Na podlagi 108. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Maribor (MUV, št. 11/2011, 12/2011-popr, 8/2014, 4/2015) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 3. dopisni seji dne 7. julija 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor, ki obsega:

-   Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor – MUV št. 11/12 - UPB-1, z dne 30. aprila 2012.

-   Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor – MUV, št. 10/2013, z dne 24. maja 2013.

-   Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor – MUV, št. 14/2013, z dne 20. avgusta 2013.

-   Obvezno razlago 10. odstavka 5. a člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor – MUV, št. 18/2013, z dne 11. oktobra 2013.

-   Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor – MUV, št. 5/2014, z dne 6. marca 2014.

-   Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor – MUV, št. 16/2014, z dne 16. julija 2014.

-   Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor – MUV, št. 20/2014, z dne 4. septembra 2014.

O D L O K

o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v  Občini Maribor

(Uradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Prostorski ureditveni pogoji za podeželje v občini Maribor, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1395-I/9192 in 1371/89-92, urejajo območja izven urbanistične zasnove Maribora.

1. a člen

Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor, je izdelalo podjetje Arealine d.o.o. pod št. U – 12/2011. Odlok ureja območje podeželja v Mestni občini Maribor, ki se ne ureja z drugimi prostorskimi izvedbenimi akti.

1. b člen

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Prostorskih sestavin planskih aktov Mestne občine Maribor spremenijo in dopolnijo prostorski ureditveni pogoji za podeželje v Mestni občini Maribor (MUV, št. 11/93, 26/98, 11/00, 2/01).

1. c člen

Ta odlok je izdelan v skladu z Dolgoročnim planom občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV št. 1/86, 16/87, 19/87),

Odlokom o družbenem planu Mesta Maribor za obdobje 19861990 (MUV št. 12/86, 20/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor (MUV št. 7/93, 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01, 23/02, 28/02,

19/04, 25/04, 8/08, 17/10, tehnični popravek MUV št. 17/09 in Ur. l. RS št. 72/04, 73/05, 9/07, 27/07, 36/07, 111/08) (v nadaljevanju prostorski plan MOM).

1. d člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/12 – UPB št. 1; v nadaljevanju odlok o PUP), ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 13048.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

A.    TEKSTUALNI DEL

Cilji in izhodišča za urejanje prostora ter merila in pogoji za posege v prostor

B.    GRAFIČNI DEL

C. SOGLASJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

2. a člen

Prostorski ureditveni pogoji za podeželje v mestni občini Maribor določajo:

-   merila in pogoje za urejanje prostora,

-   merila in pogoje za določanje gradbene parcele,

-   merila in pogoje za urejanje infrastrukture,

-   merila in pogoje za varstvo okolja, ohranjanje narave,varstvo kulturne dediščine, in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

3. člen

S prostorskimi ureditvenimi pogoji za podeželje se ureja območje, kot je prikazano na grafični prilogi št. 1.

V prostorskem planu MOM je določena namenska raba. Za potrebe določitev in usmeritev pogojev za posege v prostor se obravnavano območje deli na urejevalske enote:

a.)   odprti prostor, v katerem se nahajajo območja gozdov, območja kmetijskih zemljišč, in območja vodnih zemljišč ter območja s posebnimi naravnimi razmerami,

b.)   stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij (stavbna zemljišča razpršene gradnje, območja za počitniško dejavnost, območja sanacije razpršene gradnje – gruče (v kartografskem delu označeno tudi kot razpršena gradnja – RG), območja prometnih površin, območja za odlaganje odpadkov, območja za turizem, šport in rekreacijo).

c.)   Ureditvena območja naselij (v nadaljevanju UON):

-   SLOVENSKE GORICE: Malečnik, Trčova,

-   POHORJE IN KOZJAK: Brestrnica, Gaj nad Mariborom, Laznica, Limbuš

-   DRAVSKO POLJE: del naselja Zrkovci.

4.     člen

črtan

5.     člen

Območje, ki se ureja s tem odlokom obsega dele pokrajinskih enot:

-   Slovenske gorice z območji katastrskih občin ali njihovih delov: Orešje, Pekel, Košaki, Malečnik, Vodole, Hrenca, Ruperče, Metava, Trčova, Nebova, Celestrina, Grušova,

-   Dravsko polje z območji katastrskih občin ali njihovih delov: Dogoše, Dobrava, Zrkovci, Brezje, Pobrežje, Bohova,

-   Pohorje z območji katastrskih občin ali njihovih delov: Laznica, Limbuš, Pekre, Studenci, Zgornji Vrhov dol, Hrastje, Zgornje Radvanje, Spodnje Radvanje, Razvanje in Kozjak z območji katastrskih občin ali njihovih delov: Brestrnica, Srednje, Kamnica, Žavcarjev vrh, Šober, Gaj nad Mariborom, Krčevina, Morski jarek, Rošpoh, Počehova, Jelovec.

Meje med pokrajinskimi enotami so prikazane na preglednih katastrskih načrtih.

Prostorski ureditveni pogoji ne veljajo za območja, ki se urejajo z drugimi izvedbenimi prostorskimi akti.

5. a člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

Dozidava je novogradnja, kadar se k obstoječemu objektu dozida nov del objekta. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se dozida.

Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje, kot ga pojmuje veljavna zakonodaja.

Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasna etaža (T).

FZ: faktor zazidanosti parcele je razmerje med bruto tlorisno površino pritličja vseh objektov in površino gradbene parcele.

Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti.

Gradbena parcela ali parcela namenjena gradnji (v nadaljevanju besedila: gradbena parcela) je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.

Grajeno območje kmetije je območje registriranega kmetijskega gospodarstva ali gospodarstva v lasti kmeta z dodeljenim statusom, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo objekti kmetije, ki so med seboj povezani z dovozi, potmi in drugimi uporabljenimi površinami. Opredeli se na plansko določenih stavbnih in drugih zemljiščih tako, da se med seboj povežejo skrajni deli oz. točke stavbnih zemljišč, določenih gradbenih parcel in na dan uveljavitve akta legalno zgrajenih obstoječih objektov v nov poligon, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne. Grajeno območje kmetije se določi na območju tega prostorskega akta tudi kmetijam, ki ležijo neposredno na meji akta izven njegovega območja.

Klet (v nadaljevanju besedila: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

Komunalna oprema so objekti in naprave, ki so sestavni deli okoljske, energetske, komunikacijske, in prometne infrastrukture.

Kota pritličja je kota gotovega tlaka pritličja.

Legalno zgrajeni objekt je objekt, zgrajen v skladu predpisanimi dovoljenji, ali pred letom 1968 ali je bilo zanj pridobljeno uporabno dovoljenje oz. potrdilo o uporabnem dovoljenju.

Mansarda (v nadaljevanju besedila: M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Višina kolenčnega zidu je lahko do 1,40 m.

Nadomestna gradnja je nova gradnja, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij, enake namembnosti, možna so odstopanja v konstrukciji.

Nadzidava je nova gradnja, kadar se obstoječ objekt v celoti ali v njegovem delu nadzida. Nadzidan del je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se nadzida.

Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt kot ga pojmujejo predpisi s področja graditve objektov.

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

Območja za centralne dejavnosti so območja podrobnejše namenske rabe, kjer so prisotne dejavnosti kot so opredeljene v zakonodaji s področja prostorskega načrtovanja in področja graditve objektov.

Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.

Prenova objekta obsega vzdrževalna dela in rekonstrukcijo objekta z namenom vzpostavitve želenega stanja.

Pritličje (v nadaljevanju besedila: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo. Izjeme so dopustne na terenih z naklonom nad 15 %.

Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.

Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta.

Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

Terasna etaža (T): je etaža z ravno streho, katere površina zanaša največ 70 % površine spodnje etaže. Zamik terasne etaže mora biti najmanj 3 m od roba fasade, in sicer v primeru nagnjenega terena na nižji strani terena, v primeru ravnega terena pa ob ulični liniji.

Trajni nasad: je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajni travniki, ki so na istem zemljišču, in ki dajejo večkratne pridelke. Velikost trajnega nasada je min. 2000 m².

Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.

ZP %: minimalni delež zelenih površin je odstotek zelenih površin od površine gradbene parcele brez vštetih parkirnih površin, poti, dvorišč.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

6. člen

črtan

II. SKUPNE DOLOČBE O MERILIH IN POGOJIH ZA  POSEGE V PROSTOR

7.     člen

Urejanje podeželja mora ustvarjati pogoje za smotrno izraba proizvodnih zmogljivosti, izboljševati bivalne razmere ter omogočati razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

Nove ureditve in posegi v prostor morajo biti prilagojeni naravnim in krajevnim razmeram, izhajati morajo iz kvalitetnih lokalnih in avtohtonih značilnosti naselbinskega sistema in krajine. Posegi v prostor ne smejo razvrednotiti naravnih in ustvarjenih razmer v pokrajini, biti morajo ekološko sprejemljivi. Negativni vplivi ne smejo presegati zakonsko predpisanih vrednosti.

