Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003-pop. In 58/03- ZZK-1) in 39. člena Statuta Občine kanal ob Soči po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za prostor in ponudnika podjetja Soške Elektrarne d.d. za izdelavo lokacijskega načrta, je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 3. izredni seji dne 23.6.2004 sprejel

ODLOK

O občinskem lokacijskem načrtu za črpalno hidroelektrarno Avče

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

Podlaga za lokacijski načrt

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Kanal ob Soči sprejme občinski lokacijski načrt za črpalno hidroelektrarno Avče (v nadaljevanju lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal HABITAT-Jelko Valenčak, s.p., Nova Gorica, s številko projekta U-1/03, julij 2003.

1.a člen

(predmet SD OPPN)

(1) S spremembami in dopolnitvami Občinskega podrobnega prostorskega načrta za črpalno hidroelektrarno Avče (v nadaljevanju: SD OPPN) se na območje umešča sončna elektrarna.

(2) Spremembe in dopolnitve se v prostorskem informacijskem sistemu vodijo pod identifikacijsko številko: 2754.«

2.člen

Vsebina lokacijskega načrta

Lokacijski načrt določa mejo ureditvenega območja lokacijskega načrta, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko, in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka ter seznam prilog k lokacijskemu načrtu.

3.člen

Sestava lokacijskega načrta

Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.

Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:

a) odlok o lokacijskem načrtu

b) besedilo lokacijskega načrta z naslednjo vsebino:

- ureditveno območje lokacijskega načrta,

- umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,

- načrt parcelacije,

- zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture območja z obveznostmi priključevanja nanjo,

- urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev,

- etapnosti izvedbe lokacijskega načrta,

- rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,

- rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta,

- roke za izvedbo lokacijskega načrta in za pridobitev zemljišč za gradnjo,

Grafični del vsebuje:

- Publikacijsko karto – pregledno ureditveno situacijo, M :10.000 list št. 01.

- Ureditveno območje – ureditveno situacijo (celotna ureditev) v M 1: 5000, list št. 1.1.

- Ureditveno območje – načrt parcelacije (celotna ureditev) v M 1:2500, list št. 1.2

- Izsek iz kartografske dokumentacije srednjeročnega in dolgoročnega plana Občine Kanal ob Soči v M 1:5000, list št. 2

- Prikaz prostorske ureditve – končno ureditev (celotno ureditev), v M 1:2500, list št. 3.1.

- Prikaz prostorske ureditve – ureditev v času gradnje (celotno ureditev), v M 1: 2500 , list številka 3.2.

- Prikaz prostorske ureditve – podrobnejšo ureditev (območje strojnice), v M 1:500, list št. 3.3.

- Prikaz prostorske ureditve – podrobnejši prikaz ureditev (območje zgornje akumulacije Kanalski Vrh), v M 1:1000, list št. 3.4.

- Prikaz prostorske ureditve – infrastrukturne rešitve – končno ureditev (območje strojnice in priključnega visokonapetostnega daljnovoda) v M 1:2000 list št. 3.5.

Prikaz prostorske ureditve – karakteristični profili objektov (celotno ureditev), v M 1:2000, 1:1000, list št. 3.6.1

- Prikaz prostorske ureditve – karakteristični profili objektov in detajlov (celotno ureditev), v M 1:1000, 1:1000, list št. 3.6.2.

3.a člen

(sestava SD OPPN)

(1) SD OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Grafični del OPPN obsega:

– List 1: Prikaz lege območja OPPN v prostoru, merilo 1:10000.

– List 2: Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merilo 1:2500.

– List 3: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – ureditvena situacija, merilo 1:2500.

– List 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, merilo 1:2500.

– List 5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, merilo 1:2500.

– List 6: Načrt parcelacije s prikazom javnih površin, merilo 1:2500.

4.člen

Priloge lokacijskega načrta

(1)Povzetek za javnost

(2)Izvlečki iz prostorskih sestavin aktov:

- dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 2002 (tekstualni in grafični del);

- srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-1990, dopolnjenega 2002 (tekstualni in grafični del)

- sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Kanal ob Soči (tekstualni del);

(3)Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta

(4) Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve lokacijskega načrta

(5) Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in predpisov, ki se nanašajo na vsebino lokacijskega načrta

(6) Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

(7) Mnenja nosilcev urejanja prostora k predlogu lokacijskega načrta in potrdilo ministra, pristojnega za urejanje prostora

(8) Spis postopka priprave na sprejemanja lokacijskega načrta

(9) Podatke o izdelovalcu lokacijskega načrta

(10) Program opremljanja zemljišč

II. UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

5.člen

Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja na Območju Občine kanal ob Soči v katastrskih občinah Avče, Bodrež in Vrh Kanalski, prikazano na grafičnem listu ˝Ureditveno območje˝ - ureditvena situacija (celotna ureditev) v M 1:5000 list št. 1.1.

Skupna površina ureditvenega območja lokacijskega načrta znaša 101,09 ha.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega sledeče ureditve:

površine trajnih ureditev (objekti črpalne hidroelektrarne, rekreacijske površine, nove ceste, cestni priključki ali razširitve, koridor visokonapetostnega priključnega daljnovoda in površine trajnih deponij izkopanega materiala);

ureditve začasnih objektov (gradbišča, gradbiščna cesta);

površine, na katerih niso predvidene prostorske ureditve.

5.a člen

(območje SD OPPN)

Območje SD OPPN obsega celotno območje OPPN in meri cca 1.012.855 m2. Prikazano je v grafičnem delu SD OPPN na listu številka 1.

5.b člen

(urejevalne enote in ureditve v njih)

(1) Območje SD OPPN je razdeljeno na naslednje urejevalne enote (v nadaljevanju Ue) s sledečimi vsebinami:

– Ue1/1: dostopna cesta do servisno-gostinske stavbe;

– Ue1/3: asfaltirana dostopna cesta;

– Ue1/4, Ue1/6: druge dostopne ceste;

– Ue1/5, Ue1/8, Ue1/9: servisna pot;

– Ue1/2, Ue1/10, Ue1/11, Ue1/12, Ue1/13: odseki krožne peš poti;

– Ue1/7: večnamenska pot do zapornične komore, pump track poligon;

– Ue2/1: parkovna ureditev 1;

– Ue2/2: parkovna ureditev 2 – območje za šport in rekreacijo, kamp;

– Ue2/3: parkovna ureditev 3 – umestitev odseka krožne pešpoti in urbane opreme;

– Ue3/1: območje servisno-gostinske stavbe;

– Ue4/1: akumulacijsko jezero;

– Ue4/2: koridor tlačnega cevovoda, v zgornjem delu downhill kolesarske proge;

– Ue5/1, Ue5/3, Ue5/4, Ue5/5, Ue5/6, Ue5/7, Ue5/9: fotovoltaični paneli;

– Ue5/2: fotovoltaični paneli kot nadstrešnica parkirišča za avtodome;

– Ue5/8: območje za umeščanje razsmernika, stikališče;

– Ue6/1, Ue6/2, Ue6/3, Ue6/4: brežine in druge površine za dodatno funkcijo akumulacijskega jezera v severnem in vzhodnem delu;

– Ue7/1, Ue7/3, Ue7/5, Ue7/6, Ue7/7, Ue7/8, Ue7/9, Ue7/10, Ue7/11, Ue7/12, Ue7/13, Ue7/14, Ue7/15: nepozidan krajinski prostor, travniki in gozdovi,

– Ue7/2, Ue7/4: gozd in travniki z downhill kolesarskimi progami.

