Statut Občine Piran - Neuradno prečiščeno besedilo (1) Uradne objave Primorske novice, št. 10/1999, 15/2004 Datum začetka veljavnosti: 31.03.2004 Datum prenehanja veljavnosti: 18.12.2007

	Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odločba Ustavnega sodišča, 45/94-odločba Ustavnega sodišča, 57/94, 14/95, 20/95-odločba Ustavnega sodišča, 63/95-obvezna razlaga, 9/96-odločba Ustavnega sodišča, 44/96-odločba Ustavnega sodišča, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98-odločba Ustavnega sodišča in 74/98) in 109. čl. Statuta Občine Piran (Uradne objave, št. 8/95, Uradni list RS, št. 7/96, Uradne objave, št. 45/97 in 31/98) je občinski svet Občine Piran na redni seji dne 1. 4. 1999 sprejel
	STATUT
	OBČINE PIRAN
	I. SPLOŠNE DOLOČBE
	1. člen
	Občina Piran ( v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bužini, Dragonja, Lucija, Mlini, Nova vas, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Seea, Sečovlje, Strunjan, Sv. Peter, Škodelin in Škrile.
	Sedež obeine je v Piranu, Tartinijev trg št. 2
	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
	Občino predstavlja in zastopa župan.
	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom, razen v primerih, ko se s spremembo območja spreminjajo meje občine ali krajevnih skupnosti.
	2. člen
	Na območju občine Piran so ustanovljene krajevne skupnosti kot ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine.
	Območje krajevnih skupnosti je določeno na podlagi naselij in prostorskih okolišev
	Potek meje je prikazan v osnovnem kartografskem prikazu RPE v merilu 1 : 5000, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper in je sestavni del tega statuta.
	Imena in območja krajevnih skupnosti so:
	- Krajevna skupnost Piran, ki obsega naselje Piran - prostorski okoliši prostorski okoliši od 01 do 24 in del naselja Portorož - prostorska okoliša 36 in , 38,  in 95
	- Krajevna skupnost Portorož, ki obsega naselje Portorož - prostorski okoliši od 25 do 35, 37, 39, do 41, 97, 98, 103 in 104
	- Krajevna skupnost Lucija, ki obsega naselja Lucija - prostorski okoliši 42 do 64 in 93, naselje Seča - prostorski okoliš 65 do 70, 96, 99 do 102 in 105 do 108
	- Krajevna skupnost Strunjan, ki obsega naselje Strunjan - prostorski okoliši 88 do 92,
	- Krajevna skupnost Sečovlje, ki obsega naselje Parecag - prostorski okoliši 71 do 74, naselje Sečovlje, naselja Bužini, Mlini, Škodelin, Škrile prostorski okoliši 75 do 77 in 94 in naselje Dragonja - prostorski okoliši 78 do 80, 82,
	- Krajevna skupnost Sveti Peter, ki obsega naselje Sv. Peter - prostorski okoliši 83 do 85, ter del naselja Dragonja - prostorski okoliš 81
	- Krajevna skupnost Padna, ki obsega naselje Padna - prostorski okoliš 87,
	- Krajevna skupnost Nova vas. ki obsega naselje Nova vas - prostorski okoliš 86
	3. člen
	V občini živi avtohtona italijanska narodna skupnost.
	Občina v skladu z ustavo in zakonom zagotavlja in varuje pravice italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov na narodnostno mešanem območju.
	Na narodnostno mešanem območju občine, na katerem živijo pripadniki italijanske narodnosti in ki obsega območja naselij: Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Seča, Sečovlje, Parecag in Dragonja (dvojezično območje), je v javnem življenju italijanski jezik enakopraven s slovenskim jezikom.
	4. člen
	Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom.
	5. člen
	Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu z zakonom in tem statutom.
	Občani. so osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče in so državljani Republike Slovenije.
	Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
	Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
	6. člen
	Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
	Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu.
	Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
	Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
	7. člen
	Občina ima svoj grb, zastavo in praznik.
	Grb občine je v obliki ščita. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. V sredini ščita je v modrem polju rdeč križ z ukrivljenima krakoma. Med križem in poljem je ozek bel trak.
	Grb je prikazan v posebnem načrtu v prilogi statuta.
	Zastava občine, je rdeče - modre barve z grbom Občine Piran. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barvi zastave sta po vrstnem redu: zgoraj rdeča, spodaj modra.
	Vsaka barva zavzema po širini polovico prostora zastave. Grb je v sredini leve polovice rdečega polja zastave.
