Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10) in 16. člena Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, 22/08) je Občinski svet Občine Veržej na 18. redni seji 1. 8. 2013 sprejel

TEHNIČNI PRAVILNIK

O ZBIRANJU DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE VERŽEJ

I.  Splošna določila

1. člen

(Obseg Tehničnega pravilnika o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Veržej)

Tehnični pravilnik o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Veržej (v nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) obsega:

·      opredelitev tehnologij zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov;

·      tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;

·      način določitve dinamike zbiranja odpadkov po posameznih kategorijah;

·      standardizacijo predpisanih posod in vreč za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev;

·      tehnologijo, pogoje in pogostost pranja predpisanih posod za odpadke;

·      standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in pogoje njihove uporabe;

·      minimalni standard opreme zbiralnic;

·      postopek izdajanja pogojev in soglasij;

·      podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih prostorov (mest), zbiralnic, zbirnega centra in malih komunalnih kompostarn;

·      definicijo nenaseljenega opuščenega objekta;

·      druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.

2. člen

(Vrste odpadkov)

(1) Vrste odpadkov v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo okolja in katerih zbiranje ter prevoz se zagotavlja v okviru obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja so:

·      odpadki iz podskupine 20 02 in 20 03 iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki (v nadaljevanju: »klasifikacijski seznam«);

·      odpadki iz podskupin 20 01 in 15 01 iz klasifikacijskega seznama, če gre za odpadke iz gospodinjstev in njim podobne odpadke iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev;

·      odpadki iz podskupine 20 01 iz klasifikacijskega seznama, če gre za odpadkom iz gospodinjstev podobne odpadke, ki nastajajo v proizvodni dejavnosti, trgovini, poslovni dejavnosti, storitveni dejavnosti ali drugi dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev.

(2) Za tiste ločene frakcije, za katere je način zbiranja določen s posebnimi predpisi, se poleg teh predpisov upoštevajo tudi določbe tega pravilnika.

(3) Natančna razdelitev vrst odpadkov, katerih zbiranje ter prevoz se zagotavljata v okviru obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja, je po klasifikacijskih številkah definirana v Prilogi 1 tega Tehničnega pravilnika.

3. člen

(Obseg zbiranja odpadkov)

Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov obsega:

·      prevzem komunalnih odpadkov od povzročiteljev na prevzemnih mestih;

·      prevzem frakcij komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij;

·      prevzem kosovnih odpadkov v akciji;

·      prevzem nevarnih odpadkov s premično zbiralnico v akciji;

·      zbiranje vseh frakcij komunalnih odpadkov v Zbirnem centru;

·      transport do Zbirnega centra Ljutomer (razen, če je slednji prevzemno mesto);

·      tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov;

·      vizualna kontrola in odbiranje odpadkov;

·      prehodno skladiščenje odpadkov;

·      priprava odpadkov na prevoz in predajo pooblaščenim zbirateljem ali obdelovalcem oziroma odstranjevalcem;

·      prevoz odpadkov do zbiratelja ali obdelovalca oziroma odstranjevalca odpadkov;

·      predajo odpadkov zbiratelju ali obdelovalcu oziroma odstranjevalcu odpadkov ter

·      obveščanje in ozaveščanje povzročiteljev.

II.  Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov

4. člen

(Tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov)

(1) Zbiranje komunalnih odpadkov od vrat do vrat je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov pri povzročiteljih. Primerna je predvsem za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij embalaže, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada.

Prevzem odpadkov poteka praviloma na javnih površinah v neposredni bližini povzročitelja. Če naravne okoliščine ne dopuščajo prevzema odpadkov na javnih površinah, se lahko izvajalec javne službe in povzročitelj izjemoma dogovorita, da se prevzem odpadkov vrši na površinah, ki so v lasti povzročitelja.

Zbiranje odpadkov od vrat do vrat se načeloma izvaja s:

·      specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 60 do 1100 litrov in sicer tako pri povzročiteljih iz gospodinjstev kot iz gospodarstva ter

·      specialnim tovornim vozilom – samonakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m3 pri povzročiteljih iz gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah in iz gospodarstva.

