okroglih plakatnih stebrov, transparentov in uličnih
panojev ob gostinskih lokalih, na katerih je napisana dnevna ponudba
lokalov. |
2.4.6.4 Druga merila za postavitev objektov za oglaševanje |
(1) Javno obvestilno signalizacijo je dopustno postavljati ob javnih
cestah za obveščanje o smereh ciljev (usmerjevalni sistem). Oblika mora
biti enotna za celotno območje Mestne občine Kranj, kot jo predpisujejo
državni predpisi. Postavitev mora biti skladna s predpisi o javnih
cestah in varnosti prometa na njih, predpisi o prometni signalizaciji
ter o občinskih cestah. MOK lahko pripravi svoj usmerjevalni
sistem, če je v skladu s temi predpisi. |
(2) V skladu s pogoji tega odloka je dopustno: |
– ob
gradnji ali ob rekonstrukciji cest prilagoditi lokacije objektov za
oglaševanje spremenjenim razmeram na terenu, |
– na
območjih predvidenih OPPN, ki se nahajajo ob glavnih mestnih cestah,
določiti nove lokacije objektov za oglaševanje kot del zunanje ureditve
prostora, |
– določiti nove lokacije objektov za oglaševanje, če obstaja za to javni
interes in so objekti za oglaševanje povezani s postavitvami urbane
opreme (javne kolesarnice – projekt »mestno kolo«, javna stranišča
ipd.), |
– postavitev je dopustna na podlagi soglasja organov Mestne uprave MOK,
pristojnih za gospodarske javne službe in promet. |
(3) Pri postavitvi objektov za oglaševanje na javnih cestah in ob njih
je treba upoštevati: |
– odmike od roba vozišča in drugih prometnih površin, ki jih določi
upravljavec ceste, v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti
prometa na njih, |
– objekte za oglaševanje je izjemoma dopustno postaviti v kanalizirana
križišča cest pod pogojem, da so postavljeni zunaj območja preglednega
polja ali preglednega trikotnika ter v skladu s predpisi o javnih cestah
in varnosti prometa na njih, |
– določila zakona o javnih cestah, ki se nanašajo na obveščanje in
oglaševanje ob državnih cestah, |
– da
se postavitev lahko izvede le ob predhodnem soglasju upravljavca ceste, |
– da
mora biti nosilna konstrukcija in temeljenje izvedena na podlagi
statičnih izračunov, ki bodo zagotavljali varnost ljudi in
premoženja, |
– da
je pri umeščanju objekta za oglaševanje dopustna toleranca ±20,00 m od
oznake lokacije, določene v grafičnem prikazu iz Priloge k odloku 5a in
5b, ki mora slediti pogojem upravljavca ceste. |
(4) Za postavitev objektov za oglaševanje na javnih površinah je treba
pridobiti dovoljenje organa Mestne uprave MOK, pristojnega za
gospodarstvo in gospodarske javne službe. |
(5) V območju historičnega mestnega jedra (EUP KR J 1) ter na zemljiščih
in objektih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
ali ohranjanja narave, je treba za postavitev objektov za oglaševanje
pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine
oziroma ohranjanje narave. |
(6) Izvajanje oglaševanja na javnih površinah v MOK določa odlok o
oglaševanju. |
|
14. člen |
|
V
21. členu se v točki 2.4.7: |
– besedilo zadnjega stavka prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Iz utrjenih površin mora biti zagotovljena ustrezna ureditev odvajanja
padavinskih voda skladno z veljavnimi predpisi.« |
– besedilo drugega stavka drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Manipulativne površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in
urejene tako, da se prepreči vzvratna vožnja vozil na in iz javne ceste,
kar ne velja za hiše v nizu.«; |
– v
preglednici iz četrtega odstavka: |
peta
vrstica spremeni tako, da se glasi: |
»oskrbovana stanovanja |
v skladu z normativi in standardi« |
osma
vrstica spremeni tako, da se glasi: |
»vrtci, šole |
v skladu z normativi in standardi« |
– besedilo osmega odstavka spremeni tako, da se glasi: |
»(8)
Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti se parkirišča, s soglasjem
upravljavca, lahko zagotovijo tudi v okviru javnih parkirišč oziroma
drugih ustreznih površin, če so ta v bližini.« |
|
15. člen |
|
V
23. členu se: |
– v
podtočki 2.4.9.2 v četrtem stavku številka »1,20« nadomesti z
»1,50«; |
– besedilo podtočke 2.4.9.5 spremeni tako, da se glasi: |
»2.4.9.5 Pomožni kmetijsko gozdarski objekti, objekti za rejo živali,
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost – morajo pri
oblikovanju in uporabi materialov pri gradnjah in postavitvah lop,
kozolcev, čebelnjakov upoštevati: |
– tlorisna zasnova mora biti podolgovata v razmerju stranic vsaj 1:1,5, |
– sleme strehe mora biti v smeri daljše stranice, |
– strešni naklon med 35 in 45 stopinjami, |
– kritina je sive barve. |
Objekti v naseljih so lahko postavljeni na točkovnih lesenih ali
armiranobetonskih temeljih ali / in z zalito AB temeljno ploščo, nosilna
konstrukcija je lahko lesene izvedbe ali postavljena na nosilnih AB
stebrih, obloženih z deskami. Deske pri opaževanju so lahko pritrjene le
vertikalno. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, sicer kozolec ne sme
imeti zaprtih stranic. Ostali pomožni kmetijsko gozdarski objekti (kot
npr. stavbe za rastlinsko predelavo, skladišče pridelkov, silosi, kleti,
stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, itd.)
morajo biti oblikovani v skladu z lokalno tradicijo.« |
|
16. člen |
|
V
25. členu se v točki 2.5.1: |
– črta besedilo šestega odstavka in ustrezno preštevilčijo ostali
odstavki; |
– besedili šestega in sedmega odstavka spremenita tako, da se glasita: |
»(6)
Oblika parcele, namenjene gradnji mora biti takšna, da je vanjo mogoče
vrisati kvadrat dimenzij 14,0 m x 14,0 m, kar ne velja v primeru gradnje
hiše v nizu ali nadomestne gradnje. |
(7) Parcela namenjena gradnji je praviloma enaka zemljiški parceli. V
kolikor parcela namenjena gradnji ni enaka zemljiški parceli, mora tudi
preostanek zemljiške parcele ustrezati pogojem velikosti minimalnih
parcel, namenjenih gradnji glede na tip stavbe in namensko rabo prostora
ter imeti zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Parcelacija
zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko oblikuje
več parcel, ki bodo ustrezale pogojem za velikost in oblikovanje novih
parcel, namenjenih gradnji na podlagi določil tega odloka in bodo imele
vse zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Parcelacija zemljiških
parcel je vedno dovoljena za potrebe gradnje javne infrastrukture in za
določitev javnega dobra.«; |
– v
osmem odstavku se besedilo »objekt oziroma je bilo zanj pridobljeno
gradbeno dovoljenje« nadomesti z besedilom »zakonito zgrajen objekt«. |
|
17. člen |
|
V
27. členu se v zadnjem stavku četrtega odstavka točke 2.6.2 beseda
»koliko« spremeni z besedo »kolikor«. |
|
18. člen |
|
V
28. členu se v podtočki 2.6.3.1: |
– besedilo enajste alineje prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: |
»– ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno
urejati avtobusna postajališča, parkirišča, počivališča in postavljati
premične / odstranljive stojnice za prodajo sadja in sezonskih vrtnin,
ob soglasju upravljavca ceste;« |
– na
koncu druge alineje drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: |
»Dovozi in priključki so dovoljeni na obstoječe ceste, ki se nahajajo
znotraj stavbnih zemljišč naselij in na obstoječe ceste, ki se nahajajo
izven stavbnih zemljišč naselij, tudi če na grafičnih prikazih ceste
niso označene s svojo EUP, z namensko rabo PC;«; |
– besedilo točke b) šestega odstavka spremeni tako, da se glasi: |
»b)
varovalni pas pri občinskih cestah: |
– glavne mestne ceste 10 m, |
– zbirne mestne in zbirne krajevne ceste 10 m, |
– mestne in krajevne cestah 8 m, |
– lokalne ceste 8 m, |
– javne poti 5 m, |
– javne poti za kolesarje 2 m.« |
|
19. člen |
|
V
35. členu se: |
– v
podtočki 2.7.3.1 prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
V posameznih EUP so gradnje in prostorske ureditve dopustne pod pogojem,
da čezmerno ne obremenjujejo okolja oziroma emisije onesnaževal ne
presegajo mejnih vrednosti emisij določenih s predpisi. Vsak poseg v
okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da ne povzroča čezmernega
obremenjevanja okolja. Čezmerne vplive na okolje je potrebno omejiti
oziroma preprečiti z omilitvenimi ukrepi.«; |
– vpodtočki 2.7.3.3 naslov »Varstvo zraka« nadomesti z »Kakovost
zunanjega zraka«; |
– v
podtočki 2.7.3.4 črta besedilo drugega, tretjega in šestega
odstavka, doda se nov četrti in osmi odstavek, ostali odstavki se
ustrezno preštevilčijo in spremenijo tako, da se glasijo: |
»(2)
Območja s I. stopnjo varstva pred hrupom in mirna območja na prostem se
določijo v skladu s predpisi za varstvo narave. |
(3) Na javnih shodih in prireditvah ne smejo biti presežene kritične
vrednosti hrupa, v skladu s predpisom, ki ureja način uporabe zvočnih
naprav na shodih in prireditvah. |
(4) Območja namenjena proizvodnim dejavnostim ne smejo biti locirana
neposredno ob stanovanjskih območjih, pri čemer je potrebno upoštevati
tudi konfiguracijo terena in lokalno gibanje zraka (roža vetrov). |
(5) Pri projektiranju novogradenj in rekonstrukciji obstoječih stavb je
potrebno upoštevati negativni vpliv obstoječega vira hrupa (avtoceste in
drugi infrastrukturni objekti) in stavbe že v osnovi zasnovati tako, da
so varovani prostori kot jih določajo predpisi s področja varstva pred
hrupom čim manj izpostavljeni emisiji hrupa. V varovalnem pasu avtoceste
in ceste, ki so v skladu s predpisi vir hrupa, naj se ne načrtuje
stanovanjskih stavb in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste
lahko moteč. |
(6) Pri načrtovanju novih površin predvidenih za širitev naselij je
potrebno izdelati oceno obremenitve okolja zaradi virov hrupa cestnega
in železniškega prometa, ki vplivajo na obremenitve s hrupom na
predmetnih območjih ter predvideti in ob izgradnji zagotoviti izvedbo
ustreznih ukrepov za zaščito varovanih prostorov in parcel, namenjenih
gradnji, pred hrupom ter pri tem upoštevati tudi povečano obremenitev v
20-letnem planskem obdobju. |
(7) Pri obstoječih objektih mora ukrepe za preprečitev čezmernih
obremenitev s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa zagotoviti
upravljavec oziroma investitor prometne infrastrukture. |
(8) Z naslednjimi spremembami in dopolnitvami SD IPN bo občina izdelala
strokovno podlago s katero bo določila območja, ki izpolnjujejo pogoje
za razvrstitev v II. stopnjo varstva pred hrupom.« |
– na
koncu doda nova podtočka, ki se glasi: |
»2.7.3.6
Spremljanje stanja okolja |
(1) V
času izvajanja OPN mora Mestna občina Kranj skupaj s pristojnimi nosilci
urejanja prostora zagotoviti spremljanje stanja okolja. Preveri se
kazalce stanja okolja: |
– s
področja varstva tal: delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z
vsemi kmetijskimi površinami, površina gozdov in varovalnih gozdov glede
na površino občine, prisotnost erozijskih območij zaradi plazenja tal in
delovanja površinskih vodotokov ter morfološke spremembe tal zaradi
posegov, stanje onesnaženosti tal zaradi kmetijske ali druge dejavnosti; |
– s
področja voda: vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za
določitev njihovega kemijskega in ekološkega stanja, poselitvena
območja, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin vodotokov, pokritost
občine s kanalizacijskim omrežjem in ustreznim odvajanjem odpadnih
komunalnih vod na čistilne naprave, delež prebivalcev priključenih na
sistem javne oskrbe s pitno vodo, kakovost podzemne in pitne vode glede
na kemijske in bakteriološke parametre v pitni vodi; |
– s
področja varstva zraka in podnebnih sprememb: povprečni letni dnevni
promet po pomembnih prometnicah v občini, število zavezancev za prve
meritve emisij v zrak, število objektov, ki za ogrevanje izkoriščajo
obnovljive vire energije, ločeno spremljanje uporabe vseh energentov s
poudarkom na individualnih kuriščih na lesno biomaso, kot neustreznim
virom ogrevanja; |
– s
področja varstva pred hrupom: povprečni letni dnevni promet po
posameznih cestnih odsekih in dolžina odsekov državnih cest in železnice
skozi naselja, površine II., III. in IV. stopnje varstva pred hrupom,
število stavb z varovanimi prostori ter število prebivalcev v območjih z
opredeljeno II. stopnjo varstva pred hrupom; |
– s
področja varstva pred elektromagnetnim sevanjem: število objektov z
varovanimi prostori in območij s I. stopnjo varstva pred sevanjem v
varovalnem koridorju daljnovodov; |
– s
področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem: letno porabo energije
za javno razsvetljavo na prebivalca; |
– s
področja ravnanja z odpadki: razvitost sistema zbiranja ločenih frakcij
odpadkov in ustreznost končnega odlaganja odpadkov, število nelegalnih
odlagališč, število ekoloških otokov in zbirnih centrov za ločeno
zbiranje odpadkov na prebivalca v občini; |
– s
področja bivalnega okolja: spremljanje povečevanja obsega omrežja poti
za pešce in kolesarje, število otroških in drugih javnih igrišč ter
igrišč za športe na prostem, parkirišč za kolesa, polnilnih postaj na
zemeljski plin in elektro polnilnic. |
(2) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja vsakih pet let
predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti javnost ter
ministrstvo, pristojno za okolje. Spremljati mora tudi pritožbe
stanovalcev glede vplivov iz okolja.« |
|
20. člen |
|
Na
koncu 37. člena se doda nova podtočka, ki se glasi: |
»2.7.5.6
Zahteve glede varovanja pred požari |
(1) Pri
projektiranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s
področja varnosti pred požari. |
(2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z
upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na
sosednje objekte. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje
objekte morajo biti upoštevane tudi protipožarne ločitve (v kolikor ni
možno zagotoviti ustreznih odmikov med objekti in od parcelne meje). |
(3) Zagotoviti je potrebno vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Na
območjih, kjer protipožarna voda ni zagotovljena, je potrebno urediti
požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom. |
(4) Zagotoviti je potrebno neoviran in varen dostop za gašenje in
reševanje. Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dovoze
intervencijskim vozilom (minimalen radij 11,5 m, širina utrjenih poti
3,5 m, ob objektih pa 5 m). |
(5) Za objekte, ki so določeni s predpisi o požarni varnosti, je treba
izdelati študijo požarne varnosti. Kadar študija požarne varnosti ni
zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz
dokumenta »Zasnova požarne varnosti«.« |
|
21. člen |
|
V
39. členu se v prvem stavku tretjega odstavka številka »II /3.4«
nadomesti z »II. /2.6.2«. |
|
22. člen |
|
V
40. členu se na koncu doda nov tretji odstavek, ki se glasi: |
»(3)
Zaradi zdravega življenjskega sloga je v urbanih območjih potrebno
zagotoviti primeren delež otroških igrišč, zelenih površin, površin za
šport in rekreacijo ter površin za urbano vrtnarjenje. Le te morajo biti
primerno dostopne s peš in kolesarskimi potmi.« |
|
23. člen |
|
V
43. členu se: |
– besedilo zadnjega stavka drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: |
»Uporabljati se morajo svetlobna tipala za samodejno vklapljanje in
izklapljanje svetilk.«; |
– za
drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti in peti odstavki, ki se
glasijo: |
»(3)
Zunanja razsvetljava mora biti nameščena (oziroma prilagojena) tako, da
osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ni
prekomerna. |
(4) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca občine, ne sme
presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, določene s predpisom s področja
svetlobnega onesnaževanja. |
(5) Nameščanje javne razsvetljave v redko poseljenem hribovitem območju
občine naj se ne izvaja.« |
|
24. člen |
|
Besedilo 44. člena se v celoti črta. |
|
25. člen |
|
V
46. členu se na koncu doda stavek, ki se glasi: »Določila posebnih
določb spreminjajo skupne PIP, ki se nanašajo na gradnjo javne
infrastrukture le v primeru, ko se določila posebne določbe nanašajo
nanjo.« |
|
26. člen |
|
V 1.
točki 47. člena se: |
– v
podtočki 1.3 Bitnje BI 8, BI 13 in BI 17 besedilo tretjega
odstavka spremeni tako, da se glasi: |
»(3)
V EUP BI 13 je na stavbnem delu zemljišča parc. št. 180/1 k.o. Bitnje
dopustna gradnja enostanovanjske stavbe. Na zemljišču parc. št. 178/4
k.o. Bitnje je dopustna legalizacija stanovanjske stavbe, v skladu s
splošnimi (skupnimi) prostorsko izvedbenimi pogoji, razen odmikov
določenih v 12. členu tega odloka. Le-ti so s soglasjem mejaša in
upravljavca ceste lahko manjši od predpisanega.«; |
– za
podtočko 1.4 doda nova 1.4a podtočka, ki se glasi: |
»1.4a Bitnje BI 20 |
V
EUP je na zemljišču parc. št. 518/6 k.o. Bitnje dopustna legalizacija
dvostanovanjske stavbe, v skladu s splošnimi (skupnimi) prostorsko
izvedbenimi pogoji, razen odmikov določenih v 12. členu tega odloka in
arhitekturnega oblikovanja strehe, določenega v 17. členu tega odloka. S
soglasjem mejaša so odmiki stanovanjske stavbe lahko manjši od
predpisanega, oblika strehe pa trokapna z lomljeno strešino in naklonom
od 22°–45°. Dovoljena je tudi legalizacija pritlične lope in
nadstrešnice za avtomobile, v skladu s splošnimi (skupnimi) prostorsko
izvedbenimi pogoji, razen odmikov določenih v 12. členu tega odloka.
Le-ti so s soglasjem mejaša lahko manjši od predpisanega.«; |
– v
podtočki 1.13 Britof BR 1 se za prvim stavkom doda nov stavek, ki
se glasi: »Parcele, namenjene gradnji, določene s komasacijo ni
dovoljeno zmanjševati.«; |
– za
podtočko 1.20 doda nova 1.20a točka, ki se glasi: |
»1.20a Golnik GO 15/2 |
Na
zemljišču parcelne številke 369/5 k.o. Golnik je obstoječemu
upravno-poslovnemu objektu na vzhodni strani, v podaljšku gasilske
garaže in do severne linije obstoječega objekta, dovoljena gradnja
pritličnega prizidka skladišča za obstoječo dejavnost izdelave okvirjev
za očala, pod pogojem pridobitve soglasij uporabnikov objekta in
lastnikov zemljišča ter zagotovitve ustreznega števila parkirnih mest.«; |
– v
podtočki 1.23 Hrastje HR 6/3 prva in druga alineja tretjega
odstavka spremenita tako, da se glasita: |
– »na funkcionalnih celotah stavbne strukture FC1 in FC2 so dovoljene
spremembe namembnosti, v skladu z namembnostjo območja, ter dozidave,
nadzidave in novogradnje znotraj določene gradbene meje pod pogojem, da
faktor zazidanosti FZ ne presega 60 % površine parcele, namenjene
gradnji (funkcionalne enote). V funkcionalni celoti FC 2 je, ne glede na
to, da objekt ne izpolnjuje vseh splošnih pogojev PIP in ne upošteva
gradbene meje iz Priloge 4 k odloku, dovoljena gradnja (legalizacija –
stanje na dan vloge, brez možnosti širitve obstoječega objekta)
večstanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. 587/1 k.o. Hrastje, pod
pogojem, da lastniki objekta zagotovijo ustrezno funkcionalno zemljišče
objekta (vhod) in ustrezno število parkirnih mest; |
– na
funkcionalnih celotah stavbne strukture FC3, FC4, FC5, FC6 in FC7 je
dovoljena gradnja novih objektov maksimalnega tlorisnega gabarita, ki je
določen z gradbeno mejo, pod pogojem da faktor zazidanosti FZ ne presega
60 % površine parcele, namenjene gradnji (funkcionalne enote). V
posameznih funkcionalnih celotah je dovoljeno funkcionalne enote
združevati ali razdruževati (deliti). Gradbena meja združenih parcel se
lahko poveča za prostor med obema gradbenima mejama, na deljenih
parcelah pa se mora ohranjati nepozidani robni pas, v obeh primerih
pozidanost ne sme biti večja kot 60 %;« |
– za
podtočko 1.26a doda nova 1.26b podtočka, ki se glasi: |
»1.26b Kokrica KO 19 |
V
obstoječem objektu s parc. št. 138/21 k.o. Rupa je dovoljena ureditev
zdravstvene ordinacije.«; |
– za
podtočko 1.29 doda nova 1.29a podtočka, ki se glasi: |
»1.29a Kranj KR Č 2 |
V
EUP je na zemljišču parc. št. 33/1 k.o. Čirče dovoljena legalizacija
stanovanjske stavbe, v skladu s splošnimi (skupnimi) prostorsko
izvedbenimi pogoji, razen odmikov, zazidanosti (FZ) in deleža odprtih
bivalnih površin (OBP) tako da: |
– je
odmik stanovanjske hiše od sosednjih parcel s soglasjem mejaša za odmik
manjši od 4,0 m lahko manjši od predpisanih v 12. členu tega odloka, |
– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji ne presega razmerja
0,50, |
– se
na parceli, namenjeni gradnji zagotovi minimalni 20 % delež odprtih
bivalnih površin.«; |
– v
podtočki 1.34 Kranj jedro KR J 2/2 doda nov tretji odstavek, ki
se glasi: |
»(3)
Objektu na zemljišču parc. št. 280/3 k.o. Kranj je dovoljena gradnja
prizidave vhoda, klančine za invalide in dvigala, na severu obstoječega
objekta, na zemljišču s parc. št. 280/11 k.o. Kranj, brez upoštevanja
določil 12. člena, pod pogojem, da gradnja ne bo posegala v obstoječ
hodnik za pešce.«; |
– v
podtočki 1.35 Kranj Jedro KR J 3 se besedilo drugega stavka
prvega odstavka spremeni, tako, da se glasi: |
»Dopušča se tudi gradnja kulturne dvorane, garažne hiše, gradnja doma
starostnikov in oskrbovanih stanovanj.« |
– v
podtočki 1.41 Kranj jedro KR J 11, KR J 13, KR J 16/1, 2, KR J 23 in
KR J 40 doda nov tretji odstavek, ki se glasi: |
»(3)
V EUP KR J 16/1 je na zemljišču parc. št. 961/45 k.o. Kranj dovoljen
odmik 3,5 m od javne ceste za nezahteven objekt garaže, na delu med
uvozom v garažo in javno cesto.«; |
– v
podtočki 1.43 Kranj jedro KR J 17/2 črta besedilo drugega
odstavka, dosedanji tretji odstavek pa postane drugi; |
– besedilo podtočke 1.46 Kranj Jedro KR J 30 spremeni tako, da se
glasi: |
»Ob
Koroški cesti gradnje novih objektov, nadzidave in dozidave niso
dovoljene. |
Gradnje novih objektov so dopustne le na SZ delu območja ob Stari cesti,
pod pogojem ohranjanja dominantne vizure na Bežkovo vilo (višinski
gabariti stavb ne smejo presegati absolutne kote nadmorske višine
387,50).«; |
– besedilo podtočke 1.50 Kranj Labore L 10 spremeni tako, da se
glasi: |
»Gradnje novih objektov nadzidave in dozidave v EUP niso dovoljene.«; |
– v
podtočki 1.51 Kranj Planina KR PL 3 v prvi alineji tretjega
odstavka črta beseda »novo« za besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih
objektov«; |
– besedilo podtočke 1.52 Kranj Planina KR PL 12 spremeni tako, da
se glasi: |
(1) Območje je namenjeno stanovanjski, poslovni, trgovski in verski
dejavnosti ter mirujočemu prometu. V EUP KR PL 12 je dovoljena gradnja
stavb v skladu s Prilogo 6 k odloku Usmeritve za gradnjo objektov v EUP
Kranj Planina KR PL 12, ki je sestavni del tega odloka. |
(2) Namembnost in gabariti predvidenih stavb: |
– večstanovanjski stavbi tipa A sta tlorisnih dimenzij 28,0 m × 17,0 m
(± 1 m) z maksimalno etažnostjo (2K) + P + 3 + M, |
– večstanovanjske stavbe tipa B so tlorisnih dimenzij 28,0 m x 12,0 m (±1
m) z maksimalno etažnostjo (2K) + P + 2 + M, |
– poslovna trgovska stavba oziroma verska stavba tipa C je tlorisnih
dimenzij 17,0 m × 17,0 m (±2 m) z maksimalno etažnostjo (K) + P +
1, |
– garažna stavba tipa D je tlorisnih dimenzij 30,0 m × 18,0 m (±2
m) z maksimalno etažnostjo (P) + 3K. |
(3) Površina mansardne etaže z ravno streho (M) ne sme presegati 60 %
tlorisa stavbe. |