8.     člen

Urejanje poselitve mora ohranjati kulturno krajino, izgrajevati identiteto naselij ter izboljševati kvaliteto bivalnega okolja. Novi objekti in druge ureditve se naj vključujejo v obstoječo zasnovo naselja in jo likovno bogatijo. Po barvi in materialih morajo izhajati iz avtohtonih značilnosti naselbinskega sistema in krajine.

Vsi posegi in ureditve morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da bo v naseljih razvidna kontinuiteta gradbenega in prostorskega razvoja, da bo upoštevan topografski položaj naselij, prostorska zasnova in morfološka členitev ter regionalne značilnosti arhitekture objektov.

9.     člen

črtan

9. a člen

Na območju, ki se ureja s tem odlokom so opredeljena po osnovni in pretežni podrobnejši namenski rabi:

(1)  Na območju odprtega prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišča

K2 – druga kmetijska zemljišča

G – območja gozdov

V – območja površinskih voda

NR - območje zemljišč s posebnimi naravnimi razmerami

(2)  Na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij

SP – območja za počitniško dejavnost

RG – stavbna zemljišča razpršene gradnje, ki obsegajo tudi območja za sanacijo razpršene gradnje – gruče (vse označeno v grafičnem delu kot RG), pretežno namenjena stanovanjski dejavnosti in drugim dejavnostim, dopustnim s tem odlokom,

MR– površine za turizem, šport in rekreacijo

P – območja prometnih površin

OOV – območje za odlaganje odpadkov

(3)  V ureditvenem območju naselja - UON

S – pretežno območja stanovanj

J – jedro naselja (območje centralnih dejavnosti)

ZK – pokopališča Z – območja zelenih površin

P – območja prometnih površin.

9. b člen

(dopustne vrste posegov v prostor)

Na območju, ki se ureja s tem odlokom so skladno z njegovimi določili dopustne naslednje vrste posegov v prostor:

(1)  V območjih odprtega prostora:

-   kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije (kot so: melioracije, komasacije in agrooperacije zemljišč, namakanje ter podobno),

-   gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti,

-   odpiranje peskokopov in kamnolomov ob predhodni predložitvi rudarskega elaborata in načrta sprotne sanacije in renaturacije,

-   vodnogospodarske ureditve,

-   sanacije in ureditve plazovitih območij,

-   gradnja objektov in naprav javne komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture,

-   gradnja in rekonstrukcija objektov in naprav prometne infrastrukture,

-   ureditev zbiralnic ločenih frakcij odpadkov,

-   rekonstrukcije, nadzidave, prizidave, vzdrževalna dela na legalno zgrajenih objektih,

-   postavitev spominskih plošč in obeležij, sakralnih simbolov, kapelic, turističnih oznak in usmerjevalnih tabel, ki  niso predmet oglaševanja,

-   rušitve objektov,

-   gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z 9. c členom in drugimi določili tega odloka,

-   posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)  Na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij:

-   vsi posegi, ki so dopustni na območjih odprtega prostora,

-   novogradnje stanovanjskih in drugih objektov (različne vrste in zahtevnosti), skladno z opredeljeno pretežno podrobnejšo namensko rabo,

-   določitev gradbenih parcel k obstoječim legalno zgrajenim objektom,

-   spremembe namembnosti legalno zgrajenih objektov, ki so v skladu z določili tega odloka,

-   širitev in ureditev pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč.

(3)  V ureditvenem območju naselja - UON:

– vsi posegi, ki so dopustni na območjih odprtega prostora in na stavbnih zemljiščih izven ureditvenega območja naselja,

»9. c člen

(dopustne vrste objektov)

Na območju, ki se ureja s tem odlokom so skladno z njegovimi določili dopustne tudi naslednje vrste objektov, ki so poimenovani po pretežni namembnosti v skladu z veljavnimi predpisi in v katerih se lahko izvajajo še druge dopustne dejavnosti (oz. se nahajajo prostori drugih dopustnih objektov):

(1)  Na območjih odprtega prostora

-   objekti na grajenem območju kmetije v skladu z 26. členom,

-   javni infrastrukturni objekti in naprave, za katere ni potrebna izdelava izvedbenega prostorskega akta,

-   planinski domovi in lovske koče,

-   spominska obeležja, sakralni simboli in turistične oznake, usmerjevalne table,

-   kipi in spomeniki, razpela, znamenja in kapelice tipa edikula,

-   pomožni objekti v javni rabi kot enostavni in nezahtevni objekti: le nadkrita čakalnica, montažna sanitarna enota, skulptura ali druga prostorska inštalacija,

-   rezervoarji za vodo oz. zbiralniki kapnice velikosti do 100 m³,

-   vodnjaki in vrtine kot enostavni in nezahtevni objekti,

-   vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje kot nezahtevni in enostavni objekti,

-   objekti, potrebni zaradi gradnje ali rekonstrukcije lokalne ceste ali poti (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi gradnje/rekonstrukcije lokalne ceste,

-   kolesarske poti, pešpoti, gozdne poti in podobne kot enostavni in nezahtevni objekti,

-   pomožni komunalni objekti kot enostavni in nezahtevni objekti,

-   pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (le meteorološki objekti za monitoring kakovosti zraka, objekti za hidrološki monitoring površinskih voda, objekti za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba,

objekti za spremljanje seizmičnosti),

-   nezahtevni in enostavni objekti na gozdnih zemljiščih kot so še določeni v 29. členu,

-   nezahtevni in enostavni objekti na kmetijskih zemljiščih kot so še določeni v 26., 27., 27. a, 27. b in 27. c členu.

(2)  Na območjih stavbnih zemljišč izven ureditvenega območja naselij

-   stavbe in objekti, ki jih je v skladu s tem odlokom dovoljeno postavljati na območjih odprtega prostora,

-   eno in dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš),

-   nestanovanjske stavbe, namenjene gostinski in turistični dejavnosti,

-   nestanovanjske stavbe, namenjene trgovski dejavnosti

(razen nakupovalnih centrov in veleblagovnic);

-   stavbe za opravljanje verskih obredov,

-   pokopališke stavbe – mrliške vežice in spremljajoči objekti,

-   nestanovanjske kmetijske stavbe,

-   stavbe splošnega družbenega pomena,

-   stavbe za druge storitvene dejavnosti,

-   pisarniške stavbe, garažne stavbe,

-   industrijske stavbe in skladišča (manjši proizvodni obrati in manjša skladišča),

-   nezahtevni in enostavni objekti, razen večnamenskih kioskov, objektov za oglaševanje in transparentov.

(3)  Na območjih naselij

-   stavbe in objekti, ki jih je v skladu s tem odlokom dovoljeno postavljati na območjih odprtega prostora in izven ureditvenega območja naselij na območjih stavbnih zemljišč, razen počitniških hiš,

-   gostinske stavbe brez nastanitve ali z nastanitvijo,

-   upravne in pisarniške stavbe,

-   trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti,

-   stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

-   industrijske stavbe in skladišča (manjši proizvodni obrati in manjša skladišča, razen v jedru naselja), - bencinski servisi (razen v jedru naselja), - športne dvorane (razen v jedru naselja).

9. d člen

(izjeme)

Na območju, ki se ureja s tem odlokom se lahko gradijo objekti za potrebe zaščite, reševanja ter izvajajo nujni obrambni ukrepi.

Na območju, ki se ureja s tem odlokom se lahko v skladu z varstvenimi cilji tega odloka, načrtom upravljanja in z njim usklajenih letnih programov ali načrtov izvajanja javne službe urejanja voda in izvajanja ukrepov varstva kulturne dediščine:

-   opravljajo naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

-   izvajajo posegi na enotah kulturne dediščine v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

9.     e člen

(oglaševanje)

Na območju prostorskega akta je prepovedana postavitev oglaševalskih objektov in oglaševanje, vključno z mobilnim oglaševanjem, oglaševanjem na fasadah stanovanjskih in nestanovanjskih objektov, ki ni povezano z dejavnostjo v takšnem objektu ter oglaševanjem na drugih premičnih ali nepremičnih objektih, ki bi bili prirejeni za potrebe oglaševanja.

Dopušča se oglaševanje oz. postavitev objektov za oglaševanje na podlagi podeljene koncesije na lokacijah, vključenih v koncesijski akt, postavitev usmerjevalnih tabel za potrebe turizma, gostinstva, športa, rekreacije in kulture ter začasno oglaševanje za potrebe prireditev. Dovoli se oglaševanje dejavnosti občinske (krajevne skupnosti) in državne uprave na samostojnih oglaševalskih objektih ali objektih, nameščenih na druge objekte.

10. člen

črtan

11. člen

črtan

12. člen

Dejavnosti se locirajo v skladu z osnovno in podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela odloka in v skladu z 9. c členom.

Nestanovanjske dejavnosti, locirane v stanovanjskih območjih, morajo negativne vplive omejiti na zakonsko dopustno raven, ki velja za stanovanjska območja.

13. člen

(merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje v UON)

 Stanovanjski objekti:

Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati naslednja merila in pogoje:

14. člen

(merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje v UON, na območjih sanacije razpršene gradnje - gruče in na stavbnih zemljiščih - RG izven UON)

Nestanovanjski objekti

Pri oblikovanju dopustnih nestanovanjskih objektov iz 9. c člena razen za proizvodno in kmetijsko dejavnost, je potrebno upoštevati naslednja merila in pogoje:

15. člen

(merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje v UON, na območjih sanacije razpršene gradnje

– gruče in na stavbnih zemljiščih - RG izven UON)

Nestanovanjski objekti za proizvodne in kmetijske dejavnosti:

16. člen

črtan

17. člen

črtan

18. člen

črtan

19. člen

(urejanje jedra naselja)

Pri urejanju jedra oz. osrednjega trškega prostora je potrebno povzemanje ambientalnih kvalitet in obstoječe zasnove.

Nove ureditve morajo obstoječo dopolnjevati ali izboljšati. Urejanje središča naj bo usmerjeno v adaptacije in prenove.

20. člen

črtan

21. člen

črtan

22. člen

(merila in pogoji za urejanje zelenih površin)

Obstoječe javne zelene površine v naseljih je potrebno ohraniti in vzdrževati ter pri njihovem urejanju upoštevati minimalne normative za urejanje odprtega prostora. Pri novih zasaditvah se uporabijo avtohtone rastlinske vrste.

Pri novih zasaditvah se naj ne uporabljajo invazivne rastlinske vrste.

Upoštevajo se naj določila predpisa Mestne občine Maribor, ki ureja načrtovanje, sajenje in vzdrževanje lesnatih rastlin na javnih površinah.

V parkih in zelenicah ob javnih objektih ter ob prometnicah je dopustna postavitev klopi, košev, igral, svetil in drugih ustreznih elementov registra ulične in parkovne opreme. Dopustna je ureditev novih zelenic, če je ob prometnici dovolj prostora.

Na obstoječih zelenih površinah je dopustna tudi ureditev površin za šport in rekreacijo, v kolikor to dopuščajo prostorske razmere in nosilci urejanja prostora, če je za območje določen varstveni režim.

22. a člen

Črtan

22. b člen

(merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje in območjih sanacije razpršene gradnje – gruče; RG)

Stanovanjski objekti

22. c člen

(območja za počitniško dejavnost)

Počitniške hiše

V nadaljevanju določena merila in pogoji se lahko spremenijo na podlagi izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta – OPPN, ki mora biti izdelan za celotno posamezno območje počitniške dejavnosti.

22. d člen

(območja za turizem, šport in rekreacijo)

Na območjih, ki so s prostorskim planom MOM določena kot območja za turizem, šport in rekreacijo, so možni naslednji posegi:

-   gradnja športnih objektov in naprav,

-   gradnja objektov in naprav, kot dopolnilo osnovni rekreacijsko športni dejavnosti (kot so motel, hotel, gostišče, športne

trgovine…),

-   ureditev športno rekreacijskih, zelenih in parkovnih površin.

Turistično rekreacijska območja naj bodo urejena tako, da bodo skladna z okolico. Prostorske zasnove in oblikovanje objektov naj povzemajo lokalne značilnosti urejanja in oblikovanja krajine in naselij. Okolica teh objektov mora biti zazelenjena.

22. e člen

(ureditveni pogoji za pokopališča)

Znotraj pokopališč je možno urejati pešpoti, ki so lahko nasute, tlakovane ali asfaltirane.

Vse razširitve ali nova pokopališča morajo imeti grobna polja. Dopuščajo se ureditve grobnih polj z žarnimi stenami.

Znotraj grobnih polj je možno dosajevati drevnino, posebno ob predvidenih poudarjenih pokopaliških poteh glede na prostorske možnosti.

Pokopališča je potrebno ograditi. Ograje se lahko obsadijo z ustrezno vegetacijo.

Dovoljena je postavitev začasnih objektov in tipskih kioskov oz. stojnic, namenjenih prodaji artiklov, neposredno vezanih na pokopališče (sveče, cvetlični aranžmaji).

23. člen

(Zemljišča s posebnimi naravnimi razmerami, območja za odlaganje odpadkov, območja površinskih voda)

Zemljišča s posebnimi naravnimi razmerami se urejajo zgolj zaradi izboljšanja stanja glede na terenske razmere in v primeru lege na varstvenem območju v skladu s pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora. Na območju v Dogošah pa je dopustna ureditev tudi športnih in rekreacijskih površin s pripadajočimi objekti (garderoba, klubski prostori, tribune…).

Območja površinskih voda se urejajo v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in drugimi določili tega odloka.

Območja za odlaganje odpadkov se urejajo na osnovi izdelanega OPPN-ja.

24. člen

črtan

25. člen

črtan

26. člen

(kmetijska zemljišča)

Na območju najboljših in drugih kmetijskih zemljišč je poleg objektov iz 1. točke 9. c člena dovoljena gradnja še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

– pomožni objekti v javni rabi: vsi, vendar le ob rekonstrukciji javne ceste ali javne poti,

– podporni zid,

– mala komunalna čistilna naprava,

– nepretočna greznica,

– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: dopustni vsi, razen kleti, vinskih kleti, kmečkih lop, pastirskega stana, skednja, kašče in grajene gozdne prometnice. Seniki in kozolci morajo biti odprti.

– športno igrišče na prostem: le smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami,

– začasni objekti, ki jih je potrebno po določeni uporabi oz. najkasneje v šestih mesecih odstraniti, zemljišče pa postaviti v prvotno stanje:

-   Kiosk oziroma tipski zabojnik.

-   Pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov.

-   Odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata.

-   Pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru.

-   Oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov.

-   Cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni.

-   Začasna tribuna za gledalce na prostem.

-   Objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi.

Na grajenem območju kmetije, določenem na osnovi tega odloka, in ob njemu v pasu oddaljenosti do 50 m, je na osnovi pozitivnega mnenja pristojnega kmetijskega zavoda dovoljena gradnja nestanovanjskih kmetijskih objektov, in še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov, poleg ostalih že navedenih v tem odloku:

-   majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi),

-   ograje,

-   samostojno parkirišče v primeru izvajanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

-   športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) v primeru izvajanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

-   objekt za oglaševanje za lastno dejavnost,

-   objekt za rejo živali (enoetažen objekt, namenjen reji živali),

-   pomožni kmetijsko - gozdarski objekt (objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju),

-   objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost (objekt, ki ni namenjen prebivanju).

-    

27. člen

(ljubiteljska kmetijska dejavnost in območja sanacije degradiranega prostora)

Na območjih kmetijskih zemljišč so določena in v kartografskem delu prikazana območja za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost - LKD (ljubiteljsko obdelavo zemljišč, ki je namenjena lastni porabi, ne prodaji) in območja sanacije degradiranega prostora - OSDP, ki so praviloma strnjena in lokacijsko zaokrožena.

Na njih je na posameznem zemljišču oz. delu zemljišča, danem v zakup, možna postavitev enega enostavnega pomožnega kmetijsko – gozdarskega objekta za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost, ki je namenjen izključno hrambi orodja in pridelkov in ne sme imeti samostojnih priključkov na javno infrastrukturo, razen samostojnega priključka na kategorizirano javno cesto ali pot in priključka na vodovodno omrežje za potrebe zalivanja obdelovalnih površin.

Na območju sanacije degradiranega prostora - OSDP »Nad elektrarno« so v okviru pogojev sanacije območja dopustni naslednji objekti oz. posegi:

-   tlorisna površina vseh objektov je lahko maksimalno 35 m²,

-   etažnost K+ P (na nagnjenem terenu nad 20 %) ali P (na položnem terenu);

-   streha strma dvokapnica z naklonom 38-45° s slemenom pravokotno na plastnice;

-   kritina mora biti temna, opečna ali temu podobnih materialov;

-   vidni deli objektov morajo biti postavljeni ali obloženi z naravnimi materiali (les, kamen),

-   ograje so lahko višine do 1,5 m

-   podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali ali zazelenjeni,

-   vizualno izpostavljeni objekti se zakrijejo z rastjem. Predlagani so iglavci, ki zagotavljajo zastrtost skozi vse leto in imajo skupne poteze z gozdnimi sestoji severno od obravnavanega območja

-   komunalna ureditev z dostopi do parcel in ureditev infrastrukture v skladu z veljavno zakonodajo (električni priključek, vodovodni priključek, odvajanje odpadnih vod).

V okviru sanacije in legalizacije je obvezno predhodno za vsak poseg - objekt pridobiti geomehansko poročilo.

27. a člen

(rastlinjak)

Ne glede na ostala določila tega odloka je dopustna izgradnja rastlinjaka ali steklenjaka na kmetijskem zemljišču. Investitor objekta mora imeti registrirano dejavnost pridelave zelenjave ter pridobiti pozitivno mnenje pristojnega kmetijskega zavoda.

27. b člen

(čebelnjak)

Čebelnjake imajo lahko postavljene samo registrirani pridelovalci medu na podlagi mnenja svetovalne čebelarske službe in v skladu s Pravilnikom o označevanju čebelnjakov in stojišč (Ur.

l. RS, št. 117/2008). Čebelnjake je možno postavljati na območju 1. in 2. kmetijskih zemljišč ter na območju gozdov ne glede na ostala določila tega odloka. V čebelnjake se umeščajo panji ter potrebni funkcionalni prostori za izvajanje dejavnosti.

27. c člen

(objekti za potrebe vinogradništva in drugih trajnih nasadov)

V območju vinogradniških leg je na območju najboljših in drugih kmetijskih zemljišč treba strmeti k boljši podobi vinogradniških območij. Vinogradniške površine in zelene brežine je treba ohranjati v čim večji meri. Prednostno se izvajajo rekonstrukcije (prenove, sanacije) obstoječih objektov, novi pa se gradijo le izjemoma in na podlagi lokalnih tradicionalnih vzorov ter ob upoštevanju obstoječega vzorca razporeditve in velikosti objektov. Dopustni komunalni priključki so dostop do javne ceste ali poti, električni in vodovodni priključek.

Objekt za potrebe vinogradništva in drugih trajnih nasadov je enostaven pomožen kmetijsko - gozdarski objekt, ki ga lahko postavijo samo registrirani pridelovalci vina ali sadja z obstoječim intenzivnim trajnim nasadom in vinogradom velikosti min. 2.000 m².

Objekt mora biti postavljen neposredno ob trajnem nasadu ali vinogradu. Potrebno je pridobiti soglasje pristojnega kmetijskega zavoda.

28. člen

črtan

29. člen

(gozdni prostor)

Poseganje v območja gozdov je dovoljeno, kadar je to skladno z opredelitvami planskih aktov in zakona, ki ureja področje gozdov. V gozdnih sestojih so dovoljeni posegi (vključno s pogozdovanjem negozdnih zemljišč v gozdu), ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih.

Posebno pozornost je treba posvetiti ohranjanju gozdnega roba. Pri tem je treba paziti, da se ohrani biološko ravnotežje in biološka raznolikost ter ohrani zaščitna funkcija gozda (veter, erozija, zaloge pitne vode). Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

-   stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25,0 m od gozdnega roba,

-   ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m,

-   če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4,0 m od gozdnega roba.

V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

V območjih gozdov je poleg objektov iz 1. točke 9. c člena možna gradnja še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

-   pomožni objekt v javni rabi: le objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos,

-   objekt za rejo živali: le čebelnjak,

-   pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: le grajena poljska pot, grajena gozdna prometnica, napajalno korito, krmišče, grajena obora.

Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. Pred začetkom gradnje takšnih objektov oz. pred izvedbo posegov je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki jih določa pristojni zakon.

Ravnanje z gozdovi v območjih, ki predstavljajo objekt ali del objekta naravne dediščine, je potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno dediščino.

Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje.

30. člen

črtan

31. člen

črtan

32. člen

črtan

33. člen

črtan

34. člen

črtan

35. člen

črtan

36. člen

črtan

37. člen

črtan

38. člen

črtan

Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

39. člen

črtan

40. člen

črtan

IV. DRUGI POGOJI ZA UREJANJE

41. člen

(oblikovanje stavbnih zemljišč)

Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora.

Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje na širšemu območju.

Stavbna zemljišča razpršene gradnje iz grafičnega dela tega odloka je v projektni dokumentaciji dopustno lokacijsko natančneje določiti, če oblika stavbnega zemljišča ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oz. zaradi naravnih razmer (nestabilno zemljišče, naklon…) gradnja na vrisani lokaciji ni možna. Pri tem mora ena polovica stavbnega zemljišča ostati lokacijsko nespremenjena, razen pri stavbnih zemljiščih, manjših od 400 m², ki se v celoti nahajajo znotraj iste zemljiške parcele. Stavbno zemljišče razpršene gradnje se ne sme deliti niti se ne sme spremeniti njegova površina.

Za objekte, namenjene proizvodni in kmetijski dejavnosti, max. velikost gradbene parcele ni določena. Ta se določi ob upoštevanju velikosti funkcionalnega zemljišča. Funkcionalno zemljišče se določa glede na namembnost in tlorisno obliko objekta, z upoštevanjem oblikovanosti zemljišča, lege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja dejavnosti, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Širina funkcionalnega zemljišča okrog gospodarskih objektov je praviloma najmanj 4,00 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije znaša v polmeru najmanj 15,00 m, širina dovoza pa najmanj 3,50 m.

41. a člen

(črtan)

41.b člen

(odmiki)

Medsebojni odmik objektov ter odmik od meje sosednje parcele se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi.

Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti ne vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev sosednje stavbe ali na rabo sosednjih parcel (osončenje, protipožarna zaščita).

Novi objekt (razen nezahtevni in enostavni in če ni določeno drugače) mora biti odmaknjen minimalno 4 m od meje sosednje parcele, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt soseda).

Obstoječi objekt, ki leži manj kot 4,0 m odmaknjen od meje sosednje parcele, se lahko rekonstruira, pri čemer se ga brez soglasja soseda ne sme povečevati proti meji sosednje parcele.

Nezahtevni in enostavni objekti, če ni v tem odloku določeno drugače, ki so nižji od 8,0 m, se postavljajo v oddaljenosti polovice svoje višine od meje sosednje parcele ali manj v soglasju soseda – lastnika sosednjega zemljišča. Višji objekti se postavljajo 4,0 m od meje sosednje parcele ali manj v soglasju s sosedom – mejašem oz. lastnikom sosednjega zemljišča.

42. člen

(sprememba namembnosti objektov in rekonstrukcije)

Spremembe namembnosti in rekonstrukcije obstoječih objektov v objekte z javnimi, poslovnimi ter drugimi dopustnimi dejavnostmi in v večstanovanjske objekte so možne le, če je na funkcionalnem zemljišču objekta mogoče urediti parkirne in manipulativne površine in če nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja v sosednjih objektih.

42. a člen

(enostavni in nezahtevni objekti)

Enostavni in nezahtevni objekti se lahko gradijo kot prizidki k objektom ali kot samostojni objekti na gradbeni parceli oziroma na stavbnem zemljišču ne glede na prisotnost drugih objektov.

Posamezni enostavni in nezahtevni objekti se lahko pod pogoji tega odloka gradijo tudi na kmetijskih in gozdnih ter drugih zemljiščih.

43. člen

(rekonstrukcije in vzdrževanje)

Za objekte, ki se rekonstruirajo ali na njih potekajo vzdrževalna dela, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje. V primeru obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki s svojimi tlorisnimi ali višinskimi gabariti presegajo določila tega odloka, je možen izkoristek znotraj obstoječih gabaritov.

43. a člen

(dozidave)

Dozidave obstoječih legalno zgrajenih objektov so dovoljene v primeru, da faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) še ni bil v celoti izkoriščen.

Dozidava obstoječih počitniških objektov je dovoljena le takrat, ko je ugotovljeno, da je obstoječi objekt ali objekt skupaj z že izvedeno dozidavo zgrajen z ustreznim dovoljenji, in da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela še ne dosega 60,00 m².