(2) Urejevalne enote so prikazane v grafičnem delu SD OPPN.

III. POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE

V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV

PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI

6.člen

Funkcija območij

- območje objektov črpalne hidroelektrarne

- območja objektov, ki so potrebni za izvedbo lokacijskega načrta

- območja objektov prometne in energetske infrastrukture

- območje urejenih trajnih deponij izkopanega materiala

- območje rekreacijskih površin

Osnovne tehnične značilnosti ČHE Avče:

Maksimalni bruto padec Hb = 521.0 m

Koristni volumen zgornje akumulacije Vk = 2.1 mio m3

Instalirani pretok (turbinski režim) Qi = 40 m3/s

Instalirani pretok (črpalni režim) Qč = 26 – 32,7 m3/s

Instalirana moč turbine Pi = 178 MW

Instalirana moč črpanja Pč = 175 MW

Letna proizvodnja električne energije El = 426 GWh

Letna poraba energije za črpanje Eč = 553 GWh

6.a člen

(prostorske ureditve, ki se umeščajo s SD OPPN)

(1) S SD OPPN se na območje umešča objekt sončna elektrarna skupne moči manj kot 10 MW s pripadajočo infrastrukturo in površinami za njeno rabo, srednje napetostno elektro energetsko omrežje za prenos proizvedene električne energije v omrežje ter krajinske ureditve in objekti, ki služijo spremljajoči turistični in rekreacijski ponudbi.

(2) Sončna elektrarna s pripadajočo infrastrukturo obsega:

– medsebojno povezane fotonapetostne module, pritrjene na nosilno konstrukcijo,

– razsmernike,

– kabelske povezave med posameznimi elementi,

– eno ali več transformatorskih postaj, ki pretvarjajo nizko napetost na višji napetostni nivo in se priključujejo na SN elektro omrežje.

(3) Ureditve in objekti, ki služijo spremljajoči turistični in rekreacijski ponudbi, obsegajo:

– dostopne, servisne, kolesarske in peš poti, downhill proge,

– večnamenski objekt za potrebe gostinstva in vzdrževanje,

– površine za šport in rekreacijo z umestitvijo kampa za avtodome,

– parkirišče s površinami za avtodome,

– tematske parkovne površine.

7.člen

Objekti črpalne hidroelektrarne

S tem lokacijskim načrtom se ureja gradnja spodnjega bazena, zgornjega akumulacijskega bazena, vtočnega objekta, dovodnega tunela, vodostana, zasunske komore, tlačenega cevovoda, strojnice, vtočno – iztočnega objekta, iztočnega kanal in priključnega visokonapetostnega daljnovoda.

Spodnji bazen

ČHE Avče bo za dnevno črpanje  koristila prosti volumen akumulacije Ajba s prostornino, ki znaša ca 416 000 m3.

Zgornji akumulacijski bazen

Bazen s površino ca 15 ha in prostornino ca 2 milj. M3 bo izveden na severni in južni strani območja z nasipoma do kote 626.50 m n.m. Dno akumulacije bo na nivojih 604 in 596 m n.m. in z dodatno poglobitvijo pred vtočnim objektom do nivoja 597 m n.m. Maksimalna zajezitev akumulacije bo do kote 625 m n.m. Predvideno je tedenjsko praznjenje celotne akumulacije. Čas praznjenja celotne akumulacije bo 15 ur.

Nepropustnost akumulacijskega bazena je potrebno izvesti v asfaltnobetonski oblogi oblogi in z drenažnim sistemom cevi pod dnom bazena tako, da bo pobral tudi  ponicajočo vodo vodo z brežin.

Vtočni objekt

Vtočni objekt akumulacije bo poglobljen do kote 592 m n.m. Vtočna odprtina mora zagotavljati nemoten dotok instalirane količine 40 m3/s.

Dovodni tunel

Na dolžini 702 m bo premoščal ca 10 m višinsko razliko med dnom akumulacije in tlačnim cevovodom.

Izvedba tunela se izvede na klsičen način z vrtanjem in miniranjem.

Izkopni profil tunela bo podkvaste oblike preseka 4x4 m, notranji presek pa bo v končni fazi okrogel, optimalnega premera 3.9m.

Zadnji del trase na dolžini ca 40m bo izvedem v odprtem izkopu. Od vodostranske dušilke do zasunske komore je tunel potrebno izvesti v jekleni oblogi premera 3,9 m, ki bo obbetonirana. Od zasunske komore do fiksne točke 1 pa v jekleni oblogi premera 3.3 m, ki bo prav tako obbetonirana.

Na dnu dovodnega tunela pod betonsko oblogo je potrebni vgraditi obbetonirano cev  za odvod vode iz drenažnega sistema akumulacijskega bazena.

Vodostan

Vodostanski jašek premera 4.5m je potrebno skriti v te3ren. Premer spodnje vodostanske komore (tunel) bo 3.5 m z dolžino ca 113 m. Manjši del komore se izvede v odprtem izkopu, v sklopu zasunske komore in dela dovodnega tunela, kjer se izvede tudi dušilka.

Zgotnjo vodostansko komoro preseka 4.5 x 4.5 m in dolžine 38m je potrebno izvesti v odprtem izkopu in v končni fazi zasuti.

Zasunska komora

Objekt pravokotnega tlorisa ca 8 x 9 m in višine ca 12 m se izvede v odprtem izkopu. Zaradi možnosti pojava havarije na tlačnem cevovodu je potrebno vgraditi loputo z premerom 3.3 m.

Tlačni cevovod

Skupna dolžina trase tlačnega cevovoda bo 1441 m . Na dolžini 1303m od prve fiksne točke v smeri strojnice bo tlačni cevovod viden in bo potekal po terenu, na ostalih 138m do strojnice pa bo obbetoniran  v tunelu.

Na trasi vidnega dela cevovoda bo osem lomnih mest. Med fiksnimi točkami bo ležal cevovod na podpornih temeljih z medsebojnimi razdaljami od 18.8 – do 24m. Prmer cevovoda se bo zmanjševal v dolvodni smeri od 3.3 – do 2.6m.

Celotno traso je potrebno urediti v širini ca 10 m, tako da bo cevovod ob v revizijah v vaki točki nemoteno dostopen. Odvodnjavanje vode v usekih je potrebno izvesti s kamnitimi muldami ali z betonskimi kanaletami. Dostopno pot ob cevovodu je potrebno na strmejših delih urediti s betonskimi stopnicami.

Od fiksne točke T8 do strojničnega jaška na dolžini 138,57 m bo potekal cevovod v tunelu v nagibu ca 50 z izkopnim profilom premera ca 4 m, v katerem je potrebno cevovod polno obetonirati.

Strojnica

Strojnica se deli na naslednje glavne objekte:

Strojnični jašek (turbina, generator)

Priključne prostore na nivoju kletne etaže ca 113 m n.m.

Strojnično halo nad jaškom na koti 120 m n.m. (montažni plato z mostnim dvigalom)

Priključne prostore na nivoju montažnega platoja na koti 20 m n.m. (blok transformatorji, stikališče, transformator lastne rabe, stikališče SF6)

Komandne prostore na nivoju platoja 120 m n.m. (pisarna, skladišče, sanitarije, garderobe, čajna kuhinja, itd.).

Konstrukcijska globina jaška znaša ca 81,50 m med koto platoja 120 m n.m. in dnom talnega oboka na nivoju 38,40 m n.m. Presek jaška bo krožne oblike notranjega premera 17 m  z armiranobetonsko oblogo debeline 75 cm. V sklopu masivnih betonov v spodnjem delu jaška se nahaja vsa glavna elektrostrojna oprema (turbina, spirala, sifon, predturbinski kroglasti zasun, generator, drenažne črpalke, črpalke za prvo polnjenje dovodnega sistema itd.).

Strojnična hala z montažnim platojem je v tlorisnih izmerah 35 x 12 m. Višina objekta je ca. 19 m.

K strojnični hali se priključujejo pomožni prostori tlorisne površine ca 880 m2, v kateri so predvideni prostori za namestitev elektroopreme.

Objekt se izvede v dveh etažah in sicer kletna etaža na nivoju 113.0 m n.m. in pritličje na nivoju 120 m n.m. Višina priključnih objektov na nivoju platoja je 4.0 – 8.5 m.

Komandni prostori (prostori za pisarne, čajna kuhinja, garderobe, skladišče, sanitarije) tlorisnega gabarita 1 x 120 m in višine 4 m so ločeni od ostalih prostorov. Plato elektrarne je na koti 120 m n.m. Kota najvišjega poplavnega vodostaja na tem območju je ca 13.1.m n.m.

Vtočno - iztočni objekt

Vtočno iztočni objekt zajema konstrukcijo odvodnega sistema od strojničnega jaška do iztočnega kanala. Po ca 12 m dolžine sifona sledi prehod z radiem 14,20m v vertikalni iztočni jašek premera 4,0m in dolžine ca. 70m, ki proti vrhu preide  v kvadratni presek 3.9 x 3.9m.

Prehod iz vertikale v dno iztočnega objekta na koti 100 m n.m. se hidravlično oblikuje (r = 5m) Objekt nad to koto se gradi v odprtem izkopu. S sklopu vtočno-iztočnega objekta je tudi črpališče hladilne vode.

Iztočni kanal

Povezava med vtočno-iztočnim objektom in  bazenom Ajba bo izvedena z odprtim kanalom. Brežine Soče do kote 10 m n.m. gorvodno  od iztočnega kanala v dolžini ca 120 m so utrjene s kamnometom, brežine dolvodno do kote 13 m n.m. pa v dolžini ca 70 m. Dno kanala v širini 11 m bo približno na koti dna struge Soče. Nagim brežin v spodnjem delu bo 4:1 (izkop v skali). Na delih iztočnega kanala, kjer ni skale (del proti Soči), je treba utrditi brežine na sonaravni način. Na koti 108.0 m n.m. je potrebno izdelati vmesno bermo širine 2 m. Brežine nad koto 108 m n.m. do vrha izkopa je potrebno izvesti v naklonu 1:1 in jih zatraviti.

Najvišja kota zajezitve akumulacije bo na 106.0 m n.m.

7.a člen

(dopustna dela in objekti glede na namen uporabe)

(1) Na celotnem območju SD OPPN so pod pogoji tega odloka dopustne vse vrste gradbenih in drugih del.

(2) Na celotnem območju SD OPPN so pod pogoji tega odloka glede na namen uporabe objektov dopustni naslednji osnovni objekti:

– gradbeni inženirski objekti, od teh:

– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, parkirišča,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, od tega: oporni zidovi, škarpa, objekti za zadrževanje plazov, ograje (za elemente, ki morajo biti ograjeni zaradi zagotavljanja varnosti, skladno s predpisanimi zaščitnimi ukrepi).

– drugi gradbeni posegi, od teh:

– trajno reliefno preoblikovanje terena,

– gradbeni posegi za opremo odprtih površin,

– merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja.

(3) V Ue5/1, Ue5/2, Ue5/3, Ue5/4, Ue5/5, Ue5/6, Ue5/7, Ue5/9 so kot osnovni objekti dopustne elektrarne in drugi energetski objekti.

(4) V Ue2/1 in Ue2/2 so kot osnovni objekti dopustni drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (kot so igrišča, vrtovi in parki, kampi, območje za avtodome, peš poti).

(5) V Ue2/3 je kot osnovni objekt dovoljena ureditev parka s peš potmi.

(6) V Ue3/1 so kot osnovni objekti dopustne poslovne in gostinske stavbe.

(7) Na celotnem območju SD OPPN so dopustni vsi pomožni objekti, ki služijo osnovnim objektom.

(8) Ne glede na predhodni odstavek je umestitev centralnih razsmernikov (kontejnerski objekt) dovoljena le v enoti Ue5/8. V vseh ureditvenih enotah se lahko umeščajo manjšimi razsmerniki, ki jih je mogoče umestiti pod ali med sončne panele in ne presegajo višine višjega roba panelov, ob katerega so umeščeni.

(9) V Ue5/2 se umešča tudi parkirišče za avtodome.

8.člen

Objekti, ki so potrebni za izvedbo lokacijskega načrta

S tem lokacijskim načrtom se ureja gradnja objektov, ki so potrebni za izvedbo lokacijskega načrta. Poleg tega bo predvsem na lokaciji tlačnega cevovoda urejenih več napadnih mest, s katerih bo možna izvedba tlačnega cevovoda.

Gradbišče na širšem območju strojnice (glavno gradbišče)

Glavo gradbišče na širšem območju strojnice s površino ca 2 ha je predvideno za:

- pisarne posameznih izvajalcev,

- deponije materiala in opreme (agregat, armatura, opaži, elektrostrojna in hidromehanska oprema),

- betonarno,

- parkirišče.

Gradbena jama za izvedbo vtočno-iztočnega objekta bo na koti ca 99.5 m n.m., kar je tudi končni nivo dna kanala. Zaradi predvidene nevarnosti pronicanja vode iz bazena Ajba v gradbeno jamo v času gradnje je predvidna tesnitev z enovrstno Jet-grouting tesnilno zaveso.

Za izvedbo strojničnega jaška so predvideni široki odprti izkopi do nivoja ca 111.9 m n.m., to  je kota temeljenja prostorov kletne etaže strojnice. S tega nivoja bodo potekla tudi dela na izvedbi strojničnega jaška (izkopi, betoni)

Pristopni tunel v dno strojničnega jaška je predviden za potrebe odvoza izkopnega materiala pri izvedbi strojničnega jaška, podzemnega dela iztočnega objekta in tudi pri izkopu tlačnega tunela v dolžini ca 350 m in z notranjo površino 3.5 x 3.5 m, Tunel je začasnega značaja. Po končni gradnji se na vhodnem portalu izdela betonski čep.

Gradbišče na lokaciji zgornjega akumulacijskega bazena

Gradbišče je predvideno v neposredni bližini Avškega Kuka na površini ca 0.7 ha za oskrbo delovišča na akumulacijskem bazenu, dovodnem tunelu, zapornični komori, vodostanu in tlačnem cevovodu.

Gradbišče je predvideno za naslednje aktivnosti:

pisarne posameznih izvajalcev  (gradbeni izvajalec, izvajalec za podzemna dela, izvajalec tlačnega cevovoda, izvajalec tesnilne obloge akumulacije),

deponija materiala in opreme (armatura, opaži, hidromehanska oprema),

delavnica za sestavljanje tlačnega cevovoda.

9.člen

Vpliv in povezave s sosednjimi območji

Obratovanje ČHE Avče z uporabo zgornjega akumulacijskega bazena pri Kanalskem Vrhu bo omogočilo racionalnejšo izrabo energije ostalih dolvodnih hidroelektrarn na Soči (Plave in Solkan) zaradi predvidenega odvzema  neizkoriščene prostornine vode 416.000 m3 v obstoječi akumulaciji Ajba.

Izgradnja ČHE Avče, oz. akumulacijskega jezera na Kanalskem Vrhu odpira možnost razvoja turizma v Kanalskem Vrhu in oživljanje podeželja na celotni Banjški planoti.

9.a člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1) Posegi izven območja SD OPPN so dopustni za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture za potrebe priključevanja območja in za vzpostavitev povezav s sosednjimi območji. Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture in so prikazani v grafičnem delu na listu št. 4 in 5.

(2) V primeru, ko se sončna elektrarna ne priključuje na TP znotraj SD OPPN, se izven meje območja SD OPPN umesti srednje napetostni (v nadaljnjem besedilu SN) priključni vod, preko katerega se sončna elektrarna priključi na SN omrežje. Predvidi se lahko tudi druge možnosti priključitve, če bo razvoj energetskega omrežja to omogočal.

(3) Sončna elektrarna se umesti na območju obstoječega energetskega sistema črpalne hidroelektrarne Avče, ki je s spremljajočimi ureditvami že spremenil prostorska razmerja. Lokacija zaradi razgibanega terena vedutno ni izpostavljena in je vidna le iz bližnjih lokalnih vrhov ter mestoma z lokalne poti LC 163161, ki povezuje Kanalski vrh s Kanalom.

(4) Območje sekajo peš in kolesarske poti, ki tvorijo širšo peš in kolesarko mrežo povezav. Poti se ne prekinejo, temveč se na območju SD OPPN ustrezno urejajo.

IV. NAČRT PARCELACIJE

10.člen

Znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta so glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje površine:

površine trajnih ureditev

1. strojnica 1,81 ha:

K.O. Avče/32

637/1, 637/2, 637/3, 643/3, 649/1, 633/, 6633/2, 632/1, 637/4, 641/1/del), 644/1, 644/2, 648, 650/1, 650/2, 650/3, 1195 (del), 636, 634, 632/2, 635 (del), 638/1 (del), 638/2, 649/2, 1182/1 (del), 1196/2 (del)

2. dostopna pot k strojnici in bazenu tehnološke vode 0,23 ha:

K.O. Avče

660/1 (del), 660/69 (del), 651, 652/1 (del), 652/2 (del) 650/4, 1182/2 (del)

3. cestni priključek k glavnemu gradbišču (javna pot) 0,14 ha – javno dobro:

K.O. Avče

643/1 (del), 640/1 (del), 669/1 (del), 1182/2 (del)

4. cestni priključek k strojnici (javna pot) 0,03 ha – javno dobro:

K.O. Avče

629/3 (del), 1197 (del), 1182/8 (del), 1149 (del)

5. tlačni cevovod z zapornično komoro 2,94 ha:

K.O. Avče

652/1 (del), 652/2 (del), 652/3 (del),  652/4 (del), 660/8 (del), 686 (del), 1167/1 (del), 690 (del), 691/1 (del),  692 (del), 693 (del), 1172/1 (del), 1172/2 (del), 1170 (del), 663 (del), 684 (del), 694/2 (del), 660/5 (del), 660/6 (del), 665 (del), 675 (del), 664/1 (del), 666 (del), 685(del), 1173/1 (del), 1176/12 (del), 1193 (del), 694/1 (del)

K.O. BODREŽ

479/3 (del), 528 (del), 481 (del), 529/2 (del), 530/1 (del), 527 (del), 621/1 (del), 478 (del),

479/2 (del), 482/1 (del), 485 (del), 529/1 (del), 486 (del)

6. zgornja vodostanska komora z dostopno potjo 0,05 ha:

K.O. AVČE

1113 (del), 1150/1 (del)

K.O. BODREŽ

530/2 (del)

7. akumulacija 19,68 ha

K.O. AVČE

917, 919 (del), 920 (del), 941/1 (del), 1132, 145 (del), 133, 1138 (del), 1139 (del), 1143 (del), 916/1 (del), 916/2 (del),  916/3 (del), 1152 (del), 1146 (del), 1153 (del), 1124 (del), 1127 (del), 1149 (del), 1136/1, 1148 (del), 1147 (del), 1151 (del), 1135, 1136/2, 1137/1, 1137/2, 1137/3, 907/1 (del), 918 (del), 1150, 1173/2 (del), 1130 (del), 1131 (del), 1134, 1125 (del), 1126 (del)

K.O. BODREŽ

549 (del), 550 (del)

8. rekreacijske površine ob rekreacijskem jezeru – nadomestni biotop  z vodo 2,68 ha:

K.O. AVČE

1123 (del), 1124 (del), 1152 (del) 1153 (del) 1151 (del), 1154 (del)

K.O. BODREŽ

548, 549 (del), 550 (del), 547 (del), 552 (del)

9. rekreacijske površine – prostor za piknike 2,15 ha

K.O. AVČE

915/1 (del), 917 (del), 919 (del), 920 (del), 916/1 (del), 916/2 (del), 916/3 (del), 916/4, 909 (del), 918 (del)

10. nova gradbiščna cesta (vzdrževalna cesta vodostana) 2,60 ha – javno dobro:

K.O. BODREŽ

526 (del), 535 (del), 542 (del), 551 (del), 525 (del), 550 (del), 541/2 (del), 541/1 (del), 553 (del), 534 (del), 523 (del), 547 (del), 512 (del) 552 (del), 530/1 (del), 513 (del), 524 (del), 532 (del)

11. dostopna cesta do zgornje akumulacije (javna pot) 0,11 ha – javno dobro:

K.O. AVČE

1144/1 (del), 1144/2 (del), 1144/3 (del)

K.O. BODREŽ

561 (del)

12. nova obvozna cesta (javna pot) 0,67 ha – javno dobro

K.O. KANALSKI VRH

152/1 (del), 189/2 (del), 189/3 (del), 190/1, 190/2 (del), 191 (del), 148/1 (del), 148/4 (del), 150/2 (del), 511 (del), 205 (del), 206 (del), 204/1 (del), 154/1 (del)

13. razširitev kolovozne poti 0,57 ha – javno dobro

K.O. AVČE

913/1 (del), 913/2 (del), 915/1 (del), 915/3 (del), 921/1 (del), 921/2 (del), 1142 (del), 1143 (del), 922 (del), 909 (del), 912/1 (del), 912/2 (del), 902/1 (del), 1144/1 (del), 1144/3 (del), 903 (del), 904 (del), 905 (del), 907/1 (del), 918 (del), 1173/2 (del), 1174/1 (del), 1175/1 (del), 902/2 (del), 910/1 (del), 911 (del)

K.O. VRH KANALSKI

519 (del)

14. nova gradbiščna cesta (javna pot) 0,15 ha – javno dobro:

K.O. AVČE

920 (del), 921/1 (del), 941/1 (del), 922 (del)

Koridor priključnega visokonapetostnega daljnovoda:

So zemljišča znotraj varovalnega pasu visokonapetostnega nadzemnega priključnega daljnovoda. Zemljišča varovalnega pasu se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje, raba zemljišč se ne spreminja, upošteva se pogoje omenjene rabe:

K.O. AVČE

626/2(del), 574/1(del), 574/2(del), 594(del), 398(del), 391/2(del), 396/2(del), 397(del), 407/3(del), 660/1, 660/2, 660/3, 643/(del), 660/4(del), 660/69, 569(del), 570/1(del), 570/3(del), 617/1(del), 669/1(del), 669/2(del), 585(del), 652/1(del), 652/3(del), 652/4(del), 581(del), 539/1(del), 591/1(del), 379(del), 380(del), 382/1(del), 388/1(del), 388/2(del), 389/1(del), 389/2 (del), 606/5(del), 583(del), 584 (del), 564(del), 565(del), 577/1(del), 582(del), 653/1(del), 654(del), 655/1(del), 400(del), 407/1(del), 407/2, 543(del), 545(del), 395/1(del), 407/4(del), 1195(del), 597(del), 386/1(del), 386/2 (del), 387/(del), 387/2(del), 387/3(del), 656(del), 657(del), *168, 660/5(del), 660/6(del), 383/4(del), 598(del), 391/3(del), 556/1(del), 556/2(del), 391/(del), 394/1(del), 394/1(del), 394/3(del), 590(del), 591/3(del), 343/7(del), 393(del), 394/2(del), 396/1(del), 407/5(del), 390(del), 409/1(del), 176/1(del), 1176/3(del), 1176/12(del), 1177/1(del), 1177/2, 1182/2(del), 1193(del), 1188/1(del), 1192/3(del), 595(del), 544(del), 659/1(del), 705/1(del), 586(del), 392(del), 593(del), 591/2(del), 592/1(del), 588(del), 589(del), 381(del), 658(del),706/1(del), 607(del), 571/2(del), 571/3(del), 576/1(del)

Površine deponij izkopnega materiala:

So zemljišča, na katerih se po končani  gradnji vzpostavi prvotno stanje, oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami lokacijskega načrta.

I. Ob zgornji akumulaciji (plato ob akumulaciji) 3,3 ha:

            K.O. AVČE

1152(del), 1153(del), 124(del), 1151(del), 1154(del)

            K.O. BODREŽ

548(del), 549(del), 550(del), 553(del), 547(del), 552(del)

II. Ob zgornji akumulaciji (brežina ob južni pregradi) 3,92 ha:

K.O. AVČE

      914(del), 915/1(del), 915/2(del), 917(del), 1138, 1139(del), 1143(del), 916/1(del),                 916/2(del), 916/3, 916/4, 909(del), 1146(del), 1137/1(del), 1137/3, 907/1(del), 907/2, 908,        1173/2(del)

III. Na območju gradbišča strojnice 0,71 ha:

K.O. AVČE

63/(del), 63/2(del), 78/1(del), 78/2(del), 79/(del), 62/1(del), 62/2, 1198(del), 1182/8(del), 60/1(del), 61/1(del), 61/2

(2) Površine začasnih ureditev

Območja gradbišč:

So območja, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo lokacijskega načrta.

A – glavno gradbišče 3,22 ha:

K.O. AVČE

63/1, 63/2,66/1, 66/2, 78/1(del), 78/2, 79/1(del), 65/1(del), 65/2, 67/1(del), 67/2, 68(del), 62/, 62/2, 1198(del), 1199(del), 64(del), 75/1, 75/2, 59, 71/2(del), 1182/8(del), 1182/9(del), 69/1(del), 71/1(del), 60/1, 61/1, 61/2

B – gradbišče vodostana 0,95 ha:

K.O. AVČE

1113(del), 1159/1(del)

K.O. BODREŽ

529/2(del), 530/2, 530/1(del)

C – zgornje gradbišče 1,56 ha:

K.O. BODREŽ

550(del), 553(del), 552(del)

D – začasna gradbiščna cesta 0,37 ha:

K.O. BODREŽ

479/3(del), 479/1(del), 480(del), 488/4(del), 621/3(del)

(3) Ukinjeno javno dobro

K.O. AVČE

1173/1(del), 1173/2(del), 1176/12(del), 1182/1(del), 1182/2(del), 621/1(del)

K.O. BODREŽ

621/1(del)

(4) Druge površine zunaj ureditvenega območja lokacijskega načrta

So vsa ostala zemljišča znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta, na katerih niso predvidene prostorske ureditve.

K.O. AVČE

899(del), 900, 1155/2, 1156/1, 889, 897/1(del), 898, 910/2, 671/1(del), 671/2, 58(del), 77, 85, 87, *130, 88, 629/1, 629/4, 629/5, 629/7, 1155/1, 1156/2, 629/2, 890/1, 890/2, 896, 76/1, 1121/1(del), 1121/2, 653/2, 655/2, 1196/1, 626/1(del), *182, 1119(del), 631/5, 631/6, 72/2, 629/6, 630, 660/9(del), 1182/7(del), 1183/3(del), *139, 940(del), 1128, 72/1, 74, 75/3, 76/2, 631/1, 631/2, 631/3, 631/4, 1118(del), 60/2, 73, 1129, 1122(del), 1157(del), 1159/2(del)

K.O. BODREŽ

544, 546, 543, 545, 533, 488/2(del), 488/1(del)  479/7(del), 626, 531

K.O. KANALSKI VRH

253, 254, 255(del), 256(del), 207/4(del), 207/6(del), 207/7, 207/1, 207/2, 217/3(del), 284/1(del), 213, 512(del), 515(del), 520, 214, 215, 216

10.a člen

(parcelacija sončne elektrarne in javnih površin)

(1) Načrt parcelacije sončne elektrarne in javnih površin je prikazan v grafičnem delu SD OPPN na listu številka 6.

(2) Javne površine so površine cest, poti, kolesarskih poti, parkirišč, funkcionalnih površin ob večnamenskem objektu in zelenih površin, prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.

(3) Dostopna cesta med lokalno cesto LC 163161 in obstoječim večnamenskim objektom v Ue1/1 se vzpostavi kot javno dobro.

(4) Na drugih javnih površinah se zagotavlja splošna raba javnih površin.

V.POGOJI ZA PROMETNO, ENERGETSKO

IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA

11.člen

Obveznost priključevanja

Območje strojnice bo priključeno:

- prometno s pristopno cesto, priključeno na LC 162 180;

- komunalno na javno vodovodno omrežje, tehnološko in požarno vodo s priključkom na črpališče iz vtočnega objekta strojnice, meteorno kanalizacijo s izpustom v reko Sočo in potok Avšček, fekalno kanalizacijo z izpustom v  nepretočno greznico na praznjenje;

- energetsko na obstoječi daljnovod 35 kV (20 kV) Plave – Most na Soči za lastne potrebe. Odsek priključnega 35 kV (20 kV) kablovoda od obstoječega daljnovoda 35 kV (20 kV) Plave – Most na Soči do meje ureditvenega omočja je predmet posebnega gradbenega dovoljenja;

- energetsko s predvidenim visokonapetostnim dvosistemskim priključnim daljnovodom ČHE Avče, ki bo po izgradnji predan v upravljanje ELES-u in se bo vključil na elektroenergetski sistem Slovenije na obstoječi DV 1x110 kV Doblar – Nova Gorica, ki ga bo potrebno predhodno rekonstruirati.

Območje glavnega gradbišča:

prometno z novim priključkom na LC 163 180 in obstoječi kolovoz;

komunalno na javno vodovodno omrežje, fekalno kanalizacijo z izpustom v reko Soči po predhodnem čiščenju, meteorno kanalizacijo z izpustom v reko Sočo, tehnološko in požarno vodo z začasnem črpališčem iz reke Soče;

energetsko na 35 kV obstoječi daljnovod z začasno trafo postajo.

Območje gradbišča zgornje akumulacije:

prometno z novo obvozno cesto pred naseljem Kanalski Vrh, novo dostopno cesto k zgornji akumulaciji, priključeno na LC 163170 in z novo gradbiščno cesto, priključeno na razširjen obstoječi kolovoz;

energetsko na 10 kV obstoječi daljnovod na Kanalskem Vrhu. Odsek priključnega 10 kV daljnovoda od obstoječega daljnovoda na Kanalskem Vrhu do meje ureditvenega območja je predmet posebnega gradbenega dovoljenja.

Gradbiščni plato vodostana:

prometno, na novo gradbiščno cesto iz platoja gradbišča zgornje akumulacije.

Izgradnja tlačnega cevovoda

prometno z začasno gradbiščno cesto, priključeno na LC 163170.

11.a člen

(obveznosti priključevanja)

(1) Sončna elektrarna bo priključena na prometno, elektro energetsko in telekomunikacijsko omrežje, kot je prikazano v grafičnem delu na listu številka 4.

(2) V prvi etapi se bo sončna elektrarna do priključne moči srednje napetostnega omrežja priključevala na obstoječi srednje napetostni DV 20kV Kanalski Vrh odcep akumulacija, na priključitvenem mestu (7041247 DN0268-034) v območju 8. stebra, preko obstoječe TP.

(3) Območje drugega dela elektrarne bo v drugi etapi izgradnje priključeno na javno 110 kV omrežje na lokaciji strojnične zgradbe ČHE Avče, v bližini naselja Avče. V ta namen bo potrebno postaviti nov transformator 20/110 kV v neposredni bližini strojnične stavbe in do njega zgraditi 20 kV kablovod. Trasa daljnovoda bo potekala znotraj območja SD OPPN, skladno s prikazanim v grafičnem delu na listu številka 4, in sicer od stikališča ob akumulacijskem jezeru v telesih vzdrževalnih in drugih prometnic do zapornične komore, nato ob trasi nadzemnega tlačnega cevovoda, v nadaljevanju sledi reliefu terena, gre pod lokalno cesto, pod železniškim mostom in v izteku prečka dvorišče ČHE do novega transformatorja 20/110 kV.

(4) Morebitni posegi za priključitev na SN elektro energetsko omrežje v drugi etapi, ki posegajo izven območja OPPN, niso sestavni del tega prostorskega akta in jih je potrebno umestiti v prostor v naknadnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo.

(5) Ob upoštevanju podanih mnenj k SD OPPN in skladno z določili 139. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21 – ZOEE) si mora investitor za priključitev na prenosno omrežje pridobiti soglasje za priključitev.

(6) Večnamenski objekt in območji kampa bodo priključeni na prometno, elektro energetsko, telekomunikacijsko omrežje in vodovodno omrežje,kot je prikazano v grafičnem delu na listu številka 4.

(7) Za potrebe oskrbe kampa s pitno vodo se zgradi dodaten zalogovnik pitne vode s hidroforno postajo za zagotavljanje tlaka v omrežju. Projektirana prostornina zalogovnika mora zagotavljati 24-urno potrebo po pitni vodi. Priporočena kapaciteta zalogovnika je prostornine 8–10 m3, zaradi morebitnega dovoza pitne vode z gasilsko cisterno v sušnem obdobju. Potrebno je zagotoviti omejitev dotoka vode iz vodovodnega sistema v predmetni zalogovnik. Zaradi preprečevanja motenj pri vodooskrbi naselja Kanalski vrh je največji dovoljeni dotok 4 litre na minuto. Zagotoviti je potrebno dodatno dezinfekcijo z UV sijalko. Za straniščne izplakovalnike se lahko uporabi kapnica oziroma tehnološka voda iz jezera.

(8) Večnamenski objekt in objekta kampa imajo lastne čistilne naprave.

(9) Parkirišče ob večnamenskem objektu ima javno razsvetljavo.

12.člen

Trajni prometni, komunalni in energetski objekti

(1) območje strojnice

Pristopna cesta na plato strojnice

Obstoječo pristopno cesto (kolovoz) k objektu ob železnici se deloma izkoristi za stalno pristopno cesto na plato strojnice, L = 192 m, š = 5 m, ki se bo ob primerni rekonstrukciji uporabljala tudi že v času gradnje. Brežina rekonstruiranega cestnega useka bo v nagibu 1:1.5, enako tudi na nasprotni strani proti železniškemu nasipu.

V spodnjem delu cestne trase bodo zaradi širših izkopov in deloma tudi nasipu (levi breg Avščka) izvedene naslednje zavarovalne konstrukcije:

- zaščita brežin levega brega Avščka z kamnometom in drugimi sonaravnimi rešitvami, ki morejo zagotoviti, da se oblika dna in brežin potoka Avšček ne spremeni;

- na strani železniškega nasipa neposredno ob viaduktu je treba zavarovati brežine z uvrtanimi koli (Benotto) na dolžini ca 10 m;

- brežino proti lokalni cesti je treba v zgornjem delu zavarovati s podpornim zidom dolžine ca 40 m in višine ca 3 m.

Širina dvosmerne pristopne ceste 5,5 m bo prirejena dimenzijam izrednega tovora.

Obstoječi most preko Avščka je treba rekonstruirati z dodajanjem novih mostnih plošč, ki bodo 1,4m višje od obstoječega mostu. Rekonstrukcija obsega 1,4 m višji cestni nasip in izkop  temeljev za novo mostno ploščo.

Pristopni tunel v dno strojničnega jaška

Pristopni tunel e dolžine ca 350 m vodi v dno strojničnega jaška in je predviden za odvoz izkopnega materiala. Prečni presek tunela je podkvaste oblike notranjih dimenzij 3.5 x 3.5 m. Po končani gradnji tunel ne bo več v uporabi in se na vhodnem portalu izdela betonski čep.

Pitna (sanitarna) voda

Vodooskrba strojnice s sanitarno vodo je predvidena z odjemom na mestu obstoječega hidranta javnega vodovoda.

Za nemoteno oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v primeru nepredvidenih izpadov ali izpada  izdatnosti vodnih virov (zaradi posledic gradnje) je treba predvideti ustrezne ukrepe v času izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Požarna voda elektrarne

Del vodovoda tehnološke vode, ki bo zgrajen v času priprave gradbišča se ohrani ali dogradi z novim požarnim vodovodom in požarnimi hidranti okoli stavbe strojnice.

Hladilna voda elektrarne

Bazen tehnološke vode s prostornino 400m, ki bo zgrajen v prvi fazi (priprave gradbišča) se v končni fazi uporablja kot bazen hladilne vode elektrarne in požarne vode. Črpališče hladilne vode strojnice v vtočnem objektu.

Telekomunikacije

Za zagotovitev vseh potrebih povezav strojnice z ostalimi objekti SENG-a bo na objektu nameščeno vozlišče telekomunikacijskega sistema SENG. Na podoben način bo preko ločene telekomunikacijske povezave povezano tudi tehnološko omrežje objekta z ethernet nivojem telekomunikacijskega omrežja SENG.

Meteorna kanalizacije

Padavinska voda iz utrjenih asfaltnih strojnice se mora stekati v meteorno kanalizacijo preko dveh ustrezno dimenzioniranih zadrževalnikov in prefabriciranih lovilcem olj z izpustom v potok Avšček in v iztočni kanal strojnice.

Fekalna kanalizacija

Vsa odpadna voda iz stavbe strojnice se mora stekati v nepretočno greznico na izpraznjevanje.

Javna in zunanja razsvetljava

Na območju strojnice je treba urediti javno razsvetljavo.

Območje glavnega gradbišča

Pristopne ceste na območju gradbišča

Za dostope do posameznih objektov med gradnjo in po njej bodo zgrajene nove in delno rekonstruirane obstoječe ceste:

razširjena obstoječa cesta za dostop na gradbišče, L = 135 m, š = 4 m

nova gradbiščna cesta v nasipu  rekonstruiranega mostu preko Avščka do platoja strojnice, L = 85 m, š = 4 m

Tehnološka voda

Bazen tehnološke vode se bo v času gradnje uporabljal za potrebe tehnološke in požarne vode, v času obratovanja pa kot bazen hladilne in požarne vode elektrarne. Bazen bo na relativni kot 130,30 m s tlorisno površino 30 x 7,5 m in višino 3m. Koristni volumen bazena bo znašal ca 400 m3.

Energetsko napajanje gradbišč

Oskrba gradbišč z električno energijo je predvidena z izgradnjo priključnega kablovoda do obstoječega 35 kV DV Plave – Most na Soči do predvidene gradbiščne trafopostaje.

Znotraj ureditvenega območja se zgradi priključni 20 kV (35 kV) do predvidene gradbiščne trafopostaje in se ga ohrani zaradi predvidene nadaljnje povezave tega kablovoda do objekta strojnice.

(3) Območje zgornje akumulacije

Na območju zgornje akumulacije bo potrebno zgraditi:

- vzdrževalno pot okoli zgornje akumulacije, ki bo povezana z novo gradbiščno cesto do vodostana;

- Nno priključek od TP do predvidenega paviljonskega objekta na platoju rekreacijske površine;

- Del cevovoda iz akumulacije do razširitve obstoječega kolovoza, ki se bo lahko v kasnejših fazah uporabil v turistične namene in cevovod, ki bo oskrboval mokri biotop z vodo iz akumulacije.

(4) Območje gradbišča zgornje akumulacije in deloviščnega platoja delovanja

Pristopne ceste na območju gradbišča

Za odstope do gradbišča in do zgornje akumulacije med gradnjo bodo zgrajene nove ceste in delno rekonstruirana obstoječa pot, ki se ohranijo po izgradnji akumulacije:

- nova gradbiščna makadamska cesta na odseku gradbišče – fiksna točka

1 (začetek tlačenega cevovoda), L = 930 m; š = 5,5 m

- razširjena obstoječa makadamska pot na odseku Kanalski Vrh – akumulacija, v asfaltni izvedbi, L = 780 m, š = 4 m;

- nova dostopna cesta na odseku Kanalski Vrh – akumulacija, L = 240 m, š = 5.5 m

gradbiščna cesta (obvoz) pred vasjo Kanalski Vrh, v asfaltni izvedbi, L = 350 m, š = 4 m (povezava med lokalnima cestama Bodrež – Kanalski Vrh in Morsko – Kanalski Vrh);

- nova gradbiščna makadamska cesta k zgornji akumulaciji, L = 255 m, š = 4 m;

- priključitev nove gradbiščne ceste na obstoječ kolovoz na območju deloviščnega platoja vodostana.

Zgraditi je treba novo povezovalno pot (nadomestni odsek gozdne poti), ki bo potekala po severnovzhodnem nasipu zgornje akumulacije z vzponom izpod 10% oziroma z vzponom največ do 10% ob pogoju, da bo asfaltirana z urejenim odvodnjavanjem.

Energetsko napajanje gradbišča

Oskrba gradbišča z električno energijo je predvidena z izvedbo nove tipske transformatorske postaje (TP2, 10/0,4 kV, 250 kVA) z odjemom električne energije iz obstoječega 10 kV distribucijskega  DV Kanal – Kanalski Vrh. Priključni daljnovod in trafopostaja znotraj ureditvenega območja se zgradita in ohranita po končani izgradnji hidroelektrarne.

(5) Območje tlačnega cevovoda

Vzdolž cevovoda od LC Avče – Kanal do vodostana bo zgrajena vzdrževalna pot, v kateri bo položen NNO kabel in komandni kabli.

Urediti je potrebno devet izvennivojskih križanj cevovoda z gozdnimi cestami oziroma gozdnimi vlakami in urediti odvod drenažne vode iz zgornjega bazena.

Svetlost podvoza gozdnih cest mora biti v višino vsaj 4 m, v širino 3,5 m, gozdnih vlak pa v višino in širino 3 m. Nosilnost cest oziroma vlak mora zdržati minimalno 10 t osnega pritiska. Vozišče, koritnice in bankine morajo biti urejene.

Nova pristopna cesta do trase tlačnega cevovoda, L = 180 m (odcep od obstoječe gozdne ceste Bodrež – Kanalski Vrh) se bo uporabljala samo v času gradnje. Po gradnji se sanira v gozdne površine.

Območje priključnega visokonapetostnega daljnovoda ČHE Avče

(6) Visokonapetostni priključni dvosistemski daljnovod ČHE Avče 2 x DV2x110 kVse bo vključil na elektroenergetski sistem Slovenije med stebroma SM 15 in SM 16 obstoječega daljnovoda DV 1x110kV Doblar – Nova Gorica, ki ga bo potrebno predhodno rekonstruirati.

Priključni visokonapetostni daljnovod ČHE Avče bo izveden s pomočjo dveh vzporednih dvosistemskih 110 kV daljnovodov. Desni, dvosistemski (gledano od ČHE Avče proti obstoječem DV 110 kV) bo služil za povezavo ČHE Avče – RTP Gorica. Drugi, (levi) dvosistemski daljnovod  bo služil za povezavo v smeri proti HE Doblar. Oba daljnovoda bosta potekala vzporedno v dolžini ca 1,5 km v koridorju širine do 60m.

13.člen

Začasni prometni, komunalni in energetski objekti

(1) območje glavnega gradbišča

Meteorna kanalizacija

Padavinska voda z manipulativnih utrjenih površin gradbišča se mora stekati v predvideno meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih  zadrževalnikov in lovilcev olj in usedalnika pri betonarni. Vsa meteorna kanalizacija se po končani gradnji opusti.

Fekalna kanalizacija

Vsa odpadna voda se mora preko predvidene fekalne kanalizacije stekati v začasno čistilno napravo kapacitete približno 150 enot. Vsa fekalna kanalizacija se po končani gradnji opusti, čistilna naprava pa se odstrani.

Telekomunikacije

V času gradnje se bo koristila mobilna telefonija.

Pitna (sanitarna) voda

Oskrba gradbišča je predvidena s priključkom na obstoječi krajevni vodovod. Sanitarni vodovod se po končani izgradnji opusti.

Tehnološka voda

Črpališče za potrebe oskrbe gradbišča s tehnološko vodo (betonarna, pralna ploščad, požarna voda … idr.) na levem bregi Soče se bo uporabljalo le v času gradnje elektrarne.

Odsek tehnološkega vodovoda od začasnega črpališča do bazena tehnološke vode in odsek od glavnega gradbišča do priključka intervencijske ceste k strojnici ter črpališče na levem bregu Soče se po izgradnji opusti.

Energetsko napajanje gradbišč

Oskrba gradbišča z električno energijo je predvidena z izvedbo nove tipske transformatorske postaje. TP1 35/0,4 kV ki se jo po izgradnji odstrani.

Območje gradbišča zgornje akumulacije in deloviščnega platoja vodostana.

Pitna voda

Oskrba gradbišča s pitno vodo je predvidena z dovozom na gradbišče s cisternami.

Tehnološka voda

Oskrba gradbišča s tehnološko vodo je predvidena z dovozom na gradbišče s cisternami.

Meteorna kanalizacija

Padavinska voda z utrjenih manipulativnih površin (asfaltnih ali betonskih delovnih in prometnih površin) se mora stekati v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranega zadrževalnika in tipskega prefabriciranega lovilca olj. Po izgradnji se kanalizacija opusti.

Fekalna kanalizacija

Vsa odprta voda se mora stekati v predvideno greznico zaprtega tipa velikosti ca 25 m3, s periodičnim praznenjem (ca 10 dni) in odvozom fekalij v čistilno napravo na glasvnem gradbišču. Po izgradnji se kanalizacija opusti, greznica pa odstrani.

Telekomunikacije

V času gradnje se bo koristila mobilna telefonija.

14.člen

Prestavitve in križanja

Vsa medsebojna križanja območja prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture morajo biti višinsko preverjena in ustrezno zavