Na podlagi 45. člena
Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo
na območju Občine Tišina
(Uradni list RS, št. 94/11), določil
Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št.
102/04, 14/05, 126/07 in 108/09), določil Pravilnika o oskrbi s pitno
vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08 in 28/11), 16. člena
Statuta Občine Tišina
(Uradni list RS, št. 38/07) je Občinski svet Občine Tišina na 17. redni
seji dne 24. 8. 2012 sprejel |
T E H N I Č N I P R
A V I L N I K |
javnega vodovoda na
območju Občine Tišina |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem tehničnim
pravilnikom se urejajo smernice za projektiranje in gradnjo javnega
vodovoda, tehnični normativi za priključevanje na javni vodovod, način
zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javnega vodovoda,
izdaja soglasij za gradnjo vodovoda in za priključitev nanj.
|
Ta pravilnik je
obvezen za vse udeležence pri planiranju, projektiranju, gradnji,
komunalnem opremljanju, v upravnem postopku za upravljavca in za
uporabnike javnega vodovoda na območju Občine Tišina. Poleg tega
tehničnega pravilnika je potrebno upoštevati še republiške in občinske
predpise, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo, predpise s področja
graditve objektov in urejanja prostora ter navodila proizvajalcev
uporabljene opreme. Za vsa področja, ki jih ta pravilnik ne obravnava pa
veljalo določila slovenskega standarda SIST EN 805. |
Tehnični pravilnik
velja za celotno oskrbovalno območje v Občini Tišina. |
II.
POJMI |
2. člen |
Posamezni izrazi,
uporabljeni v tem tehničnem pravilniku so usklajeni z občinskim
predpisom o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno
vodo na območju Občine Tišina in imajo enak pomen. |
III.
SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO JAVNEGA VODOVODA |
3. člen |
Kvaliteta vode |
Kakovost pitne vode
iz vodovodnega sistema mora ustrezati vsem zahtevam predpisov v RS,
upoštevati pa je treba tudi smernice EU, kadar je mogoče. |
Voda iz javnega
vodovoda mora na vodomernem mestu ustrezati zahtevani kakovosti za pitno
vodo. Kvaliteta pitne vode za preskrbo prebivalstva, nadzor kvalitete,
način izvajanja nadzora in drugi pogoji glede kvalitete vode morajo
ustrezati določilom veljavnih zakonov in pravilnikov. Uporabnik je
dolžan zagotoviti, da se kvaliteta pitne vode v interni instalaciji ne
poslabša. |
Voda za protipožarne
namene in za tehnološke potrebe je lahko slabše kvalitete od predpisane
za pitno vodo, če se transportira po ločenih vodovodnih sistemih. |
4. člen |
Poraba vode |
Obstoječa poraba vode
je maksimalna dnevna poraba vode vseh obstoječih porabnikov (široka in
industrijska potrošnja, kmetijstvo, javna poraba ...), ki so že
priključeni na javni vodovodni sistem. |
Pri načrtovanju in
projektiranju vodovodnih objektov in opreme se za predvideno porabo vode
uporabi izkustveno ugotovljene normative. Predvidena poraba je
pričakovana poraba glede na spremembe strukture uporabnikov, gostote
prebivalstva, razvoja turizma, rabe prostora itd. na oskrbovanem območju
za obdobje od 30 do 50 let. |
5. člen |
Zagotavljanje
požarnega varstva (zagotavljanje vode iz javnega vodovoda za gašenje
požarov) se izvaja samo na območjih, kjer tehnične karakteristike
obstoječega vodovodnega sistema zagotavljajo kriterije veljavnih
predpisov s področja varstva pred požari. Ta območja določi upravljavec
javnega vodovoda. |
6. člen |
Tlak v omrežju |
Dobavni tlak je
odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode in je na mestu
obračunskega vodomera pri pretoku nič lahko najmanj 1,5 bar. V izrednih
razmerah je minimalni tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara).
Za vsak objekt se v soglasju k lokaciji navede tlak, ki ga omogoča
normalno stanje v vodovodni mreži. |
Praviloma tlak v
omrežju ne sme presegati 6,0 bar. |
7. člen |
Toplotna zaščita
javnih vodovodov |
Cevovode je potrebno
položiti tako, da trajno obratujejo brez motenj v pričakovanem
temperaturnem območju od + 4 °C do + 20 °C. |
Javni vodovodi so
praviloma vkopani in potekajo pod cono zmrzovanja praviloma v globinah
definiranih v 14. členu tega pravilnika. |
V primeru, da se
predvideva obratovanje izven pričakovanega temperaturnega območja, se
mora izvesti ustrezna toplotna zaščita vodovoda. |
8. člen |
Zaščita javnega
vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem |
Javni vodovodi morajo
biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno
trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev, kar je
potrebno na obremenjenih mestih dokazati z izračunom. Trasa cevovoda naj
poteka tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem z izkopnim
orodjem in omogoča varno delo delavcev. |
9. člen |
Vodovodne cevi se
zaščitijo z zaščitno cevjo tam, kjer je potrebno prestreči mehanske
obremenitve, doseči toplotno zaščito in omogočiti vzdrževanje.
|
Za zaščito cevovodov
v povoznih površinah se uporabljajo jeklene zaščitne cevi in cevi iz
nodularne litine, ali obbetonirane PE in PVC cevi. Dolžina in presek
zaščitne cevi je odvisna od velikosti cevovoda, vrste cevi (material) in
možnosti izvleka. |
Trasa cevovoda mora
biti pred vstopom in izstopom iz zaščitne cevi izvedena tako, da je
možen izvlek cevi. |
Zaščita pred
morebitnim onesnaženjem se doseže: |
– z zadostnimi odmiki
vodovoda od možnih virov onesnaženja, |
– z vgradnjo vodovoda
v zaščitno cev, |
– z glinenim nabojem. |
10. člen |
Za spajanje
prirobničnih vodovodnih elementov se pri novogradnjah uporabljajo vijaki
in matice iz enakega ali po lastnostih boljšega materiala, ki dokazljivo
ne povzroča korozije elementov. |
11. člen |
Dimenzije elementov
javnih vodovodov |
Nazivne mere
elementov cevovoda morajo biti izražene z nazivnim premerom DN, in
sicer: |
– DN / ID, kar pomeni
nazivni premer glede na notranji premer, |
– DN / OD, ki pomeni
nazivni premer glede na zunanji premer. |
Dimenzije zunanjih
razvodov, ki se uporabljajo v javnih vodovodnih sistemih: |
– DN / ID: 80, 100,
125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450, 500, 600, |
– DN / OD: 32, 40,
50, 63, 75, 90, 110. |
12. člen |
Materiali elementov
javnih vodovodov |
Materiali, iz katerih
so izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, ki so
predvideni za oskrbo z vodo, morajo biti primerni za ta namen. V stiku z
vodo ne smejo vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z
ustreznimi dokazili. |
Za nove javne
vodovode in za obnovo obstoječih javnih vodovodov se smejo uporabljati
cevovodi izdelani iz nodularne litine (NL), z nazivnim tlakom PN16 bar,
ter cevi iz polietilena PE 80 z nazivnim tlakom PN12,5 bar in PE 100 z
nazivnim tlakom PN 16 bar. |
Ostali elementi
javnega vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature) so lahko iz
nodularne litine, LTŽ ali nerjavnega materiala. |
Praviloma se za
priključne vodovode do vključno DN / OD 63 uporabljajo cevi iz
polietilena (PE 80) z nazivnim tlakom PN 12,5 bar. |
V izjemnih primerih
lahko upravljavec odobri uporabo druge vrste cevi. |
13. člen |
Transport in
skladiščenje elementov cevovodov |
Deli javnih vodovodov
se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne poškodujejo in ne
pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnih komadov in
armatur morajo biti zaprte. Deli javnih vodovodov ne smejo biti
onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali škodljivimi snovmi. Če se
temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti. |
14. člen |
Globine javnih
vodovodov |
Minimalna globina
vodovodnega cevovoda od nivoja urejenega terena do temena cevi znaša za:
|
– transportne in
primarne cevovode 1,2 m, |
– sekundarne cevovode
1,0 m, |
– priključne cevovode
0,8 m. |
Če predpisanih globin
ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe,
kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav. |
15. člen |
Križanje in prečkanje
javnih vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti |
Pri križanju javnega
vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami, javni vodovod načeloma poteka
horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja javnega vodovoda s
komunalnimi vodi morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot
prečkanja osi javnega vodovoda in osi druge podzemne instalacije med 45°
in 90°. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. |
16. člen |
V izjemnih primerih
se lahko teme cevi spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo,
vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali
pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,2 m pod koto dokončno
urejenega nivoja terena. |
V vsakem primeru
spremembe smeri javnega vodovoda v vertikalni smeri je potrebno
ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter
predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda.