	Zastava je prikazana v posebnem načrtu v prilogi statuta.
	Uporaba grba in zastave, ter celostna podoba občine se predpiše z odlokom.
	Praznik občine se določi z odlokom.
	Občina ima pečat, okrogle oblike, na katerem je v sredini občinski grb, na obodu pa napis: OBČINA PIRAN - COMUNE DI PIRANO. Na pečatih posameznih organov so še napisi: OBČINSKI SVET - CONSIGLIO COMUNALE; ŽUPAN - IL SINDACO; NADZORNI ODBOR -COMITATO DI CONTROLLO, OBČINSKA UPRAVA - AMMINISTRAZIONE COMUNALE; VOLILNA KOMISIJA - COMMISSIONE ELETTORALE.
	Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
	Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
	II. NALOGE OBČINE
	8. člen
	Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
	1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
	- sprejema statut in druge splošne akte občine,
	- organizira občinsko upravo,
	- sprejema proračun in zaključni račun občine,
	- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
	- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
	- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
	2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
	- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
	- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
	- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
	- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
	- upravlja z lastninskimi deleži v igralništvu in razpolaga z prihodki iz igralniških koncesij.
	3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
	- spremlja in analizira statistične rezultate gospodarskega razvoja v občini,
	- načrtuje prostorski razvoj, sprejema prostorske akte, ki zagotavljajo pogoje za pospešen razvoj gospodarstva v občini,
	- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine,
	- v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,
	- v skladu z zakonom izvaja naloge na področju posegov v prostor.
	4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega
	sklada stanovanj tako, da:
	- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
	- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
	- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
	- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
	- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike obeanov.
	5. Zagotavlja lokalne javne službe tako, da:
	- ustanavlja lokalne javne službe s podroeja dejavnosti
	- sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
	- določa vire za financiranje delovanja lokalnih javnih služb,
	- nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
	- zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišei.
	6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
	- ustanovi vzgojno izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
	- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nad-standardnih programov,
	- sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
	- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
	- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj obeine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
	7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
	- spremlja stanje na tem področju,
	- pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
	- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
	8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
	- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
	- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnieno dejavnost,
	- z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
	- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,
	- pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju.

	9. Zagotavlja izvajanje načel proglasa občine z nazivom zelena občina in pri tem zlasti:
	skrbi za varstvo zraka, tal, morja, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva olja tako, da:
	- izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
	- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
	- ureja in upravlja obalni morski pas, zgrajeni del morske obale in morska pristanišča lokalnega pomena,
	- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
	- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
	- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
	10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
	- vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
	- lokalne javne ceste in druge javne poti,
	- površine za pešce in kolesarje,
	- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
	- javne parkirne prostore,garažne hiše, parke, trge in druge javne površine.
	11. Skrbi za obrambne priprave, za požarno varnost in varnost obeanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
	- določa organizacijo in način dela v vojni,
	- zagotavlja potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog in pristojnosti, ki jih država prenese na občino,
	- organizira reševalno pomoč v požarih,
	- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč,
	- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesreeami,
	- zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
	- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
	- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesreeami.
	12. Ureja javni red v občini tako, da:
	- sprejema ustrezne splošne akte,
	- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
	- ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
	- organizira in izvaja naloge občinskega redarstva,
	- izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
	- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
	- opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
	9. člen
	V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
	- inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
	- ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
	- določanje namembnosti urbanega prostora,
	- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
	- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
	- mrliško ogledno službo in
	- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
	10. člen
	Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
	Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v obeini.
	III. ORGANI OBČINE
	1. SKUPNE DOLOČBE
	11. člen
	Organi občine so:
	- občinski svet,
	- župan in
	- nadzorni odbor občine.
	Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski volilni organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
	Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
	Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so obeinski funkcionarji.
	12. člen
	Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
	13. člen
	Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov.
	14. člen
	Delo organov občine je javno.
	Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
	Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave, oziroma državno, vojaško ali uradno tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
	Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
	2. OBČINSKI SVET
	15. člen
	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
	Občinski svet šteje 25 članov, od katerih tri člane izvolijo pripadniki italijanske narodnosti na podlagi posebne volilne pravice.
	Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta, ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
	Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji župan praviloma v 20 dneh po izvolitvi članov sveta, vendar ne kasneje ko poteče mandat prejšnjemu občinskemu svetu.
	Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in delovnih telesih
	16. člen
	Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
	Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
	O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
	17. člen
	Občinski svet sprejema statut občine, odloke, poslovnik občinskega sveta in druge splošne in posamične akte.
	V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
	- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
	- sprejema občinski proračun in zaključni račun,
	- ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
	- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
	- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na obeino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
	- odloča o združevanju občine v širšo lokalno skupnost in o drugih oblikah povezovanja občine,
	- nadzoruje delo župana, podžupana in obeinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
	- potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
	- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora
	- imenuje in razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta,
	- na predlog župana imenuje in razrešuje podžupane, doloei podžupana, ki bo v primeru predeasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloea o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
	- odloča o odtujitvi in zamenjavi občinskega nepremičnega premoženja,
	- odloča o zadolževanju občine,
	- razpisuje referendum,
	- s svojim aktom, v skladu z zakonom: določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev, določa merila za določitev plače direktorjem javnih podjetij in javnih zavodov, v kolikor z zakonom ali z drugim aktom ni določeno drugače, ter določa kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
	- določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
	- odloča o uporabi obale, pripadajočih zemljišč in morja za opravljanje pristaniške dejavnosti,
	- določa pristanišča javnega prometa,
	- predpisuje režim plovnih pristaniše, zaklonišč, prezimovališč in nadzorstvo,
	- ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
	- ustanavlja gospodarske družbe ali druge osebe zasebnega prava,
	- odloča o vlaganju kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava
	- odloča o igralništvu v občini,
	- daje soglasje k zadolževanju javnih podjetij in zavodov katerih ustanovitelj je obeina in odloča o dajanju poroštev za izpolnitev njihovih obveznosti,
	- določa predstavnike občine v organih javnih zavodov in javnih podjetij, v kolikor to ni v zakonu drugače določeno,
	- določa predstavnike občine v organih družb v katerih po zakonu ima občina predstavnika, oziroma v organih gospodarskih družb, združenj in organizacij, ki jih sama ustanovi, razen, ee gre za zastopanje,

	- ustanovi komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo in imenuje in razrešuje njene elane,
	- ustanovi svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, za varstvo uporabnikov javnih dobrin in za varstvo pravic najemnikov stanovanj, določi njihove naloge, imenuje in razrešuje njihove člane,
	- določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
	- daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
	- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon ta statut in odlok
	18. člen
	Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
	Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, elana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
	Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
	Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
	19. člen
	Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej obeinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega elana občinskega sveta.
	Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, ee pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši prisotni član občinskega sveta.
	Župan sklicuje seje obeinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
	Župan, pooblašeeni podžupan oziroma elan občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.
	Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
	Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblašeeni podžupan oziroma elan občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
	20. člen
	Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih odborov in komisij zagotavlja občinska uprava.
	21. člen
	Občinski svet dela in odloča na sejah.
	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
	Župan mora predloge odborov in komisij obeinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
	O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
	O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
	Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje obeinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
	22. člen
	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
	Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
	23. člen
	Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
	- če izgubi volilno pravico,
	- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
	- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
	- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo elana občinskega sveta,
	- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo
	- člana občinskega sveta,
	- če odstopi.
	Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
	Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji ko ugotovi razloge iz prvega odstavka tega člena.
	Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
	2.1 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA
	24. člen
	Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov in komisij, kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo, in delovno področje ter način sprejemanja odločitev stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.
	25. člen
	Občinski svet ima stalne ali občasne odbore in komisije kot svoja delovna telesa.
	Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
	1. odbori:
	- odbor za finance in proračun,
	- odbor za gospodarske javne službe,
	- odbor za družbene dejavnosti,
	- odbor za urbanizem, okolje in prostor,
	- odbor za turizem in druge gospodarske dejavnosti
	- odbor za kulturo,
	- odbor za šport,
	- odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
	- odbor za morje in obalni pas
	2. komisije:
	- komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
	- komisija za vprašanja italijanske narodnosti
	- statutarno pravna komisija
	- komisija za podeljevanje občinskega priznanja (zlati grb)
	Pripadniki italijanske narodnosti imajo pravico do svojega predstavnika v vsakem odboru in komisiji.
	Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.
	Občinski svet lahko z odlokom o ureditvi posameznega področja v pristojnosti občine , ali s sklepom na podlagi odloka, ustanovi stalna ali začasna telesa, ali pa za to pooblasti župana
	26. člen
	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
	- občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
	- občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v pristojnosti občinskega sveta,
	- pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
	- pripravlja predlog za določitev plače direktorjem javnih podjetij in javnih zavodov
	- obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
	Naloge in pristojnosti komisije se podrobneje uredijo v poslovniku sveta
	27. člen
	Člane odborov in komisij, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenuje občinski svet izmed svojih članov lahko pa tudi izmed drugih občanov.
