Na podlagi 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1 in
60/07), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1), 3. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 6.
člena Odloka o gospodarskih javnih službah (MUV, št. 6/96, in Uradni
list RS, št 27/08) in 16. člena
Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06, 101/07)
je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 16. redni seji dne 22. 10.
2009 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo
na območju Občine Črna na Koroškem |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
ureja: |
– dejavnost izvajanja
lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo, |
– vodovodno omrežje,
objekte in naprave upravljavca in uporabnikov, |
– vzdrževanje
vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
– pogoji priključitve
na javni vodovod, |
– meritve in obračun
porabljene pitne vode, |
– prekinitev dobave
pitne vode, |
– odvzem pitne vode
iz hidrantov, |
– obveznosti
upravljavca in uporabnikov, |
– varovanje javnega
vodovoda, |
– prenos vodovodnega
omrežja, objektov in naprav v upravljanje, |
– kazenske določbe,
|
– nadzor,
|
– prehodne določbe,
|
– končne določbe. |
2. člen |
(območja izvajanja
oskrbe s pitno vodo) |
Občina mora
zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih
območjih na njenem območju, razen na območjih, ki so nad 1500 m
nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz
posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem
ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3
pitne vode na dan. |
II.
POMEN UPORABLJENIH POJMOV |
3. člen |
Pojmi po tem odloku
imajo naslednji pomen: |
1. sistem za oskrbo s
pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov
vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter
oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega
obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od
drugih vodovodov; |
2. javni vodovod je
vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi
en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot
občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne
službe in je v lasti občine; |
3. zasebni vodovod je
vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in
namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo; |
4. lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi
vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje
z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
|
5. sekundarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo
vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno
priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni
vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi
hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni
inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod
niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture; |
6. primarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni
transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega
vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so
občinska gospodarska javna infrastruktura; |
7. transportni
vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih
porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje
od vodnih virov do primarnega vodovoda; |
8. interni vodovod je
vodovodni priključek, vključno z obračunskim vodomerom in hišno
inštalacijo, ki se priklopi na javni vodovod. Interni vodovod ločuje od
javnega merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto. Objekti internega
vodovoda so tudi: vodomerni jašek ali niša, interni hidranti, interni
vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni
zbiralnik za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za
ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki
so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim
mestom; |
9. uporabnik vode iz
javnega vodovoda so pravne ali fizične osebe, ki uporabljajo vodo iz
javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo;
|
10. obračunski
vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega
vodovoda; |
11. interni vodomer
je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi
za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga upravljavec ne
vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene pitne vode; |
12. odjemno mesto je
mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika
pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več
porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona
zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi; |
13. vodarina je
znesek, ki vključuje poleg cene pitne vode še vse prispevke, davke in
takse; |
14. števnina je
prispevek, ki se koristi za menjavo obračunskih vodomerov; |
15. hidrantno omrežje
so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za
oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje
požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami
ali prenosne gasilne črpalke; |
16. upravljavec
vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje
javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti
in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba,
ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev
s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom. |
III. DEJAVNOST
IZVAJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZA OSKRBO S PITNO VODO |
4. člen |
Vsi uporabniki
javnega vodovoda imajo pravico do oskrbe s pitno vodo pod enakimi
pogoji, ki so določeni z zakonom in s predpisi Občine Črna na Koroškem
oziroma upravljavca javnega vodovoda. |
5. člen |
Lastnik vodovodnega
omrežja za oskrbo s pitno vodo je Občina Črna na Koroškem. Upravljavec
vodovodnega omrežja je režijski obrat. Upravljavec lahko opravlja javno
službo sam ali preko druge pravne ali fizične osebe pod pogojem, da so
izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in
normativi, v soglasju z lastnikom. |
6. člen |
Občinski svet Občine
Črna na Koroškem lahko prenese oskrbo s pitno vodo z odlokom neposredno
na zasebne, zadružne ali druge organizacijske oblike uporabnikov javnih
dobrin, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali potrebe lokalnega
prebivalstva pod pogoji, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični,
sanitarni in drugi standardi in normativi. |
7. člen |
(1) Zasebni vodovod
mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v
katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s
pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,
turistična ali živilska dejavnost. |
(2) Za upravljavca
zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so
lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega
vodovoda. |
(3) Če med osebami,
ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe
prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega
vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca
javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
8. člen |
Dejavnost oskrbe s
pitno vodo obsega: |
– upravljanje z
vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
|
– zagotavljanje
zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost vodooskrbe v
skladu z veljavnimi predpisi, |
– izvajanje meritev
in monitoringa kvalitete pitne vode, |
– vzdrževanje
vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
– izvajanje potrebnih
rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav, |
– razvoj, ki obsega
planiranje in gradnjo novih vodovodov, objektov in naprav, |
– priključevanje
novih uporabnikov na vodovodno omrežje, |
– vodenje in
razvijanje katastra vodovodnega omrežja. |
IV. VODOVODNO
OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
9. člen |
(1) Javni vodooskrbni
sistemi: |
– Črna na Koroškem,
|
– Podpeca – Helena,
|
– Podpeca – Štopar,
|
– Šmelc, |
– Koprivna,
|
– Javorje,
|
– Žerjav.
|
(2) Objekti in
naprave upravljavca so: |
– transportni
vodovodi, |
– primarni vodovodi,
|
– sekundarni
vodovodi, |
– hidrantno omrežje.
|
(3) Objekti in
naprave upravljavca predstavljajo javno vodovodno omrežje. |
10. člen |
(1) Objekti in
naprave uporabnikov so: |
– interno vodovodno
omrežje s hišnim priključkom in |
– interno hidrantno
omrežje. |
(2) Objekti in
naprave internega vodovodnega omrežja so last oziroma osnovno sredstvo
uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na
lastne stroške, zato z njimi upravljajo in jih vzdržujejo na lastne
stroške. |
V. VZDRŽEVANJE
VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV |
11. člen |
(1) Izvajalec del na
javnem vodovodu je upravljavec ali strokovna usposobljena oseba, ki jo
pooblasti upravljavec. |
(2) Ne glede na
izvajalca del, ki posega v javno vodovodno omrežje, mora upravljavec
zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.
|
(3) Navezave novih
vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje, sme izvajati
izključno samo upravljavec javnega vodovodnega sistema. |
(4) Upravljavec mora
voditi kataster vodovodnega omrežja ter ga stalno dopolnjevati. |
12. člen |
Vsa popravila in
obnovitvena dela na vodovodnem priključku izvaja ali nadzira upravljavec
javnega vodovoda na stroške uporabnika. |
13. člen |
Vodovodni priključek
je potrebno obnoviti: |
– če dejansko stanje
priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne
izgube ali ogroža varnost vodooskrbe, |
– če je priključek
zgrajen iz zdravstveno neustreznim materialov, |
– v primeru
rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela
javne infrastrukture in upravljavec ugotovi dotrajanost priključka. |
14. člen |
(1) Redna menjava in
umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
|
(2) V primeru
poškodovanja vodomera zaradi malomarnosti, je menjava vodomera strošek
uporabnika in se ne krije iz naslova števnine. |
VI. POGOJI
PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD |
15. člen |
(1) Kjer je javni
vodovod že zgrajen ali se gradi ali rekonstruira, je priključitev
vsakega objekta na javni vodovod obvezna. |
(2) Ob gradnji ali
rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev merilcev
porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške. Vodomerni
jašek vključno z montažo je strošek uporabnika. |
16. člen |
(1) Priključitev na
javni vodovod je možna le z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega jaška
z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje uporabnika in zagotovljeno
dostopnostjo upravljavcu vodovodnega sistema ter izvedbo povezave do
najbližjega jaška javnega vodovoda. |
(2) V
večstanovanjskih objektih je možna izvedba vodomernih niš z vgrajenimi
vodomernimi števci v skupnih prostorih, za vsako posamezno stanovanjsko
enoto in so opremljeni za avtomatski prenos podatkov do upravljavca.
|
(3) Vodomeri
individualnih hiš morajo biti opremljeni z oddajnikom, ki avtomatsko
zaznava porabo vode na objektu. |
17. člen |
(1) Priključek na
javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v
skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov in urejanje prostora. |
(2) Objekt se
priključi na javni vodovod samo s pisnim soglasjem upravljavca, ki
priključitev tudi izvede. Kolikor uporabnik oziroma investitor sam ne
zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod, ga mora
upravljavec obvestiti, da je priključitev obvezna in mu posredovati
pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod. |
(3) Investitor in
uporabnik sta dolžan zagotoviti izvedbo priključka v okvirih, ki so
določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe priključka in
spremembe na priključku, mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje
upravljavca. |
18. člen |
(1) Na poselitvenem
območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali
gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni
zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
(2) Na poselitvenem
območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne
službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega
vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih
pogojev: |
– da je oddaljenost
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja
od 200 m ali |
– da je izvedba
priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod povezana z nesorazmernimi stroški (ta poselitvena območja
oziroma njihovi deli morajo biti določeni v občinskem programu
komunalnega opremljanja naselij). |
19. člen |
(1) Upravljavec
opravlja na območju Občine Črna na Koroškem na podlagi javnega
pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem
odloku: |
– izdaja smernice za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve; |
– izdaja mnenja k
dopolnjenim predlogom prostorskega akta; |
– izdaja projektne
pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja; |
– izdaja soglasja k
projektnim rešitvam na podlagi predložene dokumentacije. |
(2) Dokumentacija, ki
jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj navedenih
listin, je: |
1. za smernice in
mnenja: |
– dokumentacijo, ki
jo določa zakonodaja o urejanju prostora. |
2. za pogoje in
soglasja: |
– dokumentacijo, ki
jo določa zakonodaja o graditvi objektov, |
– projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve.
|
(3) Uporabnik
predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo
dokumentacijo: |
a) k vlogi za
pridobitev projektnih pogojev: |
– idejno zasnovo,
|
– situacijo
obstoječega stanja, |
– situacijo v merilu
1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki
se ali se bodo nahajali na lokaciji, |
– opis specifičnosti
gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode, |
– strokovno poročilo
o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
|
b) k vlogi za
soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo
namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov: |
– projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni
vodovod, |
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
– soglasje lastnikov
ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
|
– soglasje za prekop
cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
|
– izvedbeni načrt
interne vodovodne instalacije; |
c) k soglasju za
priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja: |
– pravnomočno
gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
– katastrski načrt
(načrt parcele), |
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
– načrt strojne
(vodovodne) napeljave, |
– dovoljenje občine
oziroma države za prekop cestišča, |
– služnostne pogodbe
z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek; |
d) k soglasju za
začasni priključek, katero se lahko izda za obdobje največ dveh let:
|
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
– upravno dovoljenje
oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.) upravnega organa o
začasnem objektu, |
– oceno predvidene
porabe vode, |
– služnostne pogodbe
z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek, |
– soglasje za prekop
cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
|
– predviden datum
odstranitve začasnega priključka. |
(4) Projektne pogoje
izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo
na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt
ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda
zaradi gradnje objekta. |
(5) Za pridobitev
soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena,
gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt
zgrajen pred letom 1967. |
20. člen |
Upravljavec sodeluje
kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov. |
21. člen |
(1) Upravljavec je
dolžan izvesti priključek in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik
poleg pogojev iz soglasij: |
– predloži atest o
brezhibnosti vodovodnega priključka in interne vodovodne instalacije,
|
– če to dopuščajo
razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja,
|
– predloži potrdilo o
dezinfekciji interne vodovodne instalacije, |
– predloži dokazilo o
plačanem znesku komunalnega prispevka. |
(2) Uporabnik vode s
plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na
vodovodu. |
(3) Priključek se
izvede za vsak objekt posebej. |
(4) V primeru, da
razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan
obvestiti uporabnika in investitorja o razmerah ter pogojih, pod
katerimi bi bila priključitev možna. |
22. člen |
Pri izdaji soglasja
za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec določiti:
|
– minimalni odmik
objektov od vodovodnega omrežja, |
– pogoje in navodila
za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem
novogradenj, |
– traso, globino in
profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
|
– profil vodomera,
|
– lokacijo, obliko in
velikost vodomernega jaška, |
– posebne zaščitne
ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih
virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode, |
– pogoje križanja
komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem, |
– pridobiti
služnostne pogodbe, |
– mesto priključitve
na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec in zahteve
oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena
trasa vodovoda. |
23. člen |
(1) Uporabnik oziroma
investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje,
rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije
posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo.
|
(2) Uporabnik oziroma
investitor, izvajalec, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v
bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti
soglasje upravljavca in zakoličbo komunalnih vodov ter pokriti vse s tem
nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju
teh del zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje in naprave
nepoškodovane. |
(3) Stroške za
morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji
krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za
odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri tem nastanejo. |
24. člen |
(1) Vodovodni
priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika. Po končani gradnji
se priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu, ki vpiše
lastnika objekta v kataster javnega vodovoda in v register priključkov
in hidrantov. |
(2) Priključek je del
objekta in je last uporabnika. Priključek vključno z obračunskim
vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Stroški
vzdrževanja so zajeti v tarifni postavki, ki se zaračuna ob ceni vode. |
25. člen |
Uporabnik ne sme
dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno
vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja
upravljavca. |
26. člen |
(1) Izvajalec del na
javnem vodovodu je upravljavec ali strokovna usposobljena oseba, ki jo
pooblasti upravljavec. |
(2) Ne glede na
izvajalca del, ki posega v javno vodovodno omrežje, mora upravljavec
zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.
|
(3) Navezave novih
vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje, sme izvajati
izključno samo upravljavec javnega vodovodnega sistema. |
VII. MERITVE IN
OBRAČUN PORABLJENE PITNE VODE |
27. člen |
Viri financiranja
javne službe oskrbe s pitno vodo so: |
– vodarina,
|
– števnina,
|
– komunalni
prispevek, |
– sredstva občinskega
proračuna za infrastrukturo v lasti občine. |
28. člen |
Količina porabljene
vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko
upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. |
29. člen |
(1) Vsakemu novemu
uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Stroški
nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
|
(2) Tip in velikost
vodomera se določi v skladu s projektom. Mesto namestitve vodomernega
jaška določi upravljavec. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali
popravljati obračunskega vodomera. |
(3) Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, jih
morajo vgraditi v roku dveh let od uveljavitve tega odloka, skladno z
določili tega odloka. Do vgraditve vodomera uporabniki plačujejo vodo
pavšalno. |
(4) Vsak obračunski
vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati. |
(5) Upravljavec
vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za
menjavo. |
(6) Stroški kontrole,
umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo
uporabnika v obliki števnine, ki jo upravljavec mesečno zaračunava
uporabnikom. |
30. člen |
(1) Uporabnik je
dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno
dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za redne preglede.
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti
upravljavcu. |
(2) Uporabnik ima,
poleg rednih pregledov, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti
obračunskega vodomera, kolikor dvomi v njegovo točnost. |
(3) Vsi stroški, ki
nastanejo na vodomeru ali na priključku po krivdi uporabnika, bremenijo
uporabnika. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec. |
(4) Če upravljavec
ugotovi nedovoljen način rabe pitne vode, spremeni lokacijo priključne
cevi in vodomernega jaška ali če zaradi poškodbe vodomera ni mogoče
izvesti odčitavanja obračunskega vodomera, si mora uporabnik pri
upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno
omrežje. |
31. člen |
Vodomeri v interni
napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo uporabniku
ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih
in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za
obračun stroškov, razen če upravljavec javnega vodovoda in upravljavec
internega vodovoda skleneta o tem posebno pogodbo. |
32. člen |
(1) Količina
porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po
odčitku vsakega obračunskega vodomera posebej. |
(2) Cena kubičnega
metra vode se določa skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih
storitev. |
(3) Višino vodarine
in števnine sprejme občinski svet skladno z veljavnimi predpisi.
|
(4) Upravljavec
dvakrat letno izvede obračun porabljene vode za vsakega uporabnika. Pri
pravnih osebah z višjo porabo vode od republiškega povprečja opravi
odčitke obračunskih vodomerov praviloma mesečno, brez upoštevanja
števila odčitkov zaradi spremembe cene, okvar ali zamenjave vodomerov. |
33. člen |
Uporabniki plačujejo
porabljeno vodo na podlagi izdanih računov mesečno (akontacija).