Ne glede na določbo prejšnjih odstavkov tega člena je izjemoma dovoljena rekonstrukcija in dozidava stanovanjskega ali počitniškega objekta za potrebe funkcionalno ovirane osebe. S tovrstno rekonstrukcijo ali dozidavo se ne sme spremeniti namembnost objekta.

Dozidave enostavnih in nezahtevnih objektov so dovoljene v primeru, da objekti ne dosegajo maksimalnih dovoljenih tlorisnih velikosti oz. prostornine.

43. b člen

(nadzidave)

Nadzidave obstoječih legalno zgrajenih objektov so dovoljene v primeru, da objekti niso dosegli maksimalnega višinskega gabarita. Z nadzidavo se lahko dosežejo maksimalni višinski gabariti, kot so dovoljeni za novogradnjo na istem območju.

44. člen

(ograje)

Medsoseske ograje se lahko postavijo do meje s sosednjim zemljiščem do višine 1,80 m in morajo biti transparentne ali zazelenjene. Medsosedska ograja je lahko postavljena na mejo gradbene parcele v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča. Višina zidanega dela ograje ne sme presegati 0,50 m.

Ograja na ulično stran je dovoljena, če se zagotovi normalen odmik od prometnih površin (cesta, hodnik za pešce, kolesarska steza, javne in vzdrževalne poti) in ne posega v polje preglednosti. Ulična ograja mora biti transparenta ali zazelenjena, do skupne višine 1,80 m. Ne sme biti polna betonska.

Varovalne ograje oziroma ograje za varovanje trajnih nasadov ter obore za rejo divjadi so lahko visoke do 2,20 m, ograje za pašo živine pa do 1,50 m. Praviloma naj bodo postavljene do meje sosednjega zemljišča, na mejo pa le s soglasjem soseda. Ne smejo imeti pasovnih temeljev. Višje so lahko le ograje športnih in otroških igrišč ter protihrupne ograje.

44. a člen

(oporni zidovi)

Oporni zidovi so dovoljeni na območjih z nagnjenim terenom.

Oporni zid naj bo zidan ali obložen s kamnom. Nad vidno višino 1,80 m se mora izvesti terasasto z vmesnimi zasaditvami ali ureditvami. V primeru, da se v močno padajočem terenu urejajo dostopi in dovozi na dveh etažah, so lahko podporni zidovi enaki etažni višini in predstavljajo nadaljevanje objekta.

45. člen

črtan

46. člen

(sončni zbiralniki)

Sončne zbiralnike je dovoljeno postavljati na streho ali integrirano v fasado ter ob obstoječe legalno zgrajene objekte na stavbnih zemljiščih.

Na objekte, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, sončnih zbiralnikov ni dovoljeno postavljati. Izjemoma je možna postavitev sončnih zbiralnikov na notranjih dvoriščih objektov, v kolikor je postavitev obdelana v posebni strokovni podlagi in k tej strokovni podlagi pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

47. člen

(merila in pogoji glede varovanja okolja)

Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolniti zahteve zakona o varstvu okolja, podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Gradnja novih objektov in spremembe dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dovoljene s predpisi.

47. a člen

(merila in pogoji glede varovanja voda)

Pri vseh posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda 15 m od zgornjega roba brežine vodotoka in pri vodotokih 2. reda 5 metrov od zgornjega roba brežine vodotoka. Odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov.

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati določila zakona o vodah, da na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

-   gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

-   gradnjo objektov grajenega javnega dobra po zakonu o vodah ali drugih zakonih,

-   ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

-   ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

-   gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

-   gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za posege na območjih, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave PGD projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev (izdelava elaborata - hidrološko hidravlične analize). Predvideni morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08).

V primeru, da se lokacija predvidenega posega nahaja v območjih zaznanih, manj razvitih ali srednje razvitih erozijskih procesov, je treba za predvideni poseg izdelati geomehansko poročilo z ustreznimi protierozijskimi ukrepi in v času gradnje zagotavljati geomehanski nadzor.

V primeru gradnje na vodovarstvenem območju je potrebno upoštevati Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS št. 24/07, 32/11).

Padavinske vode iz streh, parkirišč, cest... je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti lociranje izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem pa mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.

Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki...).

Strogo prepovedano je odlaganje odpadkov ali odpadnega materiala v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke oziroma se ustrezno predelajo. Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopanega materiala na vodna in priobalna zemljišča, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter nestabilna zemljišča, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.

Za odvzem vode, ki presega meje splošne rabe, je potrebno pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode. Vodno dovoljenje izda Agencija RS za okolje, Ljubljana.

V primeru posegov na vodna, priobalna, poplavno ogrožena, erozijska ali vodovarstvena območja je k projektnim rešitvam iz PGD projektne dokumentacije potrebno pridobitvi vodno soglasje, ki ga izda Agencija Republike Slovenije za okolje.

47. b člen

(varovanje krajine odprtega prostora)

Na območju odprtega prostora (kmetijske, gozdne površine) je prepovedano:

-   izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti,

-   izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili v odprtem prostoru značilne krajinske gradnike ter značilne krajinske ali poselitvene vzorce,

-   naseljevati ali gojiti rastline ali živali tujerodnih prostoživečih vrst, še zlasti invazivnih rastlin,

-   delati z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, jih sproščati v okolje in uporabljati,

-   uporabljati fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih kmetijskih zemljišč.

47. c člen

(varstvo narave)

Na zavarovanih območjih, območjih Natura 2000, ekološko pomembnih območjih in območjih naravnih vrednot je prepovedano:

-   izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere na varovanem območju in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti,

-   izvajati posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu ali na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote,

-   odvzemati iz narave živali prostoživečih vrst, ki niso opredeljene kot divjad ali ribe po predpisih, ki urejajo divjad in ribištvo, razen za znanstvenoraziskovalne namene,

-   delati z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, jih sproščati v okolje in uporabljati,

-   odvzemati iz narave minerale ali fosile, razen za znanstvenoraziskovalne ali izobraževalne namene,

-   uporabljati fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih kmetijskih zemljišč,

-   ograjevati zemljišča v naravnem okolju, razen kadar je ograditev namenjena preprečitvi škode (varovanje trajnih nasadov) ali zadrževanju pašne živine na kmetijskih zemljiščih, če to bistveno ne otežuje migracije živali prostoživečih vrst,

-   graditi odlagališča odpadkov in odlagati odpadke v naravno okolje,

-   izvajati ukrepe ali gradnje, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali kakor koli vplivali na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo ali zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda. Zavarovana območja narave

Na zavarovanih območjih narave se upoštevajo varstveni re žimi in določila Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV št. 17/92).

Območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja

V območjih Natura 2000 in ekološko pomembnih območjih je potrebno ohranjati obseg in ekološke značilnosti trstišč, obrežnih gozdov in ekstenzivno obdelovanih travišč.

Na nepozidanih delih stavbnih zemljišč ter na kmetijskih zemljiščih se ohranja ekstenzivno obdelovana travišča. Ohranja se obseg in ekološke značilnosti gozdov.

Geomorfološke naravne vrednote

V območju geomorfoloških naravnih vrednot je pri načrtovanju in izvajanju posegov potrebno zagotoviti, da se gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti ter zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) izvajajo tako, da se ohranijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.

Zoološke naravne vrednote

V območju zooloških naravnih vrednot je pri načrtovanju in izvajanju posegov potrebno zagotoviti, da se izvajajo na način in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za živali, da se odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije izvaja na način in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za živali,

Vsa dela v gozdu se naj opravi izven gnezdilne sezone, to je v zimskem času (dela se lahko izvajajo med 1.11. in 1.3.). V gozdovih se ohranja posamezna stara in suha drevesa (za duplarice). Drevesne in oblikovane naravne vrednote

V območju vpliva na drevesne naravne vrednote (tloris krošnje drevesa) praviloma ni dovoljeno postavljati objektov ali naprav. V primeru, da drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski, spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in podobno postavlja v primerni oddaljenosti in na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo, ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.

V območju vpliva na drevesne naravne vrednote je potrebno ohranjati nespremenjene življenjske razmere (ne odstranjuje se zemlja, razkriva korenin, zasipava dele ali rastišča oz. površine nad koreninami, ne tepta tal, na poplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi ter ne odlaga odpadkov).

Na debla, korenine in veje dreves je prepovedano obešati, pritrjevati ali postavljati tuja telesa, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene in podobno.