(2) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija ločenega zbiranja frakcij komunalnih odpadkov po geografsko zaključenih skupinah povzročiteljev. Primerna je za strnjeno naseljena območja – blokovne cone in za uvajanje ločevanja odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne zbiralnice ločenih frakcij se načeloma uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov po gospodinjstvih. Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja v odvisnosti od tipa zabojnikov s:

·      specialnim tovornim vozilom – »abroll« nakladalcem opremljenim z mehansko roko in hidro motorjem (zvonasti zabojniki volumna 1,0 do 2,0 m3 s katerimi so opremljene zbiralnice ločenih frakcij) ter

·      specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v klasičnih zabojnikih volumna od 80 do 1100 litrov.

(3) Akcije zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja od vrat do vrat ali premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na odpoklic ali pa so datumsko natančno načrtovana za posamezno poselitveno območje s koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov.

Tehnologija akcije zbiranja odpadkov se načeloma uporablja za zbiranje večjih kosovnih odpadkov in zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.

Zbiranje odpadkov v akcijah zbiranja odpadkov se izvaja s:

·      specialnim tovornim vozilom – samonakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m3 pri povzročiteljih iz gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah in iz gospodarstva;

·      specialnim tovornim vozilom – »abroll« nakladalcem, opremljenim z mehansko roko in zvezdo za nakladanje odpadkov ter

·      premično zbiralnico nevarnih odpadkov.

(4) Zbiranje odpadkov v Zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst komunalnih odpadkov iz Priloge 1, ki temelji na povzročiteljevi lastni dostavi odpadkov in v lastnem sortiranju odpadkov po vrstah na Zbirnem centru.

5. člen

(Načini ločenega zbiranja komunalnih odpadkov)

V skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo okolja, tehnologije in načini ločevanja komunalnih odpadkov temeljijo na ločevanju komunalnih odpadkov na izvoru – torej pri povzročiteljih. Tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov omogočajo predajo ločenih komunalnih odpadkov:

·      na prevzemnem mestu v neposredni bližini povzročitelja;

·      na zbiralnicah ločenih frakcij;

·      v akcijah zbiranja odpadkov ter

·      v Zbirnem centru.

·      V okviru obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja se na območju Občine Veržej zagotavljajo naslednji načini ločevanja komunalnih odpadkov:

·      zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri povzročiteljih;

·      zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri povzročiteljih;

·      zbiranje mešane embalaže (plastične, kovinske in sestavljene embalaže ter folij in embalažnega stiroporja) pri povzročiteljih;

·      zbiranje papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže pri povzročiteljih;

·      zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij;

·      zbiranje v akcijah ter

·      zbiranje v Zbirnem centru.

6. člen

(Dinamika zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov)

(1) Dinamika zbiranja komunalnih odpadkov se določa na letnem nivoju v programu zbiranja komunalnih odpadkov. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v preteklem letu in rezultati ločevanja na izvoru.

(2) Minimalna dinamika zbiranja komunalnih odpadkov s tehnologijo od vrat do vrat po vrstah odpadkov je sledeča:

·      3-tedenska za mešane komunalne odpadke;

·      1-tedenska za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v spomladanskem, poletnem in jesenskem času od meseca marca do oktobra in 2-tedenska v zimskem času od novembra do februarja;

·      3-tedenska za plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo ter folije in embalažni stiropor;

(3) Minimalna dinamika praznjenja zbiralnic ločenih frakcij je 3-tedenska.

(4) Minimalno število akcij kosovnih odpadkov in akcij nevarnih odpadkov je 1x letno.

(5) Minimalno obratovanje Zbirnega centra Ljutomer:

·      ob delovnikih od 7. do 15. ure,

·      1x tedensko ob delavniku v popoldanskih urah do 17. ure;

·      1x mesečno v sobotnih dopoldanskih urah od 8. do 12. ure.

7. člen

(Standardizacija predpisanih posod in vreč za odpadke)

(1) Povzročitelji so dolžni zbirati komunalne odpadke v tipizirane posode, ki imajo certifikat, da so narejene skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1. do 6.).

Standardne velikosti posod za zbiranje komunalnih odpadkov so:

·      60 litrov;

·      80 litrov;

·      120 litrov;

·      240 litrov;

·      360 litrov;

·      660 litrov;

·      770 litrov;

·      1100 litrov.

(2) Tipska posebna namenska vreča za mešane komunalne odpadke, nazivnega volumna 80 litrov, je zelene barve z logotipom izvajalca javne službe in besedilom »mešani komunalni odpadki«.