Akontacija se določi na podlagi povprečne porabe vode v zadnjem
obračunskem obdobju. |
34. člen |
(1) Upravljavec je
dolžan objaviti spremembo cene vode na krajevno običajen način.
|
(2) Če se spremeni
cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita
vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode
izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. |
35. člen |
(1) V primerih, ko je
na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega
priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda
upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda, kolikor
je ta določen s pisnim soglasjem strank priključenih na internem
vodovodnem priključku. |
(2) V primerih, ko je
na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega
priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom in
pooblaščenega upravljavca internega vodovoda ni določenega, upravljavec
javnega vodovodnega sistema izdaja račune za porabo vode lastniku
nepremičnine. |
(3) Pooblaščeni
upravljavec internega vodovoda porazdeli račun na porabnike v
dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov ne določi
pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki
solidarni dolžniki za plačilo računa. |
(4) Upravljavec
javnega in internega vodovoda se lahko dogovorita o izdajanju računov
posameznim porabnikom na osnovi, med porabniki dogovorjenih razmerij in
kriterijev, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu
vgrajenih vodomerov. Določilo člena velja le za obstoječe stanje. |
36. člen |
Uporabnik mora
plačati račun v roku, navedenem na položnici oziroma na računu. V
primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu
računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti
dodaten rok za plačilo in opozoriti uporabnika na posledice neplačila –
tožba. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec zaračuna zakonsko
veljavne zamudne obresti. |
37. člen |
Uporabnik, ki se s
prejetim računom ne strinja, lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na
obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu položnice oziroma računa.
Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih
dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor ne zadrži
plačila. Če porabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu
niti v 45 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode
brez ponovnega opomina, o čemer pa mora biti uporabnik v prvem opominu
že opozorjen. |
VIII. PREKINITEV
DOBAVE PITNE VODE |
38. člen |
(1) Upravljavec lahko
na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo pitne vode, če
uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi v danem roku: |
– če interna
instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta
pitne vode v omrežju javnega vodovoda, |
– če interna
instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja v določenem roku, ki ga
postavi upravljavec, |
– če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo
interno instalacijo in če razširi svojo napeljavo, |
– če je bil
priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali če
uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
|
– če uporabnik na
nedovoljen način odstrani plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali
omaricah ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, |
– če uporabnik
onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in
pregled vodomera in interne instalacije in internega hidrantnega
omrežja, |
– če uporabnik ne
plača računa za dobavo pitne vode v roku, predpisanem s tem odlokom,
|
– če uporabnik ne
dopusti na svojih nepremičninah upravljavcu opravljanja nujnih
vzdrževalnih del na javnem vodovodu, priključku ali vodomeru,
|
– če je prostor, kjer
se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati
vodomera, |
– če je namestitev
vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti, |
– če uporabnik krši
objavljeno odredbo o varčevanju z pitno vodo. |
(2) Dobava pitne vode
je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave pitne vode.
Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave,
prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali
kot posledica prekinitve dobave pitne vode. Upravljavec je dolžan
uporabnika ponovno priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po
odpravi vzroka prekinitve dobave pitne vode. |
39. člen |
(1) Upravljavec ima
pravico brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih
primerih: |
– za čas izvedbe
planiranih del, |
– za čas odprave
nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah
javnega vodovoda, |
– v primerih višje
sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad
električne energije ipd.) |
(2) Upravljavec mora
o času trajanja prekinitve dobave pitne vode pravočasno obvestiti
uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. V primerih
iz tretje alinee prejšnjega odstavka se je dolžan ravnati v skladu s
sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. |
(3) V izrednih
razmerah in na podlagi strokovnega mnenja pooblaščenega zavoda za
zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o
obveznem izvajanju preventivnih ukrepov. |
IX. ODVZEM PITNE VODE
IZ HIDRANTA |
40. člen |
(1) Hidranti na
javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti, ter
morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante
vzdržuje upravljavec vodovoda. Prostovoljna gasilska društva enkrat
letno pregledajo hidrante na njihovem področju in sporočijo upravljavcu
eventuelne okvare in pomanjkljivosti na hidrantnem omrežju. |
(2) Interni hidranti
so sestavni del instalacije objekta in morajo biti priključeni na
vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante vzdržuje
uporabnik pitne vode. O vsaki uporabi iz hidranta je uporabnik dolžan
nemudoma poročati upravljavcu vodovoda in sicer o vzroku uporabe, času
uporabe in porabljeni količini pitne vode. |
X. OBVEZNOSTI
UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
41. člen |
Upravljavec ima pri
oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti: |
– skrbi za normalno
obratovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
– skrbi za zadostne
količine pitne vode in zagotavlja higiensko neoporečnost pitne vode ter
redno zagotavlja kontrolo in preiskave kakovosti pitne vode v skladu z
veljavno zakonodajo, |
– redno vzdržuje in
obnavlja vodovodno omrežje, objekte in naprave z namenom odkrivanja
morebitnih nepravilnosti, |
– izvaja potrebne
rekonstrukcije in novogradnje na vodovodnem omrežju, |
– vzdržuje okolico
vodovodnih objektov in naprav, za katere je odgovoren, |
– kontrolira
delovanje vodovodnih naprav in objektov, |
– skrbi za brezhibno
delovanje javnih hidrantov in hidrantnega omrežja, |
– vzdržuje, obnavlja
ali nadzira izvedbo vodovodnih priključkov, |
– izvede ali nadzira
izvedbo vodovodnih priključkov za novozgrajene objekte, |
– izdaja soglasja za
priključitev na javni vodovod, |
– redno vzdržuje
obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede
skladno z veljavno zakonodajo, |
– redno odčitava
vodomere in skrbi za redni obračun porabljene pitne vode, |
– neposredno ali
preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in
ukrepih ob redukcijah ali prekinitvah dobave pitne vode, o oporečni
pitni vodi ter obveznem prekuhavanju pitne vode kot preventivnem
zdravstvenem ukrepu na podlagi navodil republiškega zdravstvenega
inšpektorata ali pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo,
|
– vodi evidenco in
kataster vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
– v primeru višje
sile organizira dobavo pitne vode, ter o nastopu višje sile poroča
pristojnim občinskim organom, |
– pripravlja predloge
obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema, |
– sodeluje pri
projektiranju vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
– pripravlja
sanacijski program vodooskrbe za eventuelni oporečni vodni vir,
|
– obvešča pristojne
organe o nizkem vodostaju izvirne vode, |
– skrbi za
zavarovanje in varovanje vodnih virov, |
– skrbi za razvoj
vodovodnega sistema in nove vodne vire, |
– stalno zagotavlja
ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem
tehnike, |
– meri količino
načrpane vode na lastnih zajetjih, |
– opravlja druga dela
v zvezi z vodooskrbo. |
42. člen |
Upravljavec je dolžan
z javnimi vodovodi gospodariti v skladu s predpisi tako, da ohranja
oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto. |
43. člen |
Upravljavec je dolžan
v skladu s predpisi hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter
drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje. |
44. člen |
Uporabnik ima
naslednje obveznosti: |
– za priključitev na
javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah mora pridobiti
soglasje upravljavca, |
– pridobiti mora
soglasje upravljavca za povečanje dogovorjene količine pitne vode,
|
– redno mora
vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami,
vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje, |
– upravljavcu mora
omogočiti dostop in pregled interne vodovodne instalacije in internega
hidrantnega omrežja, |
– upravljavcu mora
dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega vodomera, |
– zaščititi mora
obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
|
– skrbeti mora za
dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
|
– upravljavcu mora
javljati vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem priključku,
|
– upoštevati mora
varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi
dobave pitne vode, |
– redno mora
plačevati prejete račune v plačilnem roku, |
– urejati mora
medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega
obračunskega vodomera, |
– pisno mora
obveščati upravljavca o spremembah lastnika priključka na javni vodovod. |
45. člen |
(1) Uporabnik se sme
oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev oskrbe z pitno vodo. |
(2) Uporabnik se sme
oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod
pogojem, da sta priključek in vse instalacije za pitno vodo iz javnega
vodovoda in instalacije za pitno vodo iz lastnih virov izvedena ločeno
in brez medsebojnih povezav. |
46. člen |
Investitorji
vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic itd. morajo po zaključenih delih
vzpostaviti vodovodno omrežje v prvotno stanje. |
Upravljavci drugih
omrežij (elektrika, telefon, kabelska, plinovod, toplovod ipd.) morajo
pred vsakim posegom na svojih objektih in napravah pridobiti soglasje
upravljavca, v katerem se določijo pogoji. Pri opravljanju del na svojih
objektih in napravah morajo zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V
primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri
upravljavcu. |
XI. VAROVANJE JAVNEGA
VODOVODA |
47. člen |
(1) Na vodovodnih
napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala,
ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in
vzdrževanje. |
Sprememba nivelete
terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod
pogoji, ki jih le-ta določi. |
(2) Kdor gradi,
opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem
omrežju, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno soglasje
upravljavca. |
(3) Pri trajni
spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi
oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena. |
XII. PRENOS
VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
48. člen |
Obstoječi vodovod
(lokalni ali vaški vodovod itd.), ki ni v upravljanju izvajalca javne
službe v Občini Črna na Koroškem in ni last občine, se lahko prenese v
lastništvo Občine Črna na Koroškem z medsebojno pogodbo med dosedanjim
lastnikom ter Občino Črna na Koroškem. V pogodbi se določijo vse
obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Črna na Koroškem. |
49. člen |
Za prenos vodovodnega
sistema v lasti Občine Črna na Koroškem v upravljanje morajo biti
izpolnjeni praviloma naslednji pogoji: |
– vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, praviloma uporabno
dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco
priključkov uporabnikov, odlok o zaščiti vodnega vira, |
– vodovod, ki se
predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični
izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav, |
– izdelana mora biti
evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, |
– izračunani morajo
biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja, |
– zagotovljena morajo
biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda, |
– izračunana mora
biti takšna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega
vodovoda, |
– na vseh odjemnih
mestih vodovoda morajo biti v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda
vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani,
skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere,
|
– vodomerni jaški
morajo biti dostopni in grajeni skladno s pravilnikom za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, |
– pred postopkom o
prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in
narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovarstvenem sistemu,
|
– urediti in
pridobiti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se
nahajajo objekti in naprave, |
– postopek prevzema
vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji,
|
– sprejet sklep
skupščine upravljavca. |
XIII. KAZENSKE
DOLOČBE |
50. člen |
Z globo 1400 € se
kaznuje upravljavec: |
a) če ne izpolnjuje
obveznosti iz 8. in 41. člena tega odloka, |
b) če ne dopusti
priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 21. člena tega odloka,
|
c) če prekine dobavo
vode v nasprotju z VIII. poglavjem tega odloka. |
51. člen |
(1) Z globo 400 € se
kaznuje uporabnik, če: |
a) se priključi na
javni vodovod brez soglasja upravljavca, |
b) se ne priključi in
ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno, |
c) prekine dobavo
vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom ogrozi kvaliteto vode v
napeljavi, |
d) nima vgrajenega
vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku, |
e) deluje v nasprotju
s 30. členom tega odloka, |
f) ne izpolnjuje
obveznosti 44. člena tega odloka, |
g) ne ravna v skladu
s 46. členom tega odloka. |
(2) Z globo 1400 € se
za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, z
globo 400 € pa odgovorna oseba te pravne osebe. |
XIV.
NADZOR |
52. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo zdravstvena inšpekcija, inšpekcija za okolje,
upravljavec vodovodnih objektov in naprav ter pristojni organ Občine
Črna na Koroškem. |
XV.
KONČNE DOLOČBE |
53. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o splošnih pogojih za uporabo vode iz
javnih vodovodov in o izvedbi hišnih priključkov (MUV, št. 6/1996). |
54. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 355-0004/2009 |
Črna na Koroškem, dne
23. oktobra 2009 |
|
Župan |
Občine Črna na
Koroškem |
Janez Švab l.r. |