Električnih in drugih zračnih ali talnih vodov ni dovoljeno napeljevati v območju vpliva na oblikovane naravne vrednote, če za to obstajajo druge prostorske možnosti. Talnih vodov ni dovoljeno napeljevati skozi koreninske sisteme rastlin, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote. Rastlin, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, ni dovoljeno trgati, lomiti, sekati, obsekavati ali drugače poškodovati, razen če gre za dela z rastlinami v skladu z namenom njihovega oblikovanja, izvajanja ukrepov varstva vrtno-arhitekturne dediščine na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, ali za sanacijske ukrepe na drevesih.

47. d člen

(merila in pogoji glede varovanja kulturne dediščine)

Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Mestne občine Maribor (ZVKDS OE Maribor), ki se hranijo na sedežu Mestne občine Maribor in ZVKDS OE Maribor. Kulturnovarstveno soglasje izda pristojna območna enota ZVKDS. Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine, ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, vključno z vzdrževalnimi deli.

Odstranitve objektov ali delov objekta ter dozidave ali nadzidave objektov, ki so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa v skladu zakonom o varstvu kulturne dediščine. Ta določa, da se kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovoljuje odstranitev spomenika ali registrirane dediščine, lahko izda, če se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost spomenika ali dediščine, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ali dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje. Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev izda minister. Raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija).

V območjih naselbinske dediščine je treba ohranjati značilno obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostoto objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom); pozicija objektov na parceli mora biti v območjih naselbinske dediščine skladna z zazidljivo strukturo naselja. Regulacijske črte v območjih naselbinske dediščine morajo slediti obstoječim.

V historičnih jedrih naselij so dopustne nadomestne gradnje na isti lokaciji in dopolnilne gradnje.

Na območjih, varovanih po predpisih kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja), agrarne operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije) niso dopustne.

Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov, ipd.

Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti ZVKDS potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno ZVKDS skladno z določili zakona o varstvu kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. O dinamiki del je potrebno pisno obvestiti ZVKDS OE Maribor vsaj deset dni pred začetkom zemeljskih del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki investitorja/ lastnika ali zemljišča/odgovornega vodjo del ob odkritju dedišči ne zavezuje, da najdbo nepoškodovano na mestu odkritja zavaruje in o tem takoj obvesti pristojno enoto ZVKD.

47. e člen

(merila in pogoji varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Pri projektiranju objektov na plazovitih in erozijskih območjih je potrebno izdelati geomehansko poročilo z ustreznimi protierozijskimi ukrepi in v času gradnje zagotavljati geomehanski nadzor.

Območje Mestne občine Maribor spada v I. cono potresne ogroženosti, kar je z vidika potresne ogroženosti najugodneje. Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski pospešek tal 0,110 g.

V vseh novo zgrajenih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Vse utrjene povozne površine v obravnavanem območju morajo biti projektirane in izvedene na način, da preprečijo ali zadržijo izlitje nevarnih snovi v podtalje. Odvodnjavanje odpadnih vod iz povoznih površin se izvede preko lovilcev olj in maščob v meteorno kanalizacijo. Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

-   nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

-   nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

-   nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

-   nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

47. f člen

(merila in pogoji varstva pred požarom)

Gradnja je dopustna, v kolikor se zagotovi s predpisi določeno varstvo pred požarom.

Prometne in delovne površine za intervencijska vozila morajo biti zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radiji na uvozih do objektov in možnostjo obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču).

Zagotavljanje vode za gašenje mora biti načrtovano z dograditvijo vodovodnega omrežja, na katerega se priključuje zanka hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje mora biti načrtovano in izvedeno v skladu z normativi.

Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno zagotoviti potrebne odmike od parcelnih mej in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. V sklopu PGD projektne dokumentacije za gradnjo objektov morajo biti prikazane rešitve zagotavljanja zadostne oskrbe z vodo za gašenje, poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostnega števila dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.

Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je potrebno v sklopu PGD projektne dokumentacije izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno. Zasnova požarne varnosti mora določiti potrebne ukrepe, povezane s:

-   širjenjem požara na sosednje objekte,

-   nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,

-    evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,

-    napravami za gašenje in dostopom gasilcev.

47. g člen

(varovanje tal)

Plodno zemljo, ki se odstrani pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.

Nenevarni odpadki, ki nastajajo ob pripravi zemljišč in gradnji objektov, morajo biti predani izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov. V projektni dokumentaciji za predvidene gradnje ali ureditvena dela je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponiranega materiala.

Pri gradnji je potrebno uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico.

47. h člen

(varstvo pred hrupom in varstvo zraka)

Območje prostorskega akta mora biti varovano pred prekomernim hrupom z veljavnimi predpisi. Stanovanjska, proizvodna in obrtna območja ob magistralnih cestah je treba zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi lokacijske dokumentacije za določanje odmikov in drugih protihrupnih ukrepov.

Pri izvajanju gradbenih del je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva pred hrupom. V času gradnje se:

-   uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem,

-   skladno s predpisi, ki urejajo področje hrupa, zagotovi ustrezna organizacija gradbišča in upošteva časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori.

Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi. Vsi viri one snaževanja morajo biti grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi.

Med gradnjo objektov je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:

-   predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev,

-   preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča,

-   vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin,

-   preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

V. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE  INFRASTRUKTURE

48. člen

Infrastrukturni objekti in naprave naj ne bodo postavljeni v krajinsko kvalitetnih ambientih ter v bližini oz. v vidnem polju naravnih in kulturnih spomenikov.

Trase infrastrukturnih vodov morajo biti vizualno čim manj vpadljive, določene morajo biti z upoštevanjem krajinskih značilnosti in rabe zemljišč.

Zidani objekti naj povzemajo arhitekturne značilnosti avtohtonih objektov v posamezni pokrajini. Ograja objekta je lahko žičnata, vendar naj bo zazelenjena ali obdana z lesom.

Pri lociranju objektov, naprav in omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike ter pogoje upravljavcev.

49. člen

(merila in pogoji glede prometnega urejanja)

Vse ceste na območju odloka je potrebno urejati v skladu s pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste in pravilnikom o projektiranju cest ter glede na veljavno kategorizacijo občinskih cest. Pri načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati aktualno zakonodajo in podzakonske predpise s področja cest.

Ceste morajo biti speljane tako, da se v čim večji meri prilagajajo reliefu ob upoštevanju prevladujočega načina trasiranja prometnic v krajini in naseljih.

Pri načrtovanju cestno-prometne mreže je potrebno upoštevati rezervate prometnic, ki znašajo minimalno: - 8 m za cesto javna pot v odprtem prostoru,

-   6 m za cesto javna pot v območju stavbnih zemljišč izven naselja,

-   5 m za cesto javna pot s strnjeno pozidavo v naseljih,

-   15 m za magistralno cesto,

-   12 m regionalno cesto,

-   10 m za lokalno, kategorizirano cesto.

V rezervatih obstoječih prometnic so novogradnje, gradbeni posegi na obstoječih objektih, spremembe njihove namembnosti in ostali posegi v prostor dovoljeni samo, če to ne slabša prometnih pogojev. Za vse posege v rezervatih obstoječih prometnic je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.

Ureditev novih in preureditev obstoječih javnih površin – občinskih cest, mora upoštevati zahteve neoviranega gibanja posameznih invalidskih skupin (slepi, slabovidni, invalidi na vozičkih), predvidi se naj ureditev ustreznih taktilnih oznak oziroma površin.

Vsa nova prečkanja državnih cest je treba predvideti s prebi tjem oziroma prevrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,20 m glede na nivo vozišča državne ceste, najmanjša višina zračnih vodov oziroma njihovih vodnikov pa 7,00 m ob največjem možnem povesu. Najmanjši odmik droga infrastrukturnega voda od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini, če pa zahteve ni možno upoštevati, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. Vsi pokrovi jaškov in naprave gospodarske javne infrastrukture morajo biti locirani zunaj vozišča državne ceste oz. zunaj kolesnic državne ceste.

Oporni zidovi in drugi objekti za utrjevanje cestišč morajo biti izvedeni z lokalnimi materiali (les, kamen) in zazelenjeni.

Na obstoječem cestnem omrežju so dopustne še izgradnja avtobusnih postajališč izven vozišča, gradnja obvoziščnih elementov - hodniki za pešce, kolesarske steze, zelenice in komunalna infrastruktura - v območju gabaritov cestnega telesa ter ureditve za odvodnjavanje meteornih voda z vozišča in obvoziščnih elementov.

Pri novogradnjah in adaptacijah objektov morajo biti načrtovane parkirne površine v okviru zemljišča investitorja. Dovozne poti in interventni dovozi do objektov morajo omogočati dovoz intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil. Vse navedene površine morajo biti protiprašno urejene in odvodnjavane. Padavinske vode iz parkirnih in povoznih površin morajo biti speljane preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj v ponikovalnico ali meteorno kanalizacijo.

49. a člen

Dovozi in dohodi na javne površine za pešce in prehodi čez vozne površine morajo omogočati prehod funkcionalno oviranim ljudem.

Promet pešcev in kolesarjev v naseljih z visokimi prometnimi obremenitvami ob magistralnih in regionalnih cestah se vodi izven vozišča. Na lokalnih cestah in ulicah se kolesarski promet lahko odvija z ostalim motornim prometom, peš promet pa ločeno od vozišča. Izjeme odobri za promet pristojni upravni organ.

49. b člen

(avtoceste)

V skladu z zakonodajo s področja cest je določen varovalni pas, ki meri za avtocesto 40,0 m in za hitro cesto 35,0 m od roba cestnega sveta na vsako stran. Upoštevati je potrebno širitev avtoceste oz. hitre ceste, kar pomeni, da je potrebno za vse bodoče posege zagotoviti odmik min 7,0 m obojestransko od roba cestnega sveta.

V varovalnem pasu avtoceste oz. hitre ceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V njem naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč, predvsem z vidika obremenitve s hrupom zaradi prometa.

V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.

Pri novogradnjah in rekonstrukcijah obstoječih objektov v območju, kjer bodo presežene dovoljene vrednosti kazalcev hrupa (20-letno plansko obdobje), je vse posege potrebno načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na avtocesti oz. hitri cesti. V okviru projektne dokumentacije je potrebno izdelati oceno obremenjenosti s hrupom. V kolikor so potrebni dodatni protihrupni ukrepi, je izvedba le-teh obveza investitorja objekta.

Za vse posege v varovalnem pasu avtoceste oz. hitre ceste je v postopkih potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca ceste.

49. c člen

(železniška infrastruktura)

Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške infrastrukture, ki znaša 100,00 m od osi železniške proge, je potrebno v skladu z zakonodajo s področja železniškega prometa predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje h projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.

Za objekte, ki se bodo načrtovali v območju železniške proge, je potrebno pred pridobitvijo projektnih pogojev opraviti skupen ogled in predstavitev predstavnikom Slovenskih železnic, ki ga organizira investitor gradnje.

Načrtovanje objektov v bližini nivojskih oz. izvennivojskih prehodov mora upoštevati zakonodajo s tega področja. Pri umeščanju ceste v neposredni bližini železniške infrastrukture je potrebno zagotoviti zakonsko določene odmike, ki znašajo najmanj 8,00 m od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča.

50. člen

(merila in pogoji glede komunalnega opremljanja zemljišč)

Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.

Posamezni komunalni objekti in naprave morajo biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih soglasodajalcev. V primeru izpostavljenih lokacij je potrebno izdelati posebne smernice za umestitev v krajino.

Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav. Poteki komunalnih vodov morajo biti med seboj usklajeni.

51. člen

(vodooskrba)

V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno omrežje, je priključitev nanj obvezna.

Pri izdelavi PGD projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja oskrbe s pitno vodo, tehničnega pravilnika, predpisov, ki urejajo opravljanje gospodarskih javnih služb, ter kataster vodovodnih naprav in objektov.

Ob izgradnji novih objektov, ki bodo oskrbovani z vodo, je treba preučiti kapacitete vodooskrbe in jih v primeru nezadostnosti povečati. Na območjih, kjer je predvidena gradnja vodovodov, se lahko sočasno gradijo tudi drugi objekti.

V zaselkih in območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrež ja ali ni predvideno, si mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak ali kapnica) po predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji ter ob pridobitvi ustreznih dovoljenj za rabo vode.

52. člen

(odvajanje odpadnih voda)

V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.

Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, če le-ta obstaja.

Na drugih poselitvenih območjih, kot so manjša poselitvena jedra, razpršena gradnja in skupine več stavb na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb. Prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave v čiščenje na čistilno napravo mora biti najmanj enkrat na štiri leta; odvoz blata iz nepretočne greznice mora biti v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS 109/07, 33/08, 28/11) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07 in 30/10) zagotovljen z uporabo storitev javne službe.

Do izgradnje kanalizacijskih sistemov oziroma skupnih malih čistilnih naprav je dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo v vodotesne greznice brez iztoka na občasno praznenje, če letna obremenitev ni večja od 10 PE. Po izgradnji kanalizacijskega sistema, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, bo morala stranka v skladu z določili uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja in pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode zagotoviti priključek obravnavanega objekta na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico brez iztoka ali malo komunalno čistilno napravo z iztokom prečiščenih vod, ki se dovoljuje kot začasna rešitev.

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS 109/07, 33/08, 28/11), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri dovajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 45/07, 63/09, 105/10) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07, 30/10). Vsi priključki s prvim revizijskim jaškom morajo biti locirani na uporabnikovem zemljišču.

Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.

52. a člen

(gnojišča)

Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna brez iztoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvažata na kmetijske površine, pri čemer je na vodovarstvenih območjih potrebno upoštevati določila in omejitve iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS št. 24/07, 32/11). Dopusten način in količinski vnos hranil v tla mora biti skladen z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. L. RS 84/05, 62/08, 113/09). Deponiranje gnojevke na principu „obdelane lagune“ ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter priobalna zemljišča vodotokov se tekoča vsebina greznic, gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati.

V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se morajo le-ta urediti ali primerno sanirati v sklopu ureditev na parceli.

53. člen

(elektroenergetsko omrežje)

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati prenosne in distribucijske elektroenergetske objekte in varovalne pasove, ki potekajo na območju odloka. Skladno z Nacionalnim energetskim programom je potrebno upoštevati, da je za vse obstoječe enosistemske daljnovode predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.

Upoštevati je potrebno širine varovalnega pasu elektroenergetskih daljnovodov, ki znašajo:

-   pri nadzemnem večsistemskem daljnovodu in razdelilni transformatorski postaji nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi daljnovoda),

-   pri podzemnem kabelskem sistemu nazivne napetosti 400 kV 20 m (10 m levo in 10 m desno od osi kablovoda),

-   pri nadzemnem večsistemskem daljnovodu in razdelilni transformatorski postaji nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda),

-   pri podzemnem kabelskem sistemu nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 6 m (3 m levo in 3 m desno od osi kablovoda);

-   pri nadzemnem večsistemskem daljnovodu nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 20 m (10 m levo in 10 m desno od osi daljnovoda);

-   pri podzemnem kabelskem sistemu nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 2 m (1 m levo in 1 m desno od osi kablovoda);

-   za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV 2 m.

Za vsak poseg v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca k projektnim rešitvam. Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati določila Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10). Gradnja objektov in naprav, ki so v prilogah navedenega pravilnika označeni z »-« (npr. stanovanjske stavbe, nekatere nestanovanjske stavbe…), je prepovedana.

Pri umeščanju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekti se priključi jo na elektroenergetsko omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije, ki so podani v projektnih pogojih oz. soglasju za priključitev.

Srednje in nizkonapetostni vodi se praviloma izvedejo v kabelski izvedbi, lahko pa tudi v nadzemni izvedbi.

Transformatorske postaje je potrebno locirati v središču potrošnje tako, da je omogočen stalen dovoz vsaj iz dveh strani. Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju). Območja bivanja spadajo v I. območje varstva pred elektromagnetnimi sevanji, za katera veljajo strožja merila, kot za II. območje varstva pred elektromagnetnimi sevanji, kamor spadajo območja brez stanovanj, namenjena industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti.

Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pri sistemskem distributerju posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

53. a. člen

(javna razsvetljava)

V kolikor se posega v objekte razsvetljave oziroma prometne semaforizacije, je potrebno pripraviti projektno dokumentacijo za posege v javno razsvetljavo oziroma prometno semaforizacijo. K projektni dokumentaciji je potrebno pridobiti pisno soglasje s strani upravljavca.

Predvideti je potrebno izgradnjo oziroma ureditev javne razsvetljave za osvetljevanje javnih površin – občinskih cest.

Oprema javne razsvetljave mora biti predvidena in izvedena v skladu s standardi in tipizacijo, ki obstaja v MO Maribor (v fazi projektiranja pridobiti informacije pri upravljavcu).

Predvideti je potrebno izdelavo ustrezne projektne dokumentacije za posamezne odseke oziroma območje ureditve.

Javna razsvetljava se mora predvideti in projektirati skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.

54. člen

(omrežje zvez)

Za predvidene posege in gradnje na območju je potrebno sistemskemu operaterju dostaviti gradbene situacije v elektronski obliki in naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Predvidevati je potrebno izgradnjo TK priključkov za stanovanjsko izgradnjo na območju razpršene poselitve, kjer bo prenosni medij izbran glede na možnost izvedbe priključka. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje sistemskega operaterja k projektnim rešitvam.

Obstoječe TK omrežje je potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju, dela pa izvede sistemski operater. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

Pri načrtovanju objektov mora investitor za objekte, kjer bo izveden TK priključek, predvideti vgradnjo dovodne TK omarice in zagotoviti ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo z dovodno TK omarico zaključi. V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje.

54. a člen

(bazne postaje)

Lahko se gradijo:

-   v odprtem prostoru izven območja varovanih pogledov,

-   v območjih razpršene gradnje izven naselij v oddaljenosti najmanj 50 m od najbližjega stanovanjskega objekta,

-   v območju naselij, integriranih v objekte ali kot naprave na objektih, ki ne izstopajo iz silhuete naselja.

Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebna upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:

-   v prostor se jih umešča na podlagi strokovnih prostorskih preveritev,

-   prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino,

-   objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,

-   na izpostavljenih legah je potrebno zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora,

-   če je le mogoče, je potrebno objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča,

-   na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembna območja naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status,

-   v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je potrebno objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine,

-   posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter konkretnim prostorskim razmeram (dimenzije, proporci, barve, oblika strehe in podobno).

55. člen

(plinovodno omrežje)

Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno upoštevati energetski zakon in sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina. Za poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda (2 x 100 m) s tlakom nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za po sege v območjih njihovih varovalnih pasov. Za poseganja v varnostni pas prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do vključno 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 bar.

Pri načrtovanju in izvedbi posameznih posegov je potrebno upoštevati obstoječe prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem varovalnem pasu oz. varnostnem pasu in pridobiti soglasja upravljavca. V 2 x 5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.

Vvarnostnem pasu plinovodov ni dovoljen strojni izkop. Pred izvajanjem del je potrebno plinovod na terenu zakoličiti. Plinovode in priključne plinovode je prepovedano podkopavati; v kolikor je za gradnjo tak izkop potreben, mora izvajalec del o izkopu obvestiti upravljavca. Teren pod plinovodi in priključnimi plinovodi je potrebno primerno utrditi.

Pred zasutjem plinovodov in priključnih plinovodov je izvajalec del dolžan obvestiti upravljavca, da pregleda stanje plinovodov in priključnih plinovodov. Stroške zaščite in vsa eventualna popravila plinovodov in plinovodnih priključkov gredo v breme investitorja.

56. člen

(ogrevanje)

Potrebno je načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba prilagoditi zasnove objektov legi na terenu ter uporabljati ustrezne materiale.

Ogrevanje objektov in priprava sanitarne vode sta možna tudi z obnovljivimi viri energije kot so npr.:

-   kurilnice na biomaso,

-   toplotne črpalke, uporaba podtalnice in zemeljske energije, itd.,

-   sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice oz. fotovoltaični elementi za proizvodnjo električne energije.

57. člen

(ravnanje z odpadki)

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.

Vnaseljih oz. območjih, kjer ni urejen stalen odvoz komunalnih oz. gospodinjskih odpadkov, se mora organizirati vsaj občasen odvoz.

Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah.

Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.

Postavitev ekoloških otokov za komunalne odpadke ali ločeno zbiranje je dopustna le ob prometnicah. Stojišče ekološkega otoka je potrebno opredeliti kot obcestni prostor. Urejena ploščad mora biti dobro dostopna za peš in dostavni promet, dobro osvetljena, ne sme prepuščati vode v podtalje in ne sme skupaj z ekološkim otokom ovirati preglednosti prometa. Za nemoteno funkcioniranje zbiranja in odvoza odpadkov ter vzdrževanje zbirne ploščadi je potrebno določiti upravljavca.

57. a člen

Črtan

57. b člen

(območja, za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov – začasno urejanje z odlokom)

Na območjih, za katera je določena izdelava OPPN-ja, so dopustni naslednji posegi:

-   odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

-   rekonstrukcije in vzdrževanje objektov,

-   gradnja dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov kot so določeni za posamezno namensko rabo,

-   nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor (MUV, št 26/1998) vsebuje naslednje končne določbe:

10. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor (MUV, št 11/2000) vsebuje naslednje končne določbe:

2. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št 2/2001) vsebuje naslednje končne določbe:

7. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor (MUV, š.t 4/2012) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

54. člen

Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor prenehajo veljati odloki o naslednjih izvedbenih prostorskih aktih:

-   Odlok o zazidalnem načrtu za gručo v Rošpohu (MUV, št. 25/04).

55. člen

Ne glede na določila tega odloka je možno legalizirati objekte, zajete v Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Maribor (MUV, št. 8/1994), in sicer v skladu s pogoji sanacije.

56. člen

Ne glede na določila tega odloka je možno na stavbnih zemljiščih, za katere je bila v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih (veljavnih do uveljavitve zakona o urejanju prostora 01. januarja 2003) plačana sprememba namembnosti zaradi spremembe kmetijskega zemljišča, ki se je izvedla na podlagi predpisanega dovoljenja (npr. gradbeno dovoljenje) ali drugega upravnega akta in se je z gradnjo takega objekta pričelo v času veljavnosti dovoljenja, graditi objekte z v okviru tlorisnih in višinskih gabaritov ter z namenom, kot so bili določeni v dovoljenju oz. drugem upravnem aktu.

57. člen

Ne glede na določila tega odloka na območju, ki ga ureja Odlok o ureditvenem načrtu rekreacijskih površin na mariborskem Pohorju – sektor Bellevue (MUV, št. 10/96, 1/02, 18/05, 2/11), ostajajo v veljavi 9., 24., 29. in 30. člen Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93).

58. člen

Prostorski ureditveni pogoji so v analogni obliki na vpogled na Mestni občini Maribor, Sektor za urejanje prostora, v digitalni obliki pa na spletni strani »www.maribor.si«.

59. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor.

60. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Obvezna razlaga 10. odstavka 5. a člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 18/2013) vsebuje naslednjo končno določbo:

II.

Ta obvezna razlaga je sestavni del Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/12UPB-1, 10/13 (popr.)) in začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor, (MUV, št. 5/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

47. člen

Območja, ki so bila z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje Mestne občine Maribor (MUV št. 2/01) v letu 2001 spremenjena v stavbna zemljišča za gradnjo točno določene vrste stavb, so v kartografskem delu tega odloka posebej označena. V postopku izdajanja upravnih dovoljenj za gradnjo na teh območjih je potrebno preveriti razlog spremembe namenske rabe zemljišča v planskem aktu, in za dopustne vrste objektov smiselno uporabiti določila tega odloka.

48. člen

Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor na območjih, ki so vključena v ta odlok, prenehajo veljati naslednji izvedbeni prostorski akti:

-   Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Maribor-Zrkovci - S-52/2 (MUV, št. 7/01, 16/07 in 6/12 (popr.)),

-   Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 26/98, 2/01, 14/02,

22/11, 10/13 - obv. razl.),

-   Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 19/06, 01/07, 5/07, 01/08 – obv. razlaga, 5/08 – obv. razlaga, 14/08, 15/08, 17/09 (popr.), 26/09, 30/09 – sklep, 16/10 – obv. razlaga, 2/11 – obv. razlaga, 4/11, 12/11, 23/11 – obv. razlaga, 4/12 – obv. razlaga, 10/12, 13/13, 18/13 (popr.)).

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor z dne 06. marca 2014 ne vpliva na postopke izdajanja gradbenih dovoljenj, ki so se pričeli pred uveljavitvijo tega odloka, postopki pa še niso zaključeni z izdajo gradbenega dovoljenja, razen če so določbe tega odloka za investitorja ugodnejše in nadaljevanje obravnave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v skladu z določbami tega odloka zahteva investitor.

49. člen

(vpogled)

Prostorski ureditveni pogoji so v analogni obliki na vpogled na Mestni občini Maribor, Sektor za urejanje prostora, v digitalni obliki pa na spletni strani »www.maribor.si«.

50. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor.

51. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 16/2014) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 20/2014)

II.

Ta tehnični popravek je sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV št. 16/14) in velja naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 35005-48/2010                                                           Župan Mestne občine Maribor

Datum: 7. julij 2015                                                                   dr. Andrej Fištravec, s.r.