(3) Tipska posebna namenska vreča za mešano embalažo, nazivnega volumna 160 litrov, je rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in besedilom »V vrečo odlagamo: plastenke, pločevinke, embalažo iz sestavljenih materialov (npr. Tetra Pak), plastične in alu folije, majhen in čist embalažni stiropor«.

(4) Izjemoma lahko povzročitelji, ki na dan uveljavitve tega pravilnika uporabljajo kovinske zabojnike volumna 160 litrov, le-tega uporabljajo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov do njegove dotrajanosti.

8. člen

(Označevanje predpisanih posod)

(1) S tem pravilnikom se predpisuje sledeče barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov glede na vrsto komunalnega odpadka, ki se zbira v njem:

·      zelena barva za mešane komunalne odpadke;

·      rjava barva za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad;

·      rumena barva za mešano embalažo (plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo ter folije in embalažni stiropor);

·      modra barva za papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo, ter

·      bela barva za stekleno embalažo.

·      Predpisane barve je lahko celoten zabojnik ali samo pokrov.

·      Obstoječi zabojniki, ki jih povzročitelji že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve zabojnika, se označijo z ustrezno barvno nalepko v gornji tretjini čelne strani zabojnika. Nalepke za označevanje je dolžan zagotoviti izvajalec javne službe.

·      (2) Označevanje zabojnikov glede zbirnega in prevzemnega mesta in prepoznavanje uporabnika se lahko izvede na dva načina:

·      elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen ter

·      črtna koda, ki se nalepi max. 10 cm pod utorom za  elektronski čip.

Z vgraditvijo elektronskega čipa mora biti omogočeno avtomatsko prepoznavanje zabojnika pred vsakim praznjenjem in vodenje evidenc praznjenj.

9. člen

(Merila za določanje izhodiščne posode oziroma vreče za odpadke v gospodinjstvih)

Izhodiščna posoda pri gospodinjstvih je zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in je sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja vseh frakcij komunalnih odpadkov z vsemi tehnologijami in dinamikami, ki se določijo z letnim programom zbiranja komunalnih odpadkov, razen zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada. V izhodiščno posodo tudi ni vključeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pod klasifikacijsko številko 20 03 01 v Zbirnem centru.

Glede na število oseb v gospodinjstvu veljajo sledeča minimalna merila velikosti izhodiščnih posod:

·      60 litrov za 1 ali 2 osebi v gospodinjstvu;

·      80 litrov za 3 ali 4 osebe v gospodinjstvu;

·      120 litrov za 5 ali 6 oseb v gospodinjstvu;

·      240 litrov za 7 in več oseb v gospodinjstvu;

Obstoječi kovinski zabojnik volumna 160 litrov je prehodno minimalno merilo velikosti izhodiščne posode za 6 oseb v gospodinjstvu.

V večstanovanjskih stavbah, kjer več gospodinjstev zbira komunalne odpadke v skupinskem zabojniku, je izhodiščni volumen 167 litrov na osebo za povprečni mesec.

Kolikor je dostop do povzročiteljevega objekta s specialnim tovornim vozilom nemogoč, se lahko povzročitelj izjemoma vključi v sistem zbiranja komunalnih odpadkov s posebno namensko zeleno vrečo volumna 80 litrov. Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da gospodinjstvo razpolaga z eno vrečo na 3 člane gospodinjstva na en prevzem komunalnih odpadkov. Povzročitelj mora zagotoviti, da bo napolnjena vreča ustreznih odpadkov na dan zbiranja pravočasno pripravljena na prevzem ob prevozni poti specialnega tovornega vozila – smetarja.

10. člen

(Merila za določanje izhodiščne posode v gospodarstvo, gostinstvu in turizmu)

(1) Izhodiščna posoda pri gospodarstvu in gostinstvu je zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in je sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja komunalnih odpadkov od vrat do vrat.

(2) V gospodarstvu veljajo sledeča minimalna merila velikosti izhodiščnih posod glede na število zaposlenih oseb:

·      60 litrov za 1 do 2 zaposleni osebi;

·      80 litrov za 2 do 5 zaposlenih oseb;

·      120 litrov za 6 do 9 zaposlenih oseb;

·      240 litrov za 10 do 14 zaposlenih oseb;

·      360 litrov za 15 do 20 zaposlenih oseb;

Nad 20 zaposlenih oseb se zabojniki lahko podvojujejo ali je merilo m3.