	Večina članov delovnega telesa in predsednik morajo biti člani občinskega sveta.
	Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
	Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
	Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
	28. člen
	Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
	Odbori in komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
	29. člen
	Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
	3. ŽUPAN
	30. člen
	Župana volijo državljani, ki imajo v obeini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
	Mandatna doba župana traja štiri leta.
	Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko obeinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
	Župan opravlja funkcijo poklicno.
	Pravice iz delovnega razmerja uveljavlja župan v obeinski upravi.

	31. člen
	Župan predstavlja in zastopa obeino.
	Poleg tega župan:
	- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
	- izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
	- razpisuje koncesije in podpisuje koncesijske pogodbe,
	- ustanavlja občinske komisije in svete, ki jih določajo posebni predpisi, imenuje in razrešuje njihove člane, če v zakonu, statutu in aktu o njihovi ustanovitvi ni drugače določeno,
	- odloča o razpisu javnih naročil,
	- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
	- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja,
	- odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, v okviru izvrševanja proračuna,
	- odloča o priznanju stvarnih pravic na nepremičninah, ko gre za uskladitev dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja, ali priznanje lastninske pravice, ki temelji na zakonu ali drugem predpisu,
	- razglaša statut, odloke in druge splošne akte občine,
	- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
	- odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, če ne pooblasti tajnika občine za te naloge,
	- imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
	- za pomoč pri svojem delu lahko organizira začasne ali stalne akcijske skupine,
	- za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti izdaja župan: pravilnike sklepe, navodila, odredbe, in odloebe,
	- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
	- opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
	V primerih ko je v še veljavnih zakonih ali predpisih občine, ki so sprejeti pred 01. 01. 1995 za določeno zadevo iz občinske pristojnosti predpisana pristojnost izvršnega sveta občine, odloča župan, razen v primeru ko je v tem statutu izrecno predpisana pristojnost občinskega sveta.
	Župan v skladu z zakonom odloea tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
	32. člen
	Župan lahko zadrži objavo splošnega akta obeine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
	Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišeu zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
	Župan zadrži izvajanje odloeitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
	Ob zadržanju izvajanja odloeitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
	Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
	33. člen
	Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na podroeju obrambnih priprav, požarnega varstva, zaščite in reševanja, predvsem pa:
	- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
	- imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
	- sprejme načrt zaščite in reševanja,
	- vodi zaščito, reševanje in pomoč,
	- določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge požarnega varstva, zašeite in reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte požarnega varstva, zaščite in reševanja,
	- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na obmoeju občine,
	- skrbi za izdelavo obrambnih dokumentov občine
	- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
	- v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
	- predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zašeiti ter materialno dolžnost.
	34. člen
	V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje obeanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
	35. člen
	Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj dva in največ tri podžupane, ki jih imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov.
	Eden izmed podžupanov je italijanske narodnosti, ee župan ni italijanske narodnosti
	S sklepom o imenovanju podžupanov doloei občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predeasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v easu od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odloeitve občinskega sveta.
	Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
	Podžupan, ki ga doloei župan, ee ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V easu nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
	V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odloeijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloei občinski svet na predlog župana.
	36. člen
	Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešea župana elan občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši prisotni član občinskega sveta.
	V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
	37. člen
	Če je v zakonu ali drugem predpisu predvideno imenovanje komisij in drugih strokovnih teles, le te imenuje župan, če ti predpisi, ali ta statut ne določajo drugače.
	Župan organizira in zagotavlja pogoje za delovanje lokalnih akcijskih skupin ter lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proueevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
	38. člen
	Županu in podžupanu preneha mandat:
	- če izgubi volilno pravico,
	- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
	- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
	- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
	- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
	- če odstopi,
	- če je po odločitvi državnega zbora razrešen.
	Podžupanu preneha mandat tudi, ee ga občinski svet na predlog župana razreši.
	Če je župan razrešen po odločitvi državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.
	Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan obeinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obeinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa obeinskemu svetu.
	Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko obeinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
	Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
	Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije.Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
	Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vkljueno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
	Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega elena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta
	4. NADZORNI ODBOR
	39. člen
	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
	Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
	- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem obeine,
	- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
	- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih, skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
	40. člen
	Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora, predsednika in njegovega namestnika imenuje občinski svet izmed občanov., najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.  Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

	Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, elani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
	Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
	Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
	Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka občinski svet razreši člana nadzornega odbora na predlog tega odbora, če trikrat zaporedoma neopravičeno izostane s seje.
	Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
	41. člen
	Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče predsednik. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
	Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
	42. člen
	Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor predloga proračuna ter zaključnega računa občine. Nadzorni odbor nadzira zaključne račune in finančne načrte krajevnih skupnosti, programe, oziroma finančne načrte in zaključne račune javnih zavodov in javnih podjetij in občinskih skladov, ter opravi vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim premičnim in nepremičnim premoženjem.
	V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
	Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
	43. člen
	Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe; organa ali organizacije z odgovornimi osebami.
	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni elanu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Elan nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
	Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
	Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
	V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
	Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporoeila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
	44. člen
	Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
	Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
	O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
	45. člen
	Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
	Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti obeinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
	46. člen
	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
	Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
	Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
	Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
	47. člen
	Predsednik, ali po pooblastilu predsednika član nadzornega odbora, se lahko udeleži seje občinskega sveta na kateri ima pravico razpravljati o zadevah, ki sodijo v pristojnost nadzornega odbora.
	5. OBČINSKA UPRAVA
	48. člen
	Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
	Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
	V odloku iz prejšnjega odstavka se lahko za tajnika občine določi naziv direktor občinske uprave
	Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
	49. člen
	O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
	Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
	50. člen
	Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
	51. člen
	O pritožbah zoper posamiene akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
	O pritožbah zoper posamiene akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja obeinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
	52. člen
	O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
	O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
	6. DRUGI ORGANI OBČINE
	53. člen
	Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih, določi župan na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa, če s posebnim zakonom, tem statutom ali odlokom, ki ureja posamezno področje o tem ne odloča občinski svet
	54. člen
	Občina lahko sama ali skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
	Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
	IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
	55. člen
	Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne, skupnosti
	Krajevne, skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
	Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
	Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljenem interesu prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Interes prebivalcev se ugotovi na referendumu ali zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
	56. člen
	Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine Piran praviloma samostojno:
	- skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
	- skrbijo za komunalno infrastrukturo krajevnega pomena, če z odlokom občine ni drugače določeno
	- skrbijo za vaške vodovode,
	- skrbijo za premoženje, ki jim ga obeina prenese v upravljanje
	upravljajo z lastnim premoženjem
	- dajejo mnenja v postopku sprejemanja splošnih aktov o urejanju in namenski rabi prostora ter k aktom o upravljanju, urejanju in namembnosti javnih površin
	- izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine,
	- pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
	Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom.

	57.člen
	Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
	Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
	Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Obeina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
	58. člen
	Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. Člane sveta krajevne skupnosti se voli v 1(eni) volilni enoti.
	Svet krajevne skupnosti sprejme v soglasju z občinskim svetom pravila s katerimi uredi delovanje organov krajevne skupnosti. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
	Število članov sveta, ki jih volijo krajani v krajevnih skupnosti je po posameznih krajevnih skupnostih naslednje:
	Krajevna skupnost Piran 7 članov,
	Krajevna skupnost Portorož 9 elanov,
	Krajevna skupnost Lucija 9 članov,
	Krajevna skupnost Sečovlje 7 članov,
	Krajevna skupnost Strunjan 7 članov,
	Krajevna skupnost Sv. Peter 5 članov,
	Krajevna skupnost Padna 5 članov
	Krajevna skupnost Nova vas 5 članov.
	Število članov sveta, ki jih volijo krajani v krajevnih skupnosti je po posameznih krajevnih skupnosti naslednje:
	Krajevna skupnost Piran 7 članov,
	Krajevna skupnost Portorož 7 članov,
	Krajevna skupnosti Lucija 7 članov,
	Krajevna skupnost Sečovlje 7 članov
	Krajevna skupnost Strunjan 5 članov,
	Krajevna skupnost Sv. Peter 5 članov,
	Krajevna skupnost Padna 5 članov,
	Krajevna skupnost Nova vas 5 članov.
	V svete Krajevnih skupnosti Piran, Portorož, Lucija, Strunjan in Seeovlje, od skupnega števila članov, ki je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, izvolijo pripadniki italijanske narodne skupnosti po enega člana na podlagi posebne volilne pravice
	Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. Pripadnike italijanske narodne skupnosti se voli v 1(eni) volilni enoti, ki je območje krajevne skupnosti.
	Funkcija člana sveta je častna.