(4) Strehe stavb so ravne, lahko tudi ravne zelene strehe. |
(5) Na zahodnem delu območja, v križišču Likozarjeve ulice in Ceste
Rudija Šeliga, je potrebno upoštevati predvideno izgradnjo krožišča (R =
60 m), ob vzhodni vpadnici (Cesta Rudija Šeliga) pa predvideno izgradnjo
mešanih površin za pešče in kolesarje, ki so na severozahodnem delu, z
zelenico širine 1,5 m, ločene od vozišča. |
(6) Območje se prometno navezuje na Cesto Rudija Šelige v skladu s
Prilogo 6 k odloku, ki je sestavni del tega odloka. |
(7) Do realizacije dopustnih vrst objektov glede na namen, opredeljenih
v prvem odstavku tega člena, so dovoljene ureditve površin za
vrtičkarstvo.« |
– v
podtočki 1.53 Kranj Planina KR PL 17 v prvi alineji tretjega
odstavka črta beseda »novo« za besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih
objektov«; |
– v
podtočki 1.55 Kranj Planina KR PL 23/1 besedilo drugega stavka
spremeni tako, da se glasi: »Gradnje novih objektov, nadzidave in
dozidave v EUP niso dovoljene.«; |
– v
podtočki 1.56 Kranj Planina KR PL 23/2, 3 besediloprve alineje
tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi: |
»–
na zemljišču parc. št. 200/11 in 200/12, obe k.o. Huje je po odstranitvi
stanovanjske stavbe Planina 2 dovoljena gradnja stanovanjske stavbe z
oskrbovanimi stanovanji. V pritlični etaži stavbe so dopustne tudi
spremljajoče dejavnosti (poslovne, storitvene, zdravstvene, gostinske in
družbene dejavnosti z nastanitvenimi kapacitetami za potrebe
deinstitucionalne oskrbe starejših). Maksimalni vertikalni gabarit je
2 K + P + 4. Odmiki objekta od meje sosednjih zemljišč bodo enaki kot
pri objektu, ki se odstrani, le na JV strani je dopustna gradnja
balkonov v max. širini 1,5 m. Dovoljeni minimalni odmik kletnih etaž od
meje sosednjih zemljišč je 1,0 m, minimalni delež odprtih bivalnih
površin je 20 %. Stavba mora zagotoviti zadostno število parkirnih mest
v kletnih etažah;«; |
– v
podtočki 1.58 Kranj Planina KR PL 39 v prvem stavkubeseda
»okrepčevalnice« nadomesti z »gostilne, točilnice«; |
– za
podtočko 1.60a doda nova 1.60b podtočka, ki se glasi: |
»1.60b
Kranj Primskovo KR P 2/2 |
Na
zemljišču parc. št. 147/1, 4, 5, k.o. Primskovo se nahajata dve stavbi
(dvostanovanjska hiša z višinskim gabaritom P + 2 in stanovanjska hiša z
obrtno delavnico z višinskim gabaritom P + M). Na obravnavanem območju
obstoječo pozidanost ni dovoljeno povečati, mora pa se ohranjati
obstoječe zelene površine, ki se nahajajo na južnem delu zemljišča in ob
cesti. Obseg obstoječe obrtne delavnice lahko vključuje do 8 zaposlenih
pod pogojem, da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna
vozila, avtobuse ali gradbene stroje ter da je na obstoječem dvorišču in
v obstoječih objektih možno zagotoviti ustrezne manipulativne površine
in zadostno število parkirnih mest za stanovanja in delavnico.«; |
– v
podtočki 1.63 Kranj Primskovo KR P 17/3 na koncu prvega odstavka
pred pikododa besedilo, ki se glasi: »v katerem je dopustna tudi
zdravstvena dejavnost«; |
– v
podtočki 1.74a Kranj Sava KR SA 10 v drugem odstavku beseda
»bifeji« nadomesti z »točilnice«; |
– v
podtočki 1.79 Kranj sever KR SE 5, KR SE 12 in KR SE 15/1 besedilo
spremenitako, da se glasi: |
»(1)
V EUP je potrebno ohranjati obstoječi koncept pozidave. Gradnje novih
objektov, dozidave in nadzidave niso dovoljenje, razen nadzidav
obstoječih (dveh) garaž oziroma nadomestna gradnja dveh garažnih hiš v
EUP KR SE 15/1. |
(2) Stanovanjsko vilo Kebetova ulica 14 v EUP KR SE 12 je dovoljeno
porušiti in na njenem mestu zgraditi poslovno stavbo (očesni center).
Dovoljeni max. višinski gabarit nove stavbe je 10,00 m, min. delež
zelenih površin (ZP) je 15 %. Minimalni odmik stavbe od sosednjih
zemljišč je 4,00 m, s soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč pa lahko
tudi manj. Pred odstranitvijo vile je Zavodu za varstvo kulturne
dediščine potrebno omogočiti, da dokumentira stopnišče v vili.«; |
– za
podtočko 1.80a doda nova 1.80b podtočka, ki se glasi: |
»1.80b
Kranj sever KR SE 20/1 |
Na
vzhodnem delu EUP KR SE 20/1 se dovoli gradnja objektov za potrebe
dejavnosti gasilske reševalne službe, pri čemer ni potrebno upoštevati
določila 12. člena.«; |
– v
podtočki 1.86 Kranj Stražišče KR ST 13 črta beseda »novo« za
besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«; |
– v
podtočki 1.87 Kranj Stražišče KR ST 14 črta beseda »novo« za
besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«; |
– v
podtočki 1.88 Kranj Stražišče KR ST 17 črta beseda »novo« za
besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«; |
– v
podtočki 1.88a Kranj Stražišče KR ST 18 besedilo spremeni tako,
da se glasi: |
»Dovoli se tudi sprememba namembnosti obstoječega samskega doma v
večstanovanjsko stavbo s 27 do 53 % deležem varovanih stanovanj, pod
pogojem zagotovitve ustreznih parkirnih mest v parterju, kleti ali v
neposredni bližini.« |
– črta besedilo podtočke 1.88b; |
– za
podtočko 1.93a doda nova 1.93b podtočka, ki se glasi: |
»1.93b Kranj Zlato
polje KR Z3 |
V
EUP je dopustna tudi gradnja doma za starejše občane.«; |
– v
podtočki 1.94 Kranj Zlato polje KR Z 5 v prvem odstavku črta
beseda »novo« za besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«; |
– v
podtočki 1.96 Kranj Zlato polje KR Z 9 v prvem stavku beseda
»okrepčevalnico« nadomesti z besedo »gostilno«; |
– črta besedilo podtočke 1.97a; |
– podtočka 1.99b
Mlaka pri Kranju ML 4/2 spremeni tako, da se glasi: |
»Na
zemljišču parc. št. 144/7,10,11 k.o. Vojvodin Boršt I je dovoljena
gradnja (legalizacija) večstanovanjskega objekta (trostanovanjske hiše)
v obstoječih gabaritih in izrabi prostora ter zagotovitvi ustreznega
števila parkirnih mest na lastnem zemljišču ali pa se le-te zagotovi v
neposredni bližini skladno petemu odstavku 21. člena, točke 2.4.7.