|
V primerih, ko je
prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti izvedba takšna,
da omogoča potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi brez prevelike sile
(uporaba drsnikov-sani, uporaba sidrnih spojev na ceveh). |
Na območjih, kjer
obstaja možnost oziroma nevarnost onesnaženja in so kot zaščita
predvidene zaščitne cevi, se morajo zaščitne cevi preizkusiti glede
vodotesnosti. |
17. člen |
Vertikalni odmiki |
Vertikalni odmiki med
javnimi vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od
medsebojno najbližjih sten javnega vodovoda in drugih komunalnih
napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, navedenih v nadaljevanju.
Praviloma mora javni vodovod potekati nad ostalimi komunalnimi vodi. |
18. člen |
Zahteve križanj, ko
poteka javni vodovod nad komunalnimi vodi: |
Vodovod nad
kanalizacijo: |
– vodovod ni obvezno
vgrajen v zaščitni cevi (v vodonepropustnem zemljišču), |
– vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m, |
– v primeru, da je
odmik manjši od 0,5 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev.
|
Vodovod nad
toplovodom: |
– toplovod mora biti
toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostovati zahtevam,
navedenih v ostalih poglavjih tega pravilnika, |
– vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m. |
Vodovod nad
plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli: |
– vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m. |
19. člen |
Zahteve križanj, ko
poteka javni vodovod pod komunalnimi vodi: |
Vodovod pod
kanalizacijo: |
– vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji zaščitne cevi
morata biti vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije
najmanj 2,5 m na vsako stran, |
– vertikalni odmik od
temena zaščitne cevi do temelja kanala mora znašati najmanj 0,5 m.
|
Vodovod pod
toplovodom: |
– vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 1 m na
vsako stran, |
– vertikalni odmik od
temena zaščitne cevi do spodnjega oboda toplovodne napeljave mora
znašati najmanj 0,5 m. |
Vodovod pod
plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli: |
– plinovod, PTT, TV
in elektro kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi in ustrezno
signalizirani, |
– ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi vodovoda najmanj 0,5 m na
vsako stran, |
– vertikalni odmik
znaša najmanj 0,5 m. |
20. člen |
Če predpisanih
odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi preprečiti
direktni stik in preprečiti prenose sil. |
Pri križanju
komunalnih vodov morajo biti posamezni vodi ustrezno signalizirani. |
21. člen |
Pri gradnji
komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom, je vodovodni cevovod potrebno
zaščititi pred posedanjem in zlomom. |
22. člen |
Horizontalni odmiki
(svetli odmiki) javnih vodovodov od drugih komunalnih napeljav in
objektov ter drevoredov |
Horizontalni odmiki
so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih
vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši kot jih določa standard EN
805, in sicer: |
– horizontalni odmiki
od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m
|
– horizontalni odmiki
od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m
|
– v izjemnih
primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti
manjši od 0,2 m. |
Posebno je treba
paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav in
podzemnih napeljav. |
V tem primeru morajo
biti komunalni vodi položeni v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni
primer posebej obdelani. |
V soglasju z
upravljavcem javnega vodovoda so dovoljeni tudi izredni odmiki v primeru
polaganja komunalnih vodov (KRS, signalnimi kabli in sekundarni
razdelilni PTT) v isti izkopani jarek. V tem primeru je dovoljeno
vzporedno polaganje s cevovodom z minimalnim odmikom 30 cm, in sicer v
skrajnem robu kanala v smeri toka vode v vodovodnih ceveh, poglobljenim
za 10 cm pod dnom vodovodnega cevovoda, v peščeni posteljici. Posebno je
treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih objektov,
naprav in podzemnih napeljav. |
23. člen |
Podzemno prečkanje
vodotokov |
Pri podzemnem
prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu
vodotoka. Način izkopa, polaganje javnega vodovoda in zasip so odvisni
od vrste vodotoka (širina, velikost pretoka ...) in oblike ter vrste
terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit ...). |
Vsako podzemno
prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba
upoštevati navodila proizvajalcev cevi, izkušnje podjetij, ki ta dela
opravljajo in zahtev soglasodajalcev. |
24. člen |
Podzemno prečkanje
cest, ulic, hodnikov za pešce |
Pri križanju javnega
vodovoda s prometno potjo mora biti javni vodovod glede na prometno
obtežbo in zaradi možnosti popravila v zaščitni cevi. Prečkanje je
potrebno izvesti pravokotno in v soglasju z danimi zahtevami
soglasodajalcev. |
25. člen |
Vodovodni jaški |
Za potrebe
obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo
jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje,
odzračenje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na
navedeno delimo jaške na: |
– jaške za vodovodne
armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje, čiščenje,
zniževanje tlaka, ostalo (armaturni jaški), |
– jaške za povišanje
tlaka v omrežju (prečrpalni jaški), |
– jaške za nameščanje
kontrolnih in merilnih naprav (kontrolni in merilni jaški), |
– jaške za nameščanje
vodomerov (vodomerni jaški). |
Velikost jaška
definira namembnost jaška, montažni odmik vseh prirobnic od stene in
možnost vstopa. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška mora biti
na vseh straneh najmanj 20 cm. |
Iz krovne plošče se
na vstopnem mestu izvede vstopni podaljšek tlorisne dimenzije 100 x 100
cm, ki mora izven povoznih površin segati 15 cm nad okoliški teren.
Najmanjša vstopna odprtina je standardnih dimenzij 60 x 60 cm. Odprtina
je odvisna od velikosti elementov, ki so vgrajeni v jašku. |
Na mestu vstopne
odprtine je vgrajena vstopna lestev iz nerjavnega materiala. Vstopna
odprtina mora biti zamaknjena glede na steno jaška in vstopnega
podaljška tako, da je vstopna lestev ne prekriva, oziroma ta ne sega v
njo. |
Nad vstopno odprtino
se mora izvesti natično vstopno držalo neto višine 100 cm iz nerjavnega
materiala, ki se po uporabi obesi v sam jašek. |
Jaški morajo biti
opremljeni s pokrovi, ki ustrezajo pričakovani nosilnosti na mestu
objekta (5 t, 15 t, 25 t in 40 t). |
Na povoznih površinah
se uporabijo pokrovi iz nodularne litine z napisom VODOVOD. |
Na nepovoznih
površinah se vgradijo pokrovi iz nerjavnega materiala, ki so opremljeni
s tečaji, verigo za preprečitev prevračanja, natičnim držalom za
fiksiranje v odprtem položaju, ključavnico in termoizolacijo.
|
Pokrov mora biti
izveden in vgrajen tako, da onemogoča dostop meteorne vode v jašek.
|
Za demontažo armatur
nad DN 250 mora biti ustrezna demontažna odprtina s pokrovom ali
demontažen strop iz armiranobetonskih plošč, ki ima vgrajena najmanj dva
elementa za dviganje. |
Nad ploščo jaška mora
biti najmanj 30 cm nasutja. |
Vsak jašek mora imeti
praviloma urejeno odvodnjavanje s talnim sifonom za odtok vode, ki se
nabere v jašku. Za vsak primer posebej so v soglasju podani pogoji
izvedbe odvodnjavanja. |
Jašek mora imeti pod
vstopno odprtino na dnu izdelano poglobitev, ki služi za črpanje oziroma
odvajanje vode iz jaška. Minimalna velikost poglobitve znaša 40 x 40 x
20 cm in je izdelana tako, da ne ogroža statike trdnosti temeljev jaška.