	59. člen
	Prvo sejo novo izvoljenega sveta krajevne skupnosti skliče dosedanji predsednik sveta. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
	Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
	Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
	Svet krajevne, skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov
	Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
	60. člen
	Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom ali odlokom naloge krajevne skupnosti.
	Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
	61. člen
	Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremienine, premičnine, denarna sredstva in pravice
	Krajevna, skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo doloebe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem obeine ter določbe tega statuta.
	Če krajevna, skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
	Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
	Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje predsednik sveta.
	62. člen
	Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela obeine.
	Sredstva proračuna za financiranje krajevnih skupnosti se razporedijo glede na posebne potrebe, značilnosti in naloge posamezne krajevne skupnosti.
	Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
	Vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v letnih finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu dostavijo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, potrdi na predlog župana obeinski svet.
	Krajevne skupnosti ne smejo prevzemati finančnih obveznosti nad obsegom sredstev, zagotovljenih v letnem proračunu občine.
	Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
	Krajevne skupnosti lahko finančno poslovanje in plačilni promet izvajajo preko lastnega žiro računa, ali preko žiro računa občine, o čemer odloča župan.
	Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
	Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
	Računovodstvo in finančno poslovanje za krajevne skupnosti vodi občinska uprava.
	Pravni posli, nad vrednostjo, ki jo določi letni proračunu občine, so veljavni, ko na njih da soglasje župan.
	Pravne posle za krajevno skupnost sklepa predsednik sveta te krajevne skupnosti.
	63. člen
	Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve v naslednjih primerih:
	- če se po najmanj trikratnem zaporednem sklicu ne sestane,
	- če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
	- če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
	V primeru, da odstopi večina članov sveta krajevne skupnosti, občinski svet ugotovi, da je prenehal mandat vsem članom sveta krajevne skupnosti.
	V primeru razpustitve sveta krajevne skupnosti in v primeru ugotovitve, da je prenehal mandat vsem članom sveta krajevne skupnosti, imenuje občinski svet začasnega upravitelja, ki do izvolitve novega sveta krajevne skupnosti opravlja njegove naloge.
	V primeru iz 1. ali 2. odstavka tega člena Župan razpiše predčasne volitve.
	Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno, skupnost, če ugotovi, da svet krajevne, skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta, oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
	V. POLOŽAJ ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV
	64. člen
	Italijanski narodni skupnosti na območju občine Piran je zagotovljena pravica, da svobodno uporablja svoj jezik, izraža in razvija svojo nacionalno identiteto ter v ta namen ustanavlja organizacije, razvija gospodarske, kulturne, znanstveno - raziskovalne, informacijske in druge dejavnosti, uporablja svoje nacionalne simbole, razvija stike z matičnim narodom in njegovo državo ter uresničuje druge z Ustavo, zakonom in tem Statutom določene pravice.
	65. člen
	Delovanje italijanske narodne skupnosti financira država in obeina v skladu z Ustavo in zakonom.
	66. člen
	K odločitvam občinskega sveta, ki se nanašajo na položaj italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov, morajo dati soglasje predstavniki italijanske narodne skupnosti v občinskem svetu. Le-ti morajo pred odločitvijo o soglasju pridobiti soglasje sveta samoupravne narodne skupnosti.
	Na položaj italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov, se nanašajo zlasti odloeitve na naslednjih področjih:
	- uresničevanje pravic narodne skupnosti,
	- razvoj vzgoje in izobraževanja v italijanskem jeziku, uresničevanje soustanoviteljskih pravic v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom,
	- razvoj nacionalne kulture italijanske narodne skupnosti,
	- razvoj narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja,
	- imenovanje naselij, ulic in trgov, ter uporabo krajevnih imen na narodnostno mešanem območju.
	67. člen
	Občinska samoupravna narodna skupnost lahko daje občinskim organom pobude, mnenja in predloge v zvezi z vprašanji, pomembnimi za položaj narodne skupnosti in ohranjevanje značilnosti narodnostno mešanih območjih. Občinski organi so dolžni obravnavati te pobude, mnenja in predloge ter o njih odločati.
	68. člen
	Občanom italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju je zagotovljena predšolska vzgoja in osnovno šolanje v materinem jeziku.
	69. člen
	Na narodnostno mešanem območju občine Piran sta uradna jezika slovenščina in italijanščina.
	Sodni in upravni postopki ter postopki o prekrških v občini se vodijo tudi v italijanskem jeziku, kadar stranka, ki je pripadnik italijanske narodnosti, to zahteva.