Mirujoči promet. Odmiki od sosednjih parcel so s soglasjem mejaša za
odmik manjši od 4,0 m lahko manjši od predpisanih v 12. členu tega
odloka.«; |
– za
podtočko 1.99b doda nova 1.99c podtočka, ki se glasi: |
»1.99c Mlaka pri
Kranju ML 3/1 |
Na
zemljišču parc. št. 450/1 in 450/7 k.o. Kokrica je dovoljena zdravstvena
dejavnost z več kot petimi zaposlenimi.«; |
– v
podtočki 1.107 Povlje POV 4, 5, 6, 7 črta beseda »novo« za besedo
»gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«; |
– za
podtočko 1.112 doda nova 1.112a podtočka, ki se glasi: |
»1.112a
Suha pri Predosljah SU 1 |
V
območju so poleg vrst objektov glede na namen iz dvanajstega odstavka
točke 2.1.1.2. 9. člena, dovoljene tudi ureditve površin, namenjene
pokopu in spominu na umrle ter pokopališke stavbe s spremljajočimi
objekti.«; |
– v
podtočki 1.127 Žabnica ŽA 6/1, 2, 3, 4 na koncu petega odstavka
pred piko doda besedilo, ki se glasi: |
»in
na zemljišču parc. št. 1966/5 in 1964/1 k.o. Žabnica dopustna sprememba
namembnosti obstoječe kmetije za vrtec.« |
|
27. člen |
|
V
48. členu se: |
– v
1. točki: |
– v
prvi alineji prvega odstavka črta beseda »rekonstrukcije«; |
– za
prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: |
»(2)
Pri pripravi OPPN in dovoljenih predhodnih posegih do uveljavitve OPPN
je potrebno upoštevati tudi skupne PIP iz skupnih določb tega odloka,
zlasti glede: odmikov stavb, stopnje izkoriščenosti zemljišč,
minimalnega števila parkirnih mest, velikosti parcel, namenjenih
gradnji, v kolikor jih usmeritve za pripravo OPPN podane v 3. točki
48. člena tega odloka ne spreminjajo.« |
– v
3. točki: |
– v
podtočki 3.2Bitnje BI 32/1 v drugem odstavku beseda »bife«
nadomesti z »točilnica«; |
– v
podtočki 3.4 Britof BR 13 v drugem stavku prvega odstavka za
besedo »trgovskim,« doda besedilo »gostinskim dejavnostim brez
nastanitev,«, v četrti alineji drugega odstavka številka »12« nadomesti
z »18«, tretji odstavek pa se spremeni tako, da se glasi: |
»(3)
Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena
za obstoječe zakonito zgrajene stavbe dovoljene: |
– rekonstrukcije, |
– dozidave z upoštevanjem splošnih določb 12. člena, |
– nadzidave do max. predpisanega višinskega gabarita brez upoštevanja
splošnih določb 12. člena, |
– spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo območja.« |
– v
podtočki 3.10 Kranj Čirče KR Č 12 v drugem stavkuza besedilom »K
+ P + 1« doda črka »+ M«; |
– v
podtočki 3.12 Kranj Jedro KR J 21 v prvem odstavkubeseda »bife«
nadomesti z »točilnica« in doda nov tretji odstavek, ki se glasi: |
»(3)
Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena
dovoljene rekonstrukcije obstoječih zakonito zgrajenih stavb.«; |
– v
podtočki 3.13 Kranj Jedro KR J 28 in KR J 29 besedilo tretjega
odstavka spremeni tako, da se glasi: |
»(3)
Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena
dovoljene rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih zakonito
zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja. V EUP KR J 28 so
dopustne tudi dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb do 30 %
obstoječe BTP stavbe pod pogojem upoštevanja splošnih določb 12. člena.