Na dnu jaška se izvede naklonski beton s 5 %
padcem proti poglobitvi. |
Jaški z vgrajenimi
zračnimi, reducirnimi in varnostnimi ventili morajo imeti obvezno
izvedeno stalno odvodnjavanje iz jaška. |
Izvedba jaška mora
biti vodotesna. |
Prehod cevovoda skozi
steno jaška se mora izvesti vodotesno s fazonskim kosom iz debelostenske
cevi iz nerjavečega materiala. |
Jaški v terenu z
visoko podtalnico morajo biti zavarovani pred delovanjem vzgona.
|
Vstopna odprtina na
jašku mora biti praviloma izven prometnih površin. |
26. člen |
Zbiralniki vode s
prosto gladino (vodohrani, prečrpalne postaje, razbremenilniki ...)
morajo imeti obvezno vgrajene zračnike za prezračevanje. Vodne celice
morajo biti obdelane z zalikanim betonom in premazane z ustreznimi
vodonepropustnimi materiali, ki morajo izpolnjevati higienske pogoje za
pitno vodo. |
Tla armaturnega dela
jaška – objekta (armaturna celica) morajo biti obdelana s ploščicami
odpornimi proti zdrsu in obrabi, stene pa obdelane v keramiki. V teh
objektih se mora predvideti odjemno mesto za redni odvzem vzorcev in
kontrolo kakovosti vode. |
27. člen |
Vgradnja vodovodnih
armatur, spojnih kosov in opreme |
V vodovodni sistem se
lahko vgrajujejo samo tiste armature, spojno kosi in oprema, ki so
izdelani in preizkušeni po ustreznih standardih in imajo za to ustrezna
dokazila. |
V izjemnih primerih,
ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega elementa, se
le-ta lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in konstrukcijske
oblike je treba upoštevati obratovalne pogoje, zaščito proti koroziji in
inkrustraciji ter higiensko neoporečnost. |
Vodovodne armature se
vgrajujejo na lahko dostopnih mestih, kar omogoča stalno in hitro
regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in potrebno zamenjavo. |
Pri načrtovanju je
potrebno izbrati tak sistem in način izvedbe spajanja cevi, armatur in
opreme, ki bo zagotavljal najmanj sestavnih delov ter omogočal najbolj
ekonomično montažo (bajonetni spoj, spajanje brez vijačenja ...). |
28. člen |
Vsi prirobnični
fazonski kosi (T, FFK, Q, N, E, F ...), razen FF kosa, morajo biti iz
nodularne litine in imeti vrtljive (proste) prirobnice. Izjemoma se
lahko uporabljajo LTŽ fazonski kosi s fiksno prirobnico samo po
predhodnem soglasju upravljavca. |
29. člen |
Za zaporne armature
se za vse dimenzije uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (EV) iz
nodularne litine, notranje in zunanje prašno barvani. Omogočati morajo
pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem
(bajonet ali navoj). |
Izjemoma se za
dimenzije DN 300 in več lahko uporabljajo prirobnične metuljaste lopute
z ekscentričnim polžnim odpiranjem – disk iz nerjavnega materiala, samo
po predhodnem soglasju upravljavca. Omogočati morajo pritrditev vgradne
garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem (bajonet ali navoj).
|
Pri vgradnji v zemljo
se uporabi pripadajoča teleskopska vgradna garnitura – spajanje brez
dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo se
namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu
vgradne garniture ter cestna kapa – velika (ø135). Ohišje kape in pokrov
je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še dodatno
protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je konusno s
podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost
le-tega. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno prilagajati glede
na teren s pripadajočimi distančnimi obroči. |
Pogon regulacijskih
armatur je lahko ročen ali motorni, v primeru motorne regulacije, mora
biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije. Elektromotorni pogoni
za armature morajo biti opremljeni z enofaznim ali trifaznim izmeničnim
elektromotorjem in priključno vtičnico za pogon z agregatom. |
30. člen |
Na mestih javnega
vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti
zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju javnega
vodovoda in pri sesanju ter praznjenju javnega vodovoda. |
31. člen |
Cevovodi morajo biti
v najnižjih točkah opremljeni z blatniki oziroma izpusti. |
Izvedejo se kot
podzemni hidranti DN 80 s prostim pretokom po celotnem prerezu brez
požarne funkcije. |
32. člen |
Ograje, vrata,
stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki morajo biti izvedeni
iz nerjavnega materiala. |
33. člen |
Načini vgradnje
armatur |
Praviloma se vse
zaporne armature vgradijo z zasutjem v terenu. Zaporne armature naj bodo
na vseh odcepih čim bliže napajalnemu cevovodu. |
Priporoča se vgradnja
zračnika, naprave za sprostitev tlaka in izpust med dvema armaturama v
odseku. V glavnih in oskrbovalnih cevovodih zadoščajo za ta namen
hidranti. |
Kjer obstaja večja
nevarnost zaradi škode pri prelomu cevi, se vgrajuje varovalna zaporna
armatura, ki jo sprosti merilna naprava za pretok ali sistem za
daljinsko vodenje. |
Razdalja med
zapornimi armaturami ne sme biti večja od: |
– 1000 m na
transpornih vodih, |
– 500 m na primarnih
in sekundarnih vodih. |
Zaporne armature
morajo biti obvezno vgrajene: |
– na odcepu vodovoda
primarnega in sekundarnega cevovoda v vseh smereh, |
– na priključku za
hidrant, |
– na priključku za
zračnik, |
– na priključku
blatnika oziroma izpusta, |
– pred čistilnim
kosom in za njim (po potrebi), |
– neposredno na
vodovod, s čimer je omogočeno zapiranje posameznih delov omrežja pri
posegih v vodovodno omrežje (redno vzdrževanje, obnove), |
– neposredno na
vodovod tako, da je omogočeno zapiranje posameznih vodovodov ali delov
vodovodnega sistema. |
Cestne kape morajo
biti podložene s podložnimi ploščami in obbetonirane. |
Hidranti se morajo
vgraditi tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta
(drenažni element in gramozni tampon za praznjenje hidranta kot
varovanje proti zamrznitvi). |
34. člen |
Označevanje
vodovodnih armatur |
Vodovodne armature
(zasuni, zračniki, blatniki, izpusti, sifoni pri prečkanju vodotokov) in
podzemni hidranti, ki so vgrajeni na vodovodnem omrežju, morajo biti
označeni z označevalnimi tablicami. |
Označevalne tablice
morajo biti nameščene na vidnem mestu v neposredni bližini vgrajene
armature praviloma na samostojnem drogu, ki je namenjen samo za
namestitev označevalne tablice za javni vodovod. Drog se izvede iz
pocinkane cevi 2«, neto višine 2,00 m, zaključno PVC kapo in betonskim
temeljem. V primeru, ko ni možnosti za postavitev droga, se tablica
namesti na drugo ustrezno mesto (ograja, stena ...). |
35. člen |
Na označevalnih
tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega
hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti armature in
o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi,
ki služi za register katastra ali za šifriranje armatur v vodovodnem
sistemu. |
Za označevanje
vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne
tablice po standardu SIST EN 1005, ki določa mere, obliko, vsebino in
izvedbo označevalne tablice. |
36. člen |
Označevanje
vodovodnih naprav in cevovodov |
Vodovodni cevovod se
označi tako, da se 30 cm nad njim položi ustrezen trak z napisom VODOVOD
za označitev poteka cevovoda. |
37. člen |
Vsi novozgrajeni
javni vodovodi, vključno z vodovodnimi priključki, morajo biti
tahimetrično posneti. |
Kataster komunalnih
vodov se vodi v obliki digitalnega katastra z GIS orodji. |
Predaja geodetskega
načrta (po topografskem ključu) upravljavcu vodovodnega sistema mora
biti izvedena v digitalni in pisni obliki. Investitor mora zagotoviti
prenos geodetskega načrta v okolje operativnega katastra vodovoda, ki ga
izvede upravljavec vodovoda. |
38. člen |
Objekti in naprave |
Prečrpališča |
Prečrpališča morajo
biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne opreme.
Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim pogojem glede vklopa v
prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode. Pri podzemnem objektu
črpalnih postaj veljajo enake zahteve, kot so opisane v poglavju Jaški.
Pri podzemni izvedbi črpalnih postaj je potrebno predvideti minimalno
vstopno odprtino za vstop, transport in montažo opreme, zagotoviti je
treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni kanal, gretje in
naravno prezračevanje prostora. Če je odvodni kanal više od jaška in ni
možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti drenažno
črpalko, ki se vklopi glede na nivo vode v jašku. |
Predvideni črpalni
sklop mora biti sestavljen iz ustreznega števila enakih frekvenčno
krmiljenih črpalk. |
V prečrpališčih na
primarnih in transportnih cevovodih morajo biti najmanj tri, v
prečrpališčih na sekundarnih cevovodih najmanj dve črpalki. Črpalni
agregat naj bo kompaktne izvedbe, predviden za vgradnjo na betonski
podstavek in opremljen z osnovno armaturo in tlačnimi senzorji.
Predvideti je potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk, zaporno
armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev
hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in izgradnjo delov
opreme, opremo za preprečevanje vibracij, opremo za preprečitev visokih
tlakov in podtlaka (suhi tek) ter opremo za merjenje parametrov. Vsako
prečrpališče mora biti opremljeno z glavnim vodomerom s pulznim izhodom
ustrezne dimenzije. Za zagotavljanje visoke stopnje zanesljivosti in
neprekinjenega obratovanja med vzdrževanjem in popravili, se mora
predvideti izvedba črpališč z dvojnimi črpalkami (delovno in rezervno
garnituro). Zahteva se uporaba kvalitetnih črpalk v nerjavni izvedbi.
Prečrpališča se praviloma izvedejo z direktno vezavo na napajalni
cevovod (booster). Ko to ni možno, se prečrpališča izvedejo z vezavo
preko posode s prosto gladino (razbremenilnik), katere prostornina je
odvisna od kapacitete prečrpališča in ne sme biti manjša od 1 m3.
Črpalke morajo biti praviloma frekvenčno krmiljene na izhodni tlak v
prečrpališču. Za vsako črpališče se mora izračunati nevarnost
hidravličnih udarov in kavitacije ter temu primerno v projektu
predvideti rešitev. |
Armature in cevi naj
bodo razporejene tako, da so izgube tlaka minimalne, omogočajo pa
izločitev in demontažo črpalk. |
Za potrebe sanitarne
službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev
vode, ki je locirano za črpalnim agregatom. |
V objektu se mora
predvideti vgradnja elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo,
ogrevanje in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični
prenos podatkov v nadzorni center. Za telemetrijsko posredovanje
podatkov se predvidi postavitev antene na primerno lokacijo.
|
Dovod električne
energije do predvidenega objekta mora biti usklajen z razpoložljivimi
možnostmi elektrodistributerja. Izbira zagona omrežja se predvidi glede
na dane možnosti elektroomrežja. Za primer izpada električnega toka se
morajo predvideti naprave z možnostjo priključitve mobilnih agregatov.
|
Priključna
elektroomarica z merilno garnituro mora biti nameščena na mestu
dostopnem elektrodistributerju v ustrezni izvedbi in stopnji zaščite
glede na zasnovo objekta. |
Do objekta je
potrebno urediti dovoz in prostor za vozila vzdrževalne službe.
|
Na osnovi znanih
podatkov obstoječe in predvidene porabe je potrebno: |
– hidravlično
dimenzionirati črpalke in opremo, |
– hidravlično
dimenzionirati delovne in maksimalne parametre, |
– izdelati diagram
karakteristik črpalk v samostojnem in skupnem delovanju, |
– določiti zaščitno
opremo na osnovi maksimalnih parametrov, |
– izdelati navodila
za predvideno delovanje (minimalni in maksimalni pretoki, tlaki,
razbremenitev maksimalnih tlakov, varnostni parametri agregata, nivo
poplavitve pri vkopanih jaških). |
39. člen |
Po končanih montažnih
delih je treba za instalacije v črpalni postaji izvesti tlačni preizkus.
Izvede se lahko z omrežjem ali ločeno. Definirati je potrebno čas
trajanja preizkusa, zapisnik in kriterij uspešnosti. |
40. člen |
Po končanih montažnih
delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se opravi poskusni zagon
naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu. Pri poskusnem zagonu
se simulirajo vsi pogoji delovanja in ekstremi (zaustavitve, maksimalne
obremenitve ipd.) ter pri tem kontrolirajo projektirani parametri
delovanja naprav z dejanskimi. |
41. člen |
Vodohrani |
Pri vodohranu morajo
biti izpolnjene naslednje zahteve: |
– funkcija, oblika,
prostornina in način gradnje, ki zagotavlja 100 %
nepropustnost vodnih celic, |
– način dostopa do
vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred
nepoklicanimi, |
– talni vodohran mora
imeti dve ločeni vodni celici, |
– dovod električne
energije mora biti izveden v skladu z veljavnimi predpisi za vlažne in
mokre prostore, |
– prezračevanje
vodohrana (naravno ali prisilno), |
– toplotna in hidro
izolacija, |
– način osvetlitve
notranjosti objekta, |
– način obratovanja
vodohrana oziroma črpališča, avtomatska regulacija gladine, prenos
podatkov o gladini vode do črpališča oziroma nadzornega mesta,
|
– način varovanja
prelivanja vode (regulacijski ventil – električni ali s plovcem ipd.),
|
– preprečena mora
biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic,
|
– zračniki morajo
biti projektirani oziroma izvedeni tako, da je onemogočen vnos
škodljivih substanc v vodne celice, |
– vhodna vrata iz
nerjavnih materialov in toplotno izolirana, |
– odpiranje vhodnih
vrat navzven, |
– pred vhodom
predpražnik z urejenim odvodnjavanjem, |
– vse odprtine (razen
vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavnega jekla, |
– vodne celice in
armaturna celica morajo biti ločeni s PVC ali aluminijastimi okni,
|
– vstopne lestve in
ostali kovinski deli (rešetke, ograje ipd.) v vodohranu morajo biti iz
nerjavnega jekla, kvalitete za prehrambeno industrijo, |
– vodne celice morajo
biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti, |
– vodne celice in
predprostor morajo biti obdelane z ustreznimi materiali, ki izpolnjujejo
sanitarno higienske pogoje za pitno vodo, |
– vtočni in iztočni
cevovod mora biti opremljen s pipo za zajemanje vzorcev vode na
dostopnem mestu, |
– armaturne in
regulacijske naprave naj bodo predvidene v ločenem prostoru (armaturni
celici), |
– če je predvidena
dezinfekcija s klorom, se mora predvideti poseben prostor z ločenim
vhodom, v skladu z varstvenimi in zdravstvenimi predpisi in vsemi
varovalnimi ukrepi, |
– protiležni
vodohrani naj bodo na dotočno-iztočnem cevovodu opremljeni z dvosmernim
merilcem pretoka, |
– način izvedbe
odvoda za vodo iz praznotoka in čiščenje objekta, |
– v vodohranu mora
biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri delu. |
42. člen |
Prostornino vodohrana
je treba določiti na osnovi: |
– izračuna
flukturajoče porabe vode v kritičnem dnevu leta (v primeru pomanjkanja
podatkov je možna ocenitev 2/3 dnevne porabe v kritičnem dnevu),
|
– dodatka za motnje v
obratovanju – 20 %
porabe kritične dnevne porabe, |
– požarne rezerve.
|
Kjer požarna rezerva
predstavlja več kot 60 %
potrebne prostornine, se mora požarna voda zagotoviti na drugačen način. |
43. člen |
Zaščita vodovodnega
omrežja in naprav |
Vodooskrbni objekti
(prečrpališča, vodohrani, razbremenilniki, zajetja ipd.) morajo biti
zaščiteni tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje
nepooblaščenih oseb ali živali. |
Vse naprave in
objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki ...) se varujejo
tehnično. |
Tehnično se
vodooskrbni objekti varujejo tako, da je možen nadzor vstopa na varovano
območje. |
Zaščita (varovanje)
objektov se izvaja: |
– z alarmnimi
napravami in ostalimi načini tehničnega varovanja, |
– z zaščitno ograjo,
|
– z vgradnjo dodatnih
kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken, |
– z ustrezno zaščito
zračnikov proti vmetu itd. |
44. člen |
Zajem podtalnice z
vodnjaki |
Objekti izvedeni z
namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice: |
– raziskovalne
vrtine, |
– piezometri,
|
– vodnjaki.
|
Raziskovanje in
vrtanje vrtin v globini nad 10 m se uvršča med rudarska dela. Za
izvajanje tehničnih in varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del je
potrebno poleg splošnih upoštevati tudi tehnične predpise: |
– za delo na
površini, |
– pri podzemnih
delih, |
– pri prevozu v
podzemnih prostorih in na površini, |
– druge tehnične in
varstvene predpise. |
Kadar se rudarska
dela izvajajo za podzemne objekte, ki niso namenjeni za raziskovanje
oziroma koriščenje mineralnih surovin, se morajo upoštevati tudi vsi
tehnični in ostali predpisi določeni z zakonom o graditvi objektov.
|
Pri posegih v vode,
ki niso namenjeni izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo, se ne sme
spremeniti nivo gladine ali smer površinskih ali podzemnih voda ali
naravno kroženje vode in vodnatost tako, da bi bilo ogroženo karkoli od
navedenega: |
– preskrba s pitno
vodo, |
– naravne danosti za
obstoj rastlinstva in živalstva v vodi, na vodnih in z njimi povezanih
zemljiščih, |
– odtočne razmere,
|
– prostorska in
časovna razporeditev voda, |
– kakovost in
količina podzemnih voda. |
45. člen |
Preizkušanje
cevovodov |
Tlačni preizkus
cevovoda se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem javnem
vodovodu, s čimer se ugotovi tesnost oziroma pravilnost izvedbe cevi,
fazonskih komadov, spojev in ostalih elementov cevovodov kot tudi
temeljenja. |
Po opravljenem
tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik o izvedenem tlačnem preizkusu, ki
ga podpišejo nadzorni organ, pooblaščen predstavnik upravljavca,
izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda
in je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije. |
Tlačni preizkus za
sekundarni in priključni cevovod se izvedeta ločeno. |
Postopek tlačnega
preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del
izvesti pred zasipom, mora biti definiran v projektu (PGD) in v skladu z
navodili upravljavca. |
46. člen |
Dezinfekcija |
Po zaključku gradnje
novih cevovodov in obnovitvah daljših odsekov cevovodov (npr. cela ulica
ali več) je treba javne vodovode in priključke dezinficirati.
|
Dezinfekcijo izvaja
pooblaščena organizacija. Po opravljeni dezinfekciji se izvede vzorčenje
za mikrobiološko in fizikalno-kemično analizo v primernem časovnem
presledku. |
O uspešno opravljeni
dezinfekciji se izda potrdilo. Na osnovi tega potrdila se javni vodovod
sme vključiti v obratovanje. |
V primeru, ko se pri
izvajanju vzdrževalnih in manjših obnovitvenih del, že z izpiranjem s
pitno vodo dosežejo uspešni rezultati, dezinfekcija s sredstvom za
dezinfekcijo ni potrebna. |
Izpiranje s pitno
vodo je uspešno, kadar: |
– se na mestu
vzorčenja pojavi sled rezidualnega klora, |
– pade motnost vode
pod 1, |
– izvidi rednih
preiskav pitne vode na obravnavanem območju so skladni s pravilnikom o
zdravstveni ustreznosti pitne vode. |
47. člen |
Daljinsko
upravljanje, hidravlično modeliranje in nadzor vodovodnega sistema
(SCADA) |
Pri projektiranju
cevovodov ter naprav je potrebno poleg klasičnega projekta vključiti v
investicijski program tudi projekt Telemetričnega sistema po zahtevah in
pogojih upravljavca, ki mora hkrati zagotavljati tudi podatkovne
strukture za hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov. |
Za uspešno
vzpostavitev hidravličnega katastra in posledično hidravličnega modela
je potrebno predvideti in med seboj povezati podatke katastra javne
infrastrukture, geolocirane podatke računovodstva odjemnih mest, podatke
o višinah terena, podatke o objektih in druge meritve. |
Pri izvedbi, širitvi
ali planiranju aktivnosti na telemetričnih sistemih javnega vodovoda, je
potrebno upoštevati tehnične standarde in smernice, ki se že uporabljajo
v zgrajenem telemetričnem sistemu zaradi poenotenja sistema in
sinergijskih učinkov. Oprema daljinskega upravljanja in nadzor
vodovodnega sistema mora ustrezati internim standardom upravljavca. |
48. člen |
Nadzorni sistem mora
biti vzpostavljen kot skupek strojne in programske opreme, zasnovane na
najsodobnejših informacijskih tehnologijah. Programska oprema nadzornega
sistema mora omogočati komunikacijo z objekti vsaj na enega izmed
načinov (žično, radijsko, GSM ...). Nadzorni sistem mora omogočati
dostop za pregled delovanja tudi z drugih lokacij na lokalni poslovni
mreži, kakor tudi zunanji internetni dostop z uporabo raznih spletnih
brskalnikov oziroma s prenosnimi računalniki (dlančnik, notesnik ...).
Zaradi boljše dostopnosti, preglednosti in zanesljivosti sistema,
racionalizacije stroškov vzdrževanja in skrajšanja odzivnih časov v
primeru okvare, mora biti omogočeno tudi obveščanje in alarmiranje
operaterjev s pomočjo SMS obvestil. |
Pri nadgradnji
nadzornega sistema, je potrebno upoštevati: |
– v vsakem objektu
mora biti omogočeno lokalno upravljanje vseh elementov vodooskrbe po
funkcionalni specifikaciji, |
– v primeru izpada
nadzornega sistema (centra), morajo medsebojno odvisni objekti
vzpostaviti medsebojno komunikacijo, |
– ob izpadu el.
energije v objektu mora biti določen čas zagotovljeno delovanje
merilnih, krmilnih, prikazovalnih in komunikacijskih naprav, s pomočjo
naprav za neprekinjeno napajanje, |
– programska oprema
mora omogočati obdelavo vseh signalizacij in vseh tehnoloških
parametrov, priključenih oziroma prikazovanih na nadzornem sistemu. |
49. člen |
Zaščita pred požarom |
Kolikor obstajajo
tehnične možnosti, lahko vodovodni sistem napaja naprave, ki služijo za
gašenje požarov. Te naprave so hidranti in hidrantna omrežja. |
50. člen |
Hidrante vgrajujemo
na sekundarnem omrežju oziroma izjemoma na primarnem omrežju na način,
ki ga določajo predpisi o požarni varnosti. Minimalni premer cevovoda,
na katerega se priključuje hidrant, je DN/ID 80. |
51. člen |
Hidranti so lahko
podzemni ali nadzemni. Velikost in število hidrantov sta določena glede
na požarno obremenitev, na osnovi veljavnega pravilnika o protipožarni
zaščiti, vendar je najmanjša velikost hidranta, ne glede na požarno
obremenitev DN 80. |
52. člen |
Vsak hidrant mora
imeti na odcepu zasun in drenažo za odvod vode. Glava podzemnega
hidranta sme biti maksimalno 30 cm pod niveleto cestne kape. |
53. člen |
Omrežja, ki služijo
za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna. |
Javna so sekundarni
cevovodi z vgrajenim hidranti in potekajo po javnem zemljišču ali
zemljišču v zasebni lasti ter jih vzdržuje upravljavec z namenom zaščite
večje strnjene skupine hiš. |
Interno hidrantno
omrežje je del interne instalacije uporabnika, ki se mora obvezno
nahajati oziroma priključiti za obračunskim vodomerom in ga vzdržuje
uporabnik. |
54. člen |
Na območjih, kjer ni
tehničnih možnosti za priključevanje hidrantov in hidrantnih omrežij na
javni vodovod, se mora požarna varnost zagotavljati na druge načine. |
IV. TEHNIČNI
NORMATIVI ZA PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD |
55. člen |
Vodovodni priključki |
Vsaka stavba oziroma
gradbeni inženirski objekt lahko ima praviloma le en priključek na javni
vodovod. V primeru izvedenih več priključkov za objekt uporabnik javnega
vodovoda uredi z upravljavcem javnega vodovoda pogodbeno razmerje glede
vzdrževanja priključka in merilnega mesta za dodatne priključke.
|
Meja med vodovodnim
priključkom in interno instalacijo je vodomer. |
Za vsak nov vodovodni
priključek se mora izdelati projekt vodovodnega priključka, ki je
sestavni del projektne dokumentacije. Za rekonstrukcijo obstoječega
priključka (npr. selitev zaradi dozidave objekta ipd., selitev iz niše v
kleti) je potrebno pred izdajo soglasja predložiti upravljavcu pregledno
situacijo (skico) rekonstrukcije. |
Vodovodni priključek
se izvede na podlagi izdanega pisnega soglasja za priključitev na javno
vodovodno omrežje, ki mora vsebovati podatke o mestu priključitve na
javno vodovodno omrežje, vrsti in preseku cevovoda in hidravlične
razmere, ki jih sistem zagotavlja. |
Gradbena dela lahko
izvede investitor, montažna dela pa izvaja ali nadzira upravljavec
javnega vodovoda po tipskem projektu, oziroma skici, na stroške
uporabnika. V javno vodovodno omrežje in priključek lahko posega samo
upravljavec javnega vodovodnega omrežja. |
Za vsak vodovodni
priključek ali spremembo vodovodnega priključka se izvede katastrski
posnetek z vnosom podatkov v geografsko informacijski sistem (GIS)
upravljavca in tlačni preizkus z 1,5-kratnikom obratovalnega tlaka. |
56. člen |
Izvedba priključka na
transportni cevovod ni dovoljena. |
57. člen |
Sestavni deli
vodovodnega priključka |
Ob novogradnji
oziroma rekonstrukciji vodovodnega priključka mora le-ta imeti naslednje
sestavne dele: |
+------------------------------------------+--------------------+ |
|priključno
mesto na javni vodovod s |Vzdržuje | |
|pripadajočimi
spojnimi elementi |upravljavec javnega | |
+------------------------------------------+vodovoda | |
|dovodna cev z
vsem pripadajočim materialom| | |
|v dolžini
največ 50 m | | |
+------------------------------------------+ | |
|zaporna
armatura (ventil) pred vodomerom | | |
+------------------------------------------+ | |
|lovilec nesnage
(čistilni kos) in | | |
|montažno-demontažni
kos | | |
+------------------------------------------+--------------------+ |
|obračunski
vodomer | | |
+------------------------------------------+--------------------+ |
|nepovratni
ventil |Interna vodovodna | |
+------------------------------------------+instalacija | |
|zaporna
armatura z izpustom za vodomerom | | |
+------------------------------------------+--------------------+ |
Oprema merilnega
mesta mora biti iz trajno nerjavnega materiala. |
58. člen |
Tehnična izvedba
priključka |
Trasa priključne cevi
naj poteka praviloma po javnih zemljiščih in po funkcionalnem zemljišču
priključnega objekta. Trasa lahko poteka tudi preko drugih zemljišč,
vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti služnostno
pravico lastnikov teh zemljiščih na trasi priključka v koridorju 3 m.
|
Na celotni trasi
priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi
obvezno vgrajen opozorilni trak z napisom POZOR VODOVOD. |
Priključna cev mora
biti praviloma vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih:
|
– pod urejenimi
površinami, razen pod zelenicami, |
– pod povoznimi
površinami, |
– v zemljiščih, ki
niso last lastnika objekta, ki se priključuje, |
– ob objektih in
napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno vodovodno cev,
|
– v primerih, ko je
dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali onemogočen. |
Za zaščito se
uporabijo ustrezne zaščitne cevi (PE, PVC, LTŽ, jeklo ...). |
Velikost zaščitne
cevi mora biti najmanj dve dimenziji večja od priključne cevi.
|
Zaščitno cev se
vgrajuje v ravni liniji ter samo z minimalnimi vertikalnimi in
horizontalnimi radiji. |
Prostor med notranjo
steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti elastično
zatesnjen. |
Na javni vodovod ni
dovoljeno priključevanje zasebnega vodovoda. Stavbe oziroma gradbenega
inženirskega objekta ni dovoljeno oskrbovati s pitno vodo hkrati iz
javnega vodovoda in lastnega vodnega vira ali druge javne oskrbe z vodo. |
59. člen |
Večstanovanjski,
prehrambeni (živilska industrija, gostilne ...) in javni objekti (šole,
vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele, zdravstveni domovi idr. ...)
morajo ob novogradnji oziroma rekonstrukciji zagotoviti za obračunskim
vodomerom na interni instalaciji odcep za razkuževanje in sanitarno
kontrolo vode (odvzemno mesto). |
60. člen |
Pred vgradnjo
vodomera mora biti opravljen katastrski posnetek in tlačni preizkus
priključka na obratovalni tlak v omrežju. |
61. člen |
Dimenzioniranje
priključkov in vodomerov |
Dimenzije
priključnega vodovoda in vodomera se določi na osnovi projektne
dokumentacije gradbenega dovoljenja vodovodne instalacije. Za izdelavo
projektne dokumentacije, kot za nove in obstoječe individualne hišne
priključke, se izračun izvrši na osnovi potrebnega pretoka vode.
|
Ne glede na izračun
je najmanjša velikost priključne cevi DN/OD 25 in najmanjša velikost
vodomera DN 15. |
62. člen |
Dimenzijo in vrsto
materiala priključka določi upravljavec glede na predvideno porabo vode
po instalacijskem načrtu, ki mora biti sestavni del projektne
dokumentacije ali po oceni glede na število stanovanjskih oziroma
poslovnih enot. |
Vodovodni priključek
se praviloma izvede iz PE cevI. Za prehod skozi steno objekta se pri
priključnih cevovodih <=DN 50 zahteva vgradnja tipskega prehodnega kosa.
|
Tip vodomera odobri
in vgradi upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika priključka.
|
Na omrežju javnega
vodovoda se lahko vgrajujejo vodomeri, ki so izdelani in umerjeni v
skladu s pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo.
|
Vsi vodomeri morajo
imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora biti iz istega leta
ali največ leto pred letom vgradnje. |
Obračunski vodomeri
so praviloma horizontalne izvedbe. |
V primeru več
obračunskih vodomerov vgrajenih na eni lokaciji, se namembnost
priključnega mesta ne spremeni. |
63. člen |
Kolikor pride kasneje
do zmanjšanja ali povečanja števila iztočnih mest in s tem do manjše ali
večje priključne moči, upravljavec preuredi priključek in merilno mesto
na stroške uporabnika. |
Vodomeri DN 50 in več
so lahko samo kot kombinirani vodomeri. |
64. člen |
Priključno mesto na
javni vodovod |
Priključno mesto na
javni vodovod zajema vgradno garnituro. Za priključke dimenzije >= DN/OD
63 se priključno mesto izvede z navrtalnim zasunom za cevi iz PE ali
nodularne litine, veljajo pa tudi določila poglavja – Vgradnja
vodovodnih armatur, spojnih komadov in opreme. |
Za priključke na
javni vodovod dimenzij <= DN/OD 63 pa se vgradi t-kos. |
65. člen |
Merilna mesta |
Merilna mesta so
namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Dimenzije
in lokacije merilnih mest so določene s projektom oziroma jih določita
pooblaščeni predstavnik upravljavca pred pridobitvijo soglasja za
priključitev na javno vodovodno omrežje. |
Pri obstoječih
objektih je ob rekonstrukcijah interne vodovodne napeljave in defektih
dovodne cevi skozi steno objekta obvezna selitev merilnega mesta v
zunanji vodomerni jašek na stroške uporabnika. |
Na merilnem mestu se
vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi komadi
v smeri dotoka vode: |
– zaporni element,
|
– čistilni kos
(vgradi se med prvim zapornim ventilom in vodomerom, pri vodomerih > =
DN 50), |
– ravni del pred
vodomerom (pri vodomerih > =DN 50), |
– vodomer,
|
– ravni del za
vodomerom (pri vodomerih > = DN 50), |
– nepovratni ventil,
|
– zaporni element. |
66. člen |
Praviloma se vodomer
s predpisano armaturo (merilno mesto) vgradi v vodomerni jašek
neposredno za parcelno mejo. Tipski jašek mora biti termično zaščiten. |
67. člen |
Uporaba vodomernih
jaškov je obvezna za vse objekte oziroma stalne priključke. |
68. člen |
Izjemoma, ko uporaba
vodomernega jaška ni možna, se dovoli vgradnja vodomerov v kletnih
prostorih takoj za vstopom priključne cevi v objekt. |
69. člen |
V primeru stavb, v
katerih se nahaja več etažnih lastnikov (gospodarska ali večstanovanjska
stavba) je potrebno interno vodovodno instalacijo za glavnim vodomerom
izvesti tako, da se vodomeri za vsakega posameznega uporabnika locirajo
v posebej za to namenjenem prostoru. |
70. člen |
Pred glavnim
vodomerom ni na priključku dovoljeno priključiti nobenega odvzemnega
mesta. Kolikor so na priključek vezani tudi interni hidranti, morajo
biti le-ti priključeni za njim. |
71. člen |
Vodomerni jašek |
Za vodomere dimenzije
DN 15, DN 20, DN 25 se uporabljajo vodomerni jaški naslednji
karakteristik: |
– jašek okrogle
tlorisne oblike iz PE materiala Ø 500 ali več, |
– termična odpornost
/ cona zmrzovanja >=80 cm, |
– pokrov iz LTŽ ali
ustreznega umetnega materiala, po potrebi na zaklep, |
– natični ključ za
odpiranje, |
– cevne povezave in
fazoni iz nerjavečega materiala, |
– ventili z možnostjo
popravila ventila (zamenljiv zgornji del). |
Za vodomerne jaške, v
katere se vgrajujejo vodomeri dimenzij DN 30 in več, veljajo določila iz
poglavja Vodovodni jaški. |
72. člen |
Naprave za znižanje
ali zvišanje tlaka, ki so del interne hišne instalacije |
Če je tlak v omrežju
višji od 5,5 bar, se pred obračunskim vodomerom vgradi naprava za
znižanje tlaka – reducirni ventil tlaka, ki je sestavni del priključka.
Za vsakim reducirnim ventilom mora uporabnik na interni hišni
instalaciji obvezno vgraditi varnostni ventil. |
73. člen |
V primeru, da tlačne
razmere ne zagotavljajo tlakov nad 2 bar na mestu obračunskega vodomera
pri pretoku nič in kadar pri maksimalni porabi ni zagotovljen tlak 0,5
bara na najvišjem iztočnem mestu, je potrebno le-tega zagotoviti z
napravo za dvig tlakov preko proste gladine na delu interne vodovodne
instalacije za obračunskim vodomerom in je sestavni del interne hišne
instalacije. |
Naprava za zviševanje
tlakov preko proste gladine mora biti izdelana in vgrajena v skladu s
projektno dokumentacijo, predpisi in standardi. |
V primeru vgradnje
naprave za dvig tlaka, le-ta ob zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme
povzročati hidravličnih motenj – sunkov v obstoječem vodovodnem omrežju.
Rešitev poda projektant interne vodovodne instalacije v odvisnosti od
potrebnih količin vode in obratovalnih pogojev v soglasju z upravljavcem
javnega vodovoda. |
74. člen |
Vključitev naprav
uporabnika na interni vodovodni instalaciji |
Naprave za gretje
vode in druge tovarniške in tehnične naprave, ki rabijo vodo iz javnega
vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim tlakom kot je v omrežju ali
lahko vračajo vodo v omrežje, morajo biti izvedene tako, da je
onemogočen povratni tok vode iz interne instalacije v javno vodovodno
omrežje. |
75. člen |
Interna instalacija
uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, katere lahko
ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je
popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz instalacij v javni
vodovod. |
76. člen |
Drugo |
Za vse pogoje
projektiranja in izvedbe vodovodnih priključkov, ki se nanašajo na
vgradnjo cevi, vodovodnih armatur, jaškov, odmikov od drugih objektov in
podzemnih komunalnih napeljav in niso posebej navedeni v tem poglavju,
se smiselno uporabljajo druga določila tega tehničnega pravilnika. |
77. člen |
Fizičnim in pravnim
osebam oziroma uporabnikom javnega vodovoda in drugim nepooblaščenim
osebam ni dovoljeno posegati v javni vodovod. Na trasi javnega vodovoda
se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati
ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali
ovirale njegovo delovanja in vzdrževanje. |
78. člen |
Vzdrževanje
priključkov |
Vodovodni priključek
se mora obnoviti: |
– če njegovo stanje
kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne
izgube, |
– če njegovo stanje
ogroža varnost oskrbe z vodo, |
– če je zgrajen iz
zdravstveno neustreznih materialov, |
– če se obnavlja
javni vodovod. |
Vsa dela pri
izgradnji in obnovitvi priključka stavbe izvede upravljavec na stroške
uporabnika. |
79. člen |
Interna vodovodna
instalacija stavb, v katerih se nahaja več etažnih lastnikov
(gospodarska ali večstanovanjska stavba), se mora obnoviti: |
– če njegovo stanje
kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne
izgube, |
– če njegovo stanje
ogroža varnost oskrbe z vodo, |
– če je zgrajen iz
zdravstveno neustreznih materialov. |
V. NAČIN
ZAGOTAVLJANJA OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNEGA VODOVODA |
80. člen |
Prevzem vodovodnih
objektov in naprav v upravljanje |
Javni vodovod se
prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje s posebno pogodbo. |
81. člen |
Prevzem novozgrajenih
objektov javnega vodovoda |
Investitor javnega
vodovoda mora po končani gradnji brezplačno prenesti objekte in naprave
v upravljanje upravljavcu. |
Za združitev dveh
javnih vodovodov v en sistem v upravljanje drugemu upravljavcu morajo
biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. Vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje,
kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev
in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti
vodnega vira). |
2. Izračunani morajo
biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s
prevzemom. |
3. Sprejet in ocenjen
mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se
prevzema in zanj izdelan predračun. |
4. Izračunana in
sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča
nemoteno upravljanje prevzetih naprav. |
5. Postopek prevzema
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji:
(dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov,
listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih, ostalih poslovnih
zadev). |
6. Prevzem mora
potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa
ustrezni organ dosedanjega upravljavca. |
82. člen |
Prevzem obstoječih
objektov javnega vodovoda |
Pri obstoječih
objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela sanacijski program,
ki mora vsebovati: |
1. zapisnik o
pregledu obstoječih objektov z analizo obstoječega stanja, |
2. program
sanacijskih del za doseganje varne in neoporečne vodooskrbe s
predračunom stroškov sanacije, |
3. terminski plan
izvedbe programa sanacijskih del, |
4. inventarizacijo
objektov in naprav (situacija, katastrski posnetek, popis objektov in
naprav z določitvijo njihove vrednosti), |
5. določitev virov
financiranja s pogodbo o zagotavljanju sredstev za izvedbo sanacijskega
programa. |
Pogoj za začasen
prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je potrditev
sanacijskega programa, vgradnja obračunskih vodomerov na priključnih
mestih, dezinfekcija cevovodov in inventarizacija priključkov.
|
Pogoj za končni
prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba in
dokončanje celotnega sanacijskega programa. |
83. člen |
Vzdrževanje javnega
vodovoda |
Na objektih javnega
vodovoda (cevovodi, objekti in naprave) je upravljavec odgovoren za
izvajanje vzdrževalnih del. Vzdrževanje javnega vodovoda zajema izvedbo
del, s katerimi se ohranja ali povečuje zanesljivost, uporabnost in
vrednost javnega vodovoda, s čimer se ne posega v namembnost, v
konstrukcijo objektov in zunanji videz. |
Pred začetkom obnove
posameznega kraka mora biti izdelana minimalna tehnična dokumentacija,
katere sestavni del je: |
– analiza obstoječega
stanja, poškodb (število ugotovljenih lokalnih poškodb na cevovodu ali
napravah, vpliv na nemoteno oskrbo s pitno vodo, evidenco že opravljenih
popravil na obravnavanem odseku ali napravi, območje oskrbe, vpliv
obnove na oskrbo ...), |
– analiza vzrokov za
ugotovljene poškodbe, |
– situacija
obstoječega voda ali objekta v katerem se nahaja naprava, |
– situacija
obstoječih komunalnih vodov na obravnavanem območju, |
– predlog rešitve –
obnove ali zamenjave, |
– hidravlični izračun
predlagane obnove, |
– montažna shema,
|
– popis materiala s
predračunom, |
– omejitve pri
predvidenih gradbenih posegih (promet, dostopnost do objektov). |
84. člen |
Rekonstrukcija
javnega vodovoda je izvedba novega cevovoda, objektov in naprav s
katerimi se spreminja zmogljivost, konstrukcija in zunanji videz
objekta. |
Rekonstrukcija dela
javnega vodovoda se izvede v skladu z veljavnimi predpisi o gradnji
javne infrastrukture. |
85. člen |
Pregled projektov |
Vsi predvideni posegi
ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe ali predvideno
obratovanje vodovodnega sistema, morajo biti projektno obdelani v skladu
z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem tehničnim pravilnikom. Vsi ti
projekti morajo biti upravljavcu javnega vodovodnega sistema predloženi
v pregled in soglasje. Upravljavec ima pravico nepopolno dokumentacijo
zavrniti in zahtevati njeno dopolnitev skladno z določbami tega
tehničnega pravilnika. |
86. člen |
Nadzor |
Katerikoli
investitor, ki gradi ali rekonstruira vodovodne naprave, katere bo po
dokončanju del prevzel v upravljanje upravljavec javne vodooskrbe, mora
pridobiti ustrezno soglasje upravljavca. Bodoči upravljavec izvaja
nadzor nad izvedbo pogojev iz izdanega soglasja pri vseh delih, ki se
izvajajo na obstoječem ali predvidenem javnem vodovodu. Za vse posege v
naprave javnega vodovoda vrši upravljavec nadzor, po potrebi in lastni
presoji, skladno z izdanimi pogoji in soglasji, določili tega tehničnega
pravilnika in ostalimi predpisi in standardi, ki veljajo za področje
vodooskrbe. |
VI. IZDAJA SOGLASIJ
ZA GRADNJO IN PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD |
87. člen |
Izdaja projektnih
pogojev in soglasij |
Projektni pogoji so
dokument, s katerim upravljavec določa: |
– pogoje, ki jih
projektant in investitor morata upoštevati pri načrtovanju predvidenega
inženirskega objekta, |
– pogoje, ki morajo
biti izpolnjeni pri delih v območju obstoječih vodovodnih objektov in
naprav, |
– pogoje za
priključitev že obstoječih stavb na javno vodovodno omrežje.
|
Postopek za izdajo
projektnih pogojev se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo
projektnih pogojev. |
Brez izpolnitve
izdanih projektnih pogojev v projektni dokumentaciji na le-to ni mogoče
pridobiti soglasja upravljavca vodovoda. |
88. člen |
Soglasje za
priključitev |
Upravljavec za
potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja izdaja soglasja za
priključitev. Pred izdajo soglasja se mora opraviti pregled načrta
priključka oziroma pregled projekta objektov. |
K vlogi za izdajo
soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo (PGD ali PZI) iz
katere je razvidna situacija priključka ter projektirani materiali, ki
morajo ustrezati temu pravilniku. Priložiti je potrebno potrdila o
plačilu obveznosti v skladu z občinskimi predpisi in sklenjene pogodbe o
ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč, preko katerih poteka
trasa vodovodnega priključka. |
89. člen |
Soglasje k posegom v
prostor |
Soglasje k posegom v
prostor določa pogoje potrebnih vzdrževalnih del na obstoječem javnem
vodovodnem omrežju ali pogoje za zaščito le-teh. |
90. člen |
Ostala soglasja |
Soglasje k
rekonstrukcijam cest, javnih površin, h gradnji ostalih komunalnih vodov
(kanalizacija, toplovod, plinovod, telekomunikacije, elektro, KKS in
drugo), k rušitvam obstoječih objektov, določa pogoje izvedbe potrebnih
del na obstoječih in predvidenih vodovodnih objektih in napravah, ki se
morajo izvesti istočasno z rekonstrukcijami in pogoje za zaščito le-teh,
odmike, predpisana križanja. |
91. člen |
Priključitev objektov
na javni vodovod in ukinitev priključka |
Po izdanem ustreznem
soglasju za priključitev naročnik poda pisni zahtevek za izvedbo
vodovodnega priključka. |
92. člen |
K vlogi za izvedbo
vodovodnega priključka je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
|
– gradbeno
dovoljenje, |
– soglasje
upravljavca za priključitev, |
– podpisane in pri
notarju overjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov
zemljišč na delih zemljišč po katerih poteka vodovodni priključek.
|
Pred pričetkom del
mora naročnik z upravljavcem podpisati pogodbo o dobavi vode. |
93. člen |
Praviloma se mora na
javni vodovod priključiti vsako odjemno mesto posebej. Na že zgrajeni
priključek (pred obračunskim vodomerom) brez soglasja upravljavca in
lastnika priključka ni mogoče priključiti dodatnih uporabnikov. |
94. člen |
Ukinitev vodovodnega
priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja priključne
cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku. |
Priključek se ukine
tako, da se prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje
(napajalnem cevovodu), kar lahko izvede le upravljavec vodovoda.
|
Uporabnik lahko
zaprosi za začasni odklop priključka, ki se izvede z demontažo vodomera,
vstavitvijo čepa na strani priključka ter izvedbo zaščitne plombe.
|
Ukinitev ali začasni
odklop priključka izvede upravljavec vodovoda na osnovi zahtevka
uporabnika na njegove stroške. |
VII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
95. člen |
Do dneva uveljavitve
tega tehničnega pravilnika ostanejo v veljavi vsa izdana soglasja. Po
uveljavitvi tehničnega pravilnika pa se mora v postopkih, navedenih v
drugem odstavku 1. člena tega tehničnega pravilnika, upoštevati ta
tehnični pravilnik. |
96. člen |
Ta tehnični pravilnik
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 007-0023/2012-1 |
Tišina, dne 27.
avgusta 2012 |
Župan |
Občine Tišina
|
Franc Horvat l.r. |