	Organ, ki vodi postopek, mora pripadnika italijanske narodne skupnosti opozoriti na njegove pravice v zvezi z uporabo jezika.
	70. člen
	Organi občine in nosilci javnih pooblastil na območju občine poslujejo s pripadniki italijanske narodne skupnosti v italijanščini.
	Vročitev pisanja pripadniku italijanske narodne skupnosti se šteje za pravilno opravljeno , ko je pisanje v redu opravljeno v italijanskem jeziku.
	Razglasi in sporočila občinskih organov in nosilcev javnih pooblastil, morajo biti dvojezični in predstavljeni enakomerno.
	Obrazci in uradne listine, namenjeni občanom, morajo biti dvojezični
	71. člen
	Posamični akti v postopkih v katerih je udeležen vsaj eden pripadnik italijanske narodnosti, se izdajajo tudi v italijanskem jeziku. Akt, ki se izda v italijanskem jeziku, se tudi šteje za izvirnik.
	72. člen
	Če sta zakonca pripadnika italijanske narodne skupnosti, poteka sklepanje zakonske zveze v italijanskem jeziku. Če je samo eden od zakoncev pripadnik italijanske narodne skupnosti, poteka sklepanje zakonske zveze v italijanskem in slovenskem jeziku, če se zakonca sporazumno ne odločita za en jezik.
	73. člen
	V občinskih organih, javnih podjetjih in zavodih ter pri nosilcih javnih pooblastil morajo biti predvidena in zasedena delovna mesta, na katerih je obvezno znanje slovenskega in itlijanskega jezika.
	74. člen
	Organi občine in krajevnih skupnosti, javnih podjetjih in zavodov ter nosilci javnih pooblastil , so dolžni na vlogo ali peticijo, ki je nanje v italijanskem jeziku naslovi občan italijanske narodnosti, odgovoriti v italijanskem jeziku.

	75. člen
	Javni napisi na narodnostno mešanem območju so dvojezični.
	76. člen
	Na uradnih javnih prireditvah je potrebno zagotoviti smiselno dvojezično napovedovanje, primerno sodelovanje pripadnikov italijanske narodne skupnosti in nastope v italijanskem jeziku.
	77. člen
	Vsakdo je dolžan upoštevati izvirno osebno ime pripadnika italijanske narodne skupnosti in ga pri zapisovanju ne sme spreminjati.
	VI. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
	78. člen
	Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
	1. ZBOR OBČANOV
	79. člen
	Občani na zboru občanov:
	- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
	- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
	- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov obeine oziroma za spremembo njihovih območij,
	- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
	- dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
	- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
	- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
	Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati.
	Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
	80.člen
	Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
	Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
	Župan mora sklicati zbor obeanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališea ter njihove podpise.
	Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, ee ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroei pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
	Župan skliee zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
	81.člen
	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov, ter predlog dnevnega reda.
	Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
	82.člen
	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru obeanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
	Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
	2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE
	83.člen
	Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
	Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
	84.člen
	Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali elan občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
	Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
	Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odloeitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
	85.člen
	Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
	Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
	Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
	Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
	86.člen
	Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
	Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj tristotih volivcev v občini. Volivci dajejo podporo pobudi na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
	Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani obeinski svet in pobudo predloži županu.
	Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in obeinski svet.
	Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
	87.člen
	Župan doloei obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
	Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
	Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, ee jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom število volivcev iz prejšnjega člena.
	88.člen
	Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.
	Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
	Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
	Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
	Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
	89.člen
	Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
	Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
	90.člen
	Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
	Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
	3. SVETOVALNI REFERENDUM
	91.člen
	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
	Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
	4. DRUGI REFERENDUMI
	92.člen
	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

	Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
	5. LJUDSKA INICIATIVA
	93.člen
	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo doloebe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
	94.člen
	Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
	VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
	95. člen
	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
	Opravljanje javnih služb zagotavlja obeina:
	- neposredno v okviru občinske uprave,
	- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
	- z dajanjem koncesij,
	- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
	Način in pogoje izvajanja javnih služb predpiše občinski svet z odlokom, če zakon ne določa drugače.
	96. člen
	Na področju družbenih dejavnosti občina zagotavlja javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
	- predšolska vzgoja in varstvo otrok,
	- osnovnošolsko izobraževanje,
	- osnovno zdravstvo in lekarna,
	- socialno varstvo
	- kultura,
	- knjižniearstvo.