Na zemljišču parc. št. 452/6 in 453/3 k.o. Kranj je dovoljena umestitev
rezervoarja za utekočinjeni naftni plin (UNP) in objekta ECO-PLIN.«; |
– predbesedilom podtočke 3.14 Kranj Jedro KR 36 označi prvi
odstavek »(1)«, za njimpa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: |
»(2)
Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena
dovoljene rekonstrukcije obstoječih zakonito zgrajenih stavb.«; |
– v
podtočki 3.15 Kranj Jedro KR J 38 in KR PL 44 doda nov četrti
odstavek, ki se glasi: |
»(4)
Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena,
na zemljišču parc. št. 280/3 in 1002/1 k.o. Kranj, na severu obstoječega
objekta s parc. št. 280/11 k.o. Kranj, dovoljena gradnja prizidave
vhoda, klančine za invalide in dvigala pod pogojem, da gradnja ne bo
posegala v obstoječ hodnik za pešce.«; |
– v
podtočki 3.16 Kranj Kanjon Kokre KR K 4/1, 2, KR K 5 in KR K 6 prvi
stavek četrtega odstavkaspremeni tako, da se glasi: »V EUP KR K 6 je
južno od brvi čez Kokro na njenem desnem bregu predviden objekt s
poudarjeno javno funkcijo s spremljajočimi dejavnostmi, ki imajo
predvsem funkcijo prezentacije Kanjona Kokre.«; |
– v
podtočki 3.16a Kranj Labore KR L1 drug intretji odstavek
spremenita tako, da se glasita: |
»(2)
Pri načrtovanju je potrebno: |
– zagotoviti ustrezno ureditev zelenih površin in drugih javnih odprtih
prostorov, |
– na
stiku proizvodnih in stanovanjskih območij zagotoviti ustrezne odmike in
zelene pasove, |
– zagotoviti linijsko visokodebelno vegetacijo ob vzhodni mestni
obvoznici, |
– zagotoviti potrebno število parkirnih mest in zadostne površine za
manipulacijo, |
– upoštevati predvideno rekonstrukcijo vzhodne mestne obvoznice kot
štiripasovnice, |
– upoštevati novo cesto (podaljšek Delavske ceste), |
– zagotoviti takšen faktor zazidanosti, da bo upošteval zahteve glede
varovanja pred požari, v skladu s podtočko 2.7.5.6 37. člena tega
odloka. |
(3) Do uveljavitve OPPN je, poleg dovoljenih posegov iz (1) točke tega
člena, dovoljena: |
– gradnja prizidkov skladišč (maksimalnih tlorisnih dimenzij 9,6 m ×
6,20 m + 12,5 m × 26,8 m + 45,6 m × 12,9 m + 6,0 m × 5,0 m) na zemljišču
parcelne številke 325/5, k.o. Stražišče, |
– gradnja industrijskega objekta (maksimalnih tlorisnih dimenzij 99,0 m
× 15,0 m in višinskega gabarita do 12 m) na zemljišču parcelne številke
325/8, k.o. Stražišče, |
– gradnja prizidave industrijskega objekta (maksimalnih tlorisnih
dimenzij 63,0 m × 25,0 m in 80,0 m × 49,0 m s prirezanim vogalom z
višinskim gabaritom do 13,0 m) na zemljišču parcelne številke 325/12 in
325/13, k.o. Stražišče, |
– legalizacija prizidka skladišča in toplotne postaje (maksimalnih
tlorisnih dimenzij 60,5 m × 20,0 m in 10,0 m × 12,0 m z višinskim
gabaritom do 13,0 m) ter gradnja prizidka skladišča (maksimalnih
tlorisnih dimenzij 45,0 m × 20,0 m z višinskim gabaritom do 13,0 m) na
zemljišču parcelne številke 415/3, k.o. Stražišče, |
– gradnja industrijskega objekta (maksimalnih tlorisnih dimenzij 76,0 ×
25,0 m + 85,0 m × 20,0 m in višinskega gabarita 19,0 m) na zemljišču
parcelne številke 339/11, 339/12, 339/2, 339/14 in 335/9, k.o.
Stražišče, |
– odstranitev stanovanjske hiše na zemljišču parcelne številke 337/12,
k.o. Stražišče, |
– gradnja nadzemnih tehnoloških povezav, |
– postavitev šotorskega skladišča (maksimalnih tlorisnih dimenzij 30,m ×
15,0 m) na zemljišču parcelne številke 312/25, 337/13, 337/10, 337/11,
337/12 in 337/3, k.o. Stražišče.« |
in
na koncu doda nov četrti (4) odstavek, ki se glasi: |
»(4)
Pri načrtovanju OPPN in za dovoljene posege, ki so navedeni v tretjem
(3) odstavku te podtočke, so odmiki stavb od parcelnih meja in javnih
cest s soglasjem mejaša oziroma upravljavca ceste lahko manjši od
predpisanih v 12. členu tega odloka.«; |
– v
podtočki 3.19 Kranj Labore KR L 4 besedilo četrte alineje
spremeni tako, da se glasi: |
»– na gradbenih parcelah, ki mejijo na kmetijska zemljišča, izvesti blag
prehod ustrezne zelene cezure med kulturno krajino in industrijskim
območjem v širini 8,0 m do 10,0 m. Zeleni pas je potrebno v sredinskem
delu zasaditi z visokodebelno vegetacijo po križnem vzorcu, robni del
zelenega pasu pa obsaditi z večjimi sklopi monokulturne grmovne
vegetacije,«, |
in v
zadnji alineji številka »0,40« nadomesti z »0,50«; |
– v
podtočki 3.23 Kranj Vzhodna mestna obvoznica KR OV 1 in KR OV 2 se
na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »na svoje
stroške.« |
– podtočka 3.28 Kranj Primskovo KR P 18/1 spremeni tako, da se
glasi: |
»(1)
Območje predstavlja potencial celovite prenove ponekod degradiranega
območja, drugod neustrezno uporabljenih površin in stavbnih struktur. Z
obzirom na lego v prostoru je območje namenjeno poslovnemu središču
mesta in sicer poslovnim, storitvenim, sejemskim, razstaviščnim,
trgovskim in gostinskim dejavnostim, stavbam za znanstveno raziskovalno
delo, raziskovalnim laboratorijem, stanovanjski namembnosti na robovih
EUP, ki mejijo na stanovanjska območja, športnim dejavnostim, garažnim
stavbam, skladiščem, gasilskim stavbam in bencinskim servisom, ter
površinam in objektom mirujočega prometa. Obseg območja in kompleksnost
programa narekujeta obvezno izdelavo urbanistično-arhitektonskih rešitev
– strokovnih podlag pridobljenih z natečajem. Le-ta mora določiti
generalni koncept urejanja prometa, upoštevati obstoječe regulacijske
linije ob glavnih prometnicah s poudarkom na prometni vpadnici v mesto,
ki je načrtovana kot štiripasovnica ter določiti zaključene celote
(kareje), za katere je možna eventuelna izdelava delnega OPPN. Višinski
gabariti stavb v območju so do K+P+4, v primeru oblikovanja posamezne
prostorske dominante se zanjo lahko z natečajno rešitvijo določi tudi
višja etažnost. FZ celotnega območja je 0,25. Izbrana natečajna rešitev,
usklajena s temi usmeritvami, predstavlja usmeritev za pripravo OPPN ali
delnega OPPN. |
(2) Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega
člena za obstoječe zakonito zgrajene stavbe dovoljene: |
– rekonstrukcije, |
– nadzidave do predpisanega višinskega gabarita K + P + 4, |
– spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo območja.«; |
– v
podtočki 3.29 Kranj Primskovo KR P 24 v četrtem odstavku za
besedilom »manjše dozidave« doda besedilo »z upoštevanjem splošnih
določb 12. člena tega odloka «; |
– v
podtočki 3.31 Kranj Sava KR SA 4 v drugem stavku prvega odstavka
za besedilom»ter preplet trgovskih,« doda besedilo »gostinskih za
kratkotrajno nastanitev,« |
in
prvem stavku drugega odstavka za besedilom »k.o. Kranj dovoljuje« doda
beseda »rekonstrukcija,«; |
– v
podtočki 3.32 Kranj Sava KR SA 5 prva alineja prvega odstavka
spremeni tako, da se glasi: |
»– v
severnem in osrednjem delu se ohranjajo in razvijajo obstoječe
dejavnosti, severni del je namenjen poslovnim, upravnim, trgovskim,
gostinskim in drugim spremljajočim dejavnostim ter dejavnostim za
izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, osrednji del poslovnim,
storitvenim in upravnim dejavnostim ter bivanju, južni del pa
transportnim dejavnostim, parkiranju (dovoljeno je tudi načrtovanje
garaž) za širše zaledje, rekreaciji in parkom,«; |
in v
drugem odstavku beseda »dovoljena« nadomesti z »dovoljene« in za njo
doda besedilo »rekonstrukcije in«; |
– v
podtočki 3.33 Kranj Sava KR SA 6/1 v četrtem odstavku za besedo
»dovoljene« doda besedilo »rekonstrukcije in«; |
– v
podtočki 3.35 Kranj Sava KR SA 8 besedilo četrtega odstavka
spremeni tako, da se glasi: |
»(4)
Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena,
dovoljene rekonstrukcije in gradnja nadkrite terase pred gostinskim
lokalom – točilnice, na zemljišču parc. št. 516/1 in 516/9 k.o. Drulovka
ter sprememba namembnosti zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko
rabo območja.«; |
– za
podtočko 3.36 doda nova 3.36a podtočka, ki se glasi: |
»3.36aKranj Stražišče KR ST 23 |
(1) Za EUP KR ST 23 se načrtuje sanacija degradiranih površin. |
(2) EUP predstavlja gospodarsko cono Laze, ki je namenjena proizvodnim,
obrtnim, poslovnim, trgovskim, prometnim, servisnim in skladiščnim
dejavnostim ter bivanju. |
(3) Pri načrtovanju: |
– je
potrebno zagotoviti ustrezno gospodarsko javno infrastrukturo; |
– je
potrebno upoštevati maksimalni faktor zazidanosti 0,4; |
– je
potrebno upoštevati maksimalni višinski gabarit stavb 15,0 m nad
obstoječim terenom; |
– je
potrebno na posameznih funkcionalnih enotah zagotoviti parkovne ali
zelene površine, v minimalnem deležu 10 %; |
– je
potrebno zagotoviti ustrezne manipulativne in parkirne površine za
posamezne dejavnosti; |
– se
ne sme povečevati obstoječih zmogljivosti proizvodnih dejavnosti, ki
zahtevajo okoljevarstveno soglasje. |
(4) Do uveljavitve OPPN je, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega
člena, dovoljena izgradnja gospodarske javne infrastrukture.«; |
– v
podtočki 3.37 Kranj Struževo KR S 12, KR S 13 in KR S 14/1, 2 vtretjem
odstavku za besedo »dovoljene« doda besedilo »rekonstrukcije in«; |
– v
podtočki 3.40 Kranj Zlato Polje KR Z 8/1, 2 peti odstavekspremeni
tako, da se glasi: |
»(5)
Na celotnem območju KR Z8/1,2 so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke
tega člena, do uveljavitve OPPN, dovoljene začasne ureditve parkirišč v
makadamski izvedbi, pod pogojem izvedbe predhodnih arheoloških raziskav
(na podlagi rezultatov raziskav je potrebno parkirišča prilagoditi) ter
v skladu s predpisanimi kriteriji dovoljene tudi ureditve površin za
vrtičkarstvo. Strokovno podlago ureditve vrtov potrdi pristojna
strokovna služba za prostor.« |
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
28. člen |
|
(1) Priloga 1 k odloku iz petega odstavka 3. člena se nadomestiti z novo
Prilogo 1 k odloku (sprememba št. 3) z enakim nazivom in je sestavni del
tega odloka. |
(2) Dodajo se tri nove priloge: |
5a –
Pregledni grafični prikazi objektov in naprav za oglaševanje, |
5b –
Pregledni grafični prikazi objektov in naprav za oglaševanje – pozdravne
table, |
6 –
Usmeritve za gradnjo objektov v EUP Kranj Planina KR PL 12. |
|
29. člen |
|
(1) Karte grafičnega dela IPN MOK iz tretjega odstavka 3. člena »3.
prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« – Listi 5
(D2648), 10 (D2509), 14 (D2513), 19 (D2518), 20 (D2519), 21 (D2520),
28 (D2528), 29 (D2529), 30 (D2530), 34 (D2538), 35 (D2539), 36 (D2540)
se nadomestijo z novimi (spremembe št. 3). |
(2) Karte grafičnega dela IPN MOK iz tretjega odstavka 3. člena »4.
prikazi območij enot urejanja prostora in prikazi gospodarske javne
infrastrukture« Listi 5 (D2648), 10 (D2509), 14 (D2513), 19 (D2518), 20
(D2519), 21 (D2520), 28 (D2528), 29 (D2529), 30 (D2530), 34 (D2538), 35
(D2539), 36 (D2540) se nadomestijo z novimi (spremembe št. 3). |
|
30. člen |
|
S
spremembami in dopolnitvami izvedbenega prostorskega načrta Mestne
občine Kranj – sprememba št. 3 se prostorskemu izvedbenemu načrtu
Občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu za območje EUP z oznakami
ML7/1 – 13 Mlaka pri Kranju (Uradni list RS, št. 76/18) uskladi meja na
jugovzhodnem delu tako, da se zemljišča parcelnih številk 318/43,
318/50, 318/46, 318/47 in 318/36 – del, vse k.o. Mlaka izvzamejo iz
območja OPPN. |
|
31. člen |
|
Vsi
postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka (SD IPN – 3),
se dokončajo po določbah veljavnega Odloka IPN razen v primeru, ko
stranka pisno zahteva, da se postopek vodi v skladu s tem odlokom in
priloži ustrezno dokumentacijo. |
|
32. člen |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-27/2018-40 |
Kranj, dne 6. decembra
2019 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Matjaž Rakovec |
|
|
|
|
|