(3) V gostinstvu veljajo sledeča minimalna merila velikosti izhodiščnih posod glede na kapaciteto lokala, pri čemer se ne upošteva nihanje zasedenosti kapacitet:

·      240 litrov za do 16 gostov ter

·      360 litrov za 17 do 24 gostov.

Nad 24 gostov se zabojniki lahko podvojujejo ali je merilo m3.

(4) V turizmu, kjer se zagotavljajo prenočišča turistom, je izhodiščni volumen na gosta 1/3 najmanjše izhodiščne posode, pri čemer je število gostov opredeljeno glede na kapaciteto turističnega objekta in ni odvisno od nihanja zasedenosti kapacitet.

Kolikor je merilo m3 in je tehnologija zbiranja odpadkov izvajana s specialnim tovornim vozilom – nakladalcem je osnova volumen zabojnika, ki je bil prevzet.

11. člen

(Pogodbeni povzročitelji)

Pogodbeni povzročitelji so povzročitelji iz gospodarstva in gostinstva, ki presegajo merila zabojnika volumna 360 litrov iz prejšnjega člena.

Pogodbeni povzročitelji sklenejo z izvajalcem gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov ustrezno pogodbo.

12. člen

(Nenaseljeni objekti)

Nenaseljen objekt je tisti objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena niti naseljena nobena oseba. Nenaseljen objekt je lahko v občasni uporabi.

Nenaseljenost objekta lastnika ne odvezuje uporabe storitve zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoza komunalnih odpadkov. Minimalna vključitev v sistem javne službe je 1/3 najmanjše izhodiščne posode, ki je zagotovljena za območje nenaseljenega objekta.

Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščeni objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima hišne številke ter komunalnih priključkov ter ni več v evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije evidentiran kot stavba.

13. člen

(Tehnologije, pogoji in pogostost pranja predpisanih posod za odpadke)

V skladu z določili predpisov, ki predpisujejo ravnaje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, mora izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zagotoviti pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v sklopu javne službe.

Pranje zabojnikov mora biti zagotovljeno minimalno 1 krat/60 dni, in sicer s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje.

14. člen

(Zbirni center)

Na podlagi medsebojnega dogovora in sofinanciranja občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej je za povzročitelje iz teh občin urejen Zbirni center Ljutomer na vzhodnem obrobju mesta Ljutomer.

V Zbirnem centru povzročitelji prepuščajo frakcije komunalnih odpadkov iz Priloge 1 tega Pravilnika.

Zbirni center upravlja izvajalec gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov.

Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.

V Zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, usposobljena za ločeno zbiranje.

Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:

·      povzročitelji nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik prepustijo posamezno nenevarno frakcijo;

·      povzročitelji prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke usposobljeni osebi iz četrtega odstavka tega člena;

·      se vsi zbrani odpadki razvrščajo in predhodno skladiščijo tako, da je možna njihova obdelava skladno s predpisi;

·      ne prihaja do onesnaževanja okolja;

Izvajalec javne službe mora zagotavljati redno oddajo zbranih odpadkov skladno s predpisi.

Če je izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov kot zbiralec gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, lahko v soglasju s solastniki Zbirnega centra del tega centra nameni za zbiranje gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

15. člen

(Minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij)

Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih območjih, ob trgovskih centrih ter na območju mestnega oziroma vaških jeder tako, da je na vsakih 500 prebivalcev zagotovljena vsaj ena zbiralnica.

Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti enakega tipa in ustrezno označene. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo lahko povzročitelj odloži v zabojnik.

Določena je zvonasta tipska oblika volumna 1,20 in 1,80 m3 ali klasična tipska oblika na kolesih volumna 1,10 m3 in sledeče barve glede na frakcijo odpadka:

·      bela barva – steklena embalaža;

·      rumena barva – plastična, kovinska in sestavljena embalaža ter folije in embalažni stiropor;

·      modra barva – papir in karton ter papirna in kartonska embalaža.

16. člen

(Postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij)

Izvajalec javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov ima na zahtevo vlagatelja skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij.

Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega:

·      podatke o vlagatelju;

·      podatke o investitorju;

·      podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišču;

·      podatke o projektantu in projektu;

·      predpis pogojev o definiciji vrste odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti ter

·      opredelitev stroškov postopka.

Obvezna vsebina soglasja obsega:

·      podatke o vlagatelju;

·      podatke o investitorju;

·      podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišču;

·      soglasje k projektnim rešitvam z definicijo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave in projektantom;

·      opredelitev stroškov postopka.

17. člen

(Podrobnejše vsebine katastrov)

Izvajalec gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov vodi v obliki elektronske baze podatkov kataster zbirnih in prevzemnih mest.

Kataster zbirnih mest pri povzročiteljih mora vsebovati sledeče podatke:

·      ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva) oziroma ime pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika;

·      ime poslovne enote pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika, če zbirno mesto ni na sedežu pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika;

·      celoten naslov zbirnega mesta;

·      število povzročiteljev, ki gravitira na zbirno mesto (število članov gospodinjstva, število zaposlenih ali število gostov);

·      vrste odpadkov po klasifikacijskem seznamu odpadkov (klasifikacijska številka), ki jih povzročitelji zbirajo na zbirnem mestu;

·      velikosti zabojnikov po vrstah odpadkov;

·      podatek o tem ali povzročitelji, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku;

·      lokacijo prevzemnega mesta (Gauss - Krügerjeve koordinate);

·      podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo povzročitelji, uporabniki zbirnega mesta (enostanovanjski, večstanovanjski, poslovni, turistični …);

·      naseljenost objekta s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po vrstah odpadkov (trajno, občasno od–do, občasno 1/3 itd.);

Kataster zbiralnic ločenih frakcij mora vsebovati sledeče podatke:

·      številko zbiralnice ločenih frakcij;

·      naslov zbiralnice ločenih frakcij;

·      vrsto odpadkov po klasifikacijskem seznamu odpadkov (klasifikacijska številka), ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij;

·      velikost zabojnikov po vrstah odpadkov;

·      lokacijo zbiralnice ločenih frakcij (Gauss - Krügerjeve koordinate);

18. člen

(Tehtanje odpadkov)

Zbirni center Ljutomer je opremljen z mostno tehtnico nosilnosti 50 ton in mehansko tehtnico nosilnosti 50 kg. Obe tehtnici morata biti vzdrževani in kalibrirani. Vse zbrane odpadke je obvezno tehtati ob vstopu v Zbirni center.

Odpadki, ki so zbrani s specialnim tovornim vozilom – smetarjem od različnih povzročiteljev, se tehtajo skupno. Pri tem se jasno definira območje zbiranja.

Odpadki, ki so zbrani s specialnim tovornim vozilom – samonakladalcem ali »abroll« nakladalcem, se tehtajo za točno znanega povzročitelja.

Količine odpadkov do 50 kg, ki jih povzročitelji sami dostavijo do Zbirnega centra, se tehtajo z mehansko tehtnico.

19. člen

(Vodenje evidenc o zbranih komunalnih odpadkih in oddanih v obdelavo oziroma odstranjevanje)

Evidence o masnih tokih vseh odpadkov se v obliki elektronskega dnevnika vodijo v Zbirnem centru Ljutomer sočasno s tehtanjem.

Obvezna vsebina dnevnika Zbirnega centra Ljutomer za vsak sprejem oziroma oddajo odpadka obsega:

·      šifro in ime povzročitelja ali prevzemnika odpadka;

·      šifro občine iz katere odpadki izvirajo;

·      klasifikacijsko številko in opis prevzetega oziroma oddanega odpadka;

·      stehtano maso in ocenjeni volumen zbranega oziroma oddanega odpadka;

·      številko tehtalnega lista ter

·      številko evidenčnega lista.

20. člen

(Evidenčni listi)

Evidenčni list, vključno z obvezno vsebino, je predpisan z državnim predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Obveza evidenčnih listov ne velja za povzročitelje komunalnih odpadkov v gospodinjstvih.

21. člen

(Obveščanje in ozaveščanje povzročiteljev odpadkov)

Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je dolžan o vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem javne službe obveščati uporabnike oziroma povzročitelje. Pristop obveščanja mora temeljiti na ozaveščanju povzročiteljev in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih odpadkov.

Minimalni standard obveščanja in ozaveščanja je sledeči:

·      vsako prevzemno mesto v gospodinjstvu mora pred iztekom tekočega leta prejeti koledar s podrobnimi informacijami o potrebnem ravnanju s komunalnimi odpadki ter natančno časovno opredelitvijo zbiranja posameznih vrst odpadkov v občini;

·      vsako prevzemno mesto iz gospodarstva mora pred iztekom tekočega leta prejeti koledar v elektronski obliki s podrobnimi informacijami o potrebnem ravnanju s komunalnimi odpadki;

·      spletna stran izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov;

·      minimalno en radijski prispevek na lokalnem radiju o ločevanju komunalnih odpadkov na izvoru vključno z predstavitvijo doseženih rezultatov;

·      minimalno enodnevno obveščanje na lokalnem radiju pred izvedbo zbiralnih akcij, ki so načrtovane s programom zbiranja komunalnih odpadkov;

·      stalno osebno informiranje povzročiteljev na terenu, v Zbirnem centru, po elektronskih medijih ter

·      pisno komuniciranje s posamezniki ali z vsemi uporabniki v konkretnih primerih.

·      Izvajalec javne službe zbiranje komunalnih odpadkov tudi praviloma sodeluje:

·      pri izvedbi skupnih akcij ozaveščanja v povezavi vzgojnimi ustanovami, lokalnimi skupnostmi in ministrstvom ter

·      s sodelovanjem z vrtci in šolami (predstavitve, ogledi Zbirnega centra, razlage, članki).

22. člen

(Program zbiranja komunalnih odpadkov)

Potek zbiranja komunalnih odpadkov se določi na letnem nivoju s programom zbiranja komunalnih odpadkov, ki mora vsebovati:

·      izhodišča za pripravo programa zbiranja komunalnih odpadkov;

·      podatke o prevzemnih mestih po naseljih (število, skupni volumen zabojnikov, vrste zabojnikov in število hišnih kompostnikov);

·      koledar zbiranja mešanih komunalnih odpadkov z natančnimi datumi prevzemanja po naseljih;

·      koledar zbiranja mešane embalaže z natančnimi datumi prevzemanja po naseljih;

·      koledar zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z natančnimi datumi prevzemanja po naseljih;

·      koledar zbiranja ločenih frakcij odpadkov po zbiralnicah ločenih frakcij;

·      koledar akcije zbiranja kosovnih odpadkov v kolikor ni na klic;

·      koledar akcije zbiranja nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s premično zbiralnico;

·      koledar zbiranja odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih;

·      koledarje zbiranja komunalnih odpadkov;

·      koledar čiščenja zabojnikov;

·      plan obveščanja uporabnikov storitev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ter

·      plan obratovanja Zbirnega centra Ljutomer.

III.    Prevoz komunalnih odpadkov

23. člen

(Tehnologije prevoza komunalnih odpadkov)

V okviru obvezne gospodarske javne službe prevoza komunalnih odpadkov se izvaja samo prevoz tistih komunalnih odpadkov za katere se tudi obdelava in odstranjevanje izvaja v okviru obvezne gospodarske javne službe.

Za prevoz komunalnih odpadkov se uporabljata tehnologiji transporta v cestnem prometu, in sicer s:

·      specialnim tovornim vozilom – samonakladalcem za prevoz odpadkov v zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m3 in stiskalnih zabojnikov ter

·      specialnim tovornim vozilom – »abroll« nakladalcem za prevoz odpadkov v zabojnikih volumna od 20 do 40 m3 in v stiskalnih zabojnikih.

Izjemoma se lahko za prevoz mešanih komunalnih odpadkov uporabi tudi specialno tovorno vozilo – smetar kolikor je tak prevoz v danih okoliščinah ekonomičen.

24. člen

(Način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka)

Vrsta prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. V enem zabojniku se lahko sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka.

Pri določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče:

·      ali se lahko predvideni odpadki za prevoz stiskajo ali morajo ostati nepoškodovani v razsutem stanju;

·      ali so odpadki predvideni za prevoz samo od enega povzročitelja iz gospodarstva ali več povzročiteljev iz gospodinjstev;

·      gostoto odpadkov predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije velikosti zabojnika in nosilnosti specialnega tovornega vozila;

IV.    Prehodne in končne določbe

25. člen

(Prehodno obdobje)

Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov mora zagotoviti izvajanje vseh določil tega pravilnika najkasneje v roku enega leta po pričetku veljavnosti tega pravilnika.

26. člen

(Veljavnost tega pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 0321-2/2013-18; 3541-4/2013-11

Datum: 1.8.2013

PRILOGA 1