	Občinski svet sprejme odlok o načinu opravljanja javne službe na področju socialnega varstva in s proračunom zagotavlja sredstva za financiranje naslednjih dejavnosti: osebno pomoč, pomoč družini na domu, pomoč pri uporabi stanovanja.
	Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
	97. člen
	Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanavlja javne zavode ali javna podjetja skupaj z drugimi občinami.
	98.člen
	Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
	- oskrbo s pitno vodo,
	- ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
	- odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
	- javno snago in čiščenje javnih površin,
	- urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
	- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
	- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ,
	- vzdrževanje obeinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.
	99. člen
	Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
	100.člen
	Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
	101.člen
	Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
	V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
	VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBEINE
	102.člen
	Premoženje obeine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
	Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
	Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je, v skladu s proračunom in drugimi splošnimi akti, pristojen župan.
	Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proraeunu zagotovljena namenska finančna sredstva.
	Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. zakon.
	103.člen
	Občina pridobiva prihodke iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom, ter z upravljanjem svojega premoženja.
	104.člen
	Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
	Proračun občine se sestavi v skladu z zakonom
	V proračunu so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti.
	105.člen
	Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
	Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
	106. člen
	Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proraeuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
	107.člen
	Proračun občine sprejme svet z odlokom, po postopku, kije določen v zakonu, statutu in
	poslovniku sveta.
	Rebalans proračuna se sprejme na način in po postopku kot se sprejema proračun.
	Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občina in krajevne skupnosti.
	Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, javno podjetje katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik).
	108. člen
	Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
	V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
	109. člen
	Proračun občine mora biti sprejet praviloma pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
	Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi prejšnjega proračuna.
	O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.
	110. člen
	Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon, odlok občine ali sklep pristojnega organa, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov na podlagi pričakovanih prihodkov in odpre nov konto za ta namen.
	111. člen
	Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
	O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
	112. člen
	Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov.
	Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
	Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
	113. člen
	Občinske rezerve se uporabljajo v skladu z zakonom.
	Župan je pristojen za odloeanje o uporabi sredstev rezerve do zneska določenega v letnem proračunu.
	114. člen
	Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
	V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev raeuna financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun.
	Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu praviloma do konca marca tekočega leta.
	115. člen
	Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
	116. člen
	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
	O soglasju odloča občinski svet, ki odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
	IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
	1. Splošni akti občine
	117. člen
	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
	118. člen
	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ureja temeljna vprašanja v zvezi z nalogami in organizacijo občine ter druga najpomembnejša vprašanja za delovanje občine
	Statut sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
	119. člen
	S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, njegovih delovnih teles, ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
	120. člen
	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
	121. člen
	Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
	122. člen
	S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka zaradi njihovega izvrševanja.
	123. člen
	Z navodilom se za izvršitev posameznih določb zakona, statuta, odloka ali drugega predpisa občine, predpisuje način ravnanja organov občinske uprave ali drugih izvrševalcev predpisov iz občinske pristojnosti.
	124. člen
	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, ki ga s sklepom določi občinski svet in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
	V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
	2. Posamični akti občine
	125. člen
	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
	S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
	126. člen
	O pritožbah zoper posamiene akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
	O pritožbah zoper posamiene akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloea državni organ, ki ga doloei zakon.
	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
	X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
	127. člen
	Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice obeine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
	128. člen
	Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
	129. člen
	Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi ee osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
	130. člen
	Župan lahko zaene ali vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
	131. člen
	Delovna telesa so dolžna za potrebe obeinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
	XI. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA
	132. člen
	Spremembo statuta lahko predlaga župan, najmanj eetrtina članov občinskega sveta ali pet odstotkov volivcev v občini.
	Če je statut potrebno spremeniti zaradi uskladitve z zakonom je spremembe dolžan predlagati župan.
	Spremembe statuta se izvedejo po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem.
	XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
	133. člen
	Občina in krajevne skupnosti morajo uskladiti svoje akte s tem statutom do 31. 12. 1999
	134. člen
	Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Piran (Uradne objave “Primorskih novic”, št. 8/95, 45/97 31/98 in Uradni list RS, št. 7/96), Odlok o določitvi območij krajevnih skupnosti v občini Piran (Uradne objave, št. 6/96) in Odlok o volitvah v svete krajevnih skupnosti občine Piran (Uradne objave št. 4/96)
	135. člen
	Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.
	Številka: 01501-4/99 Piran, 01. 04. 1999 Občinski svet – Županja VOJKA ŠTULAR, prof.

Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega občina ne jamči odškodninsko ali kako drugače (peti odstavek 8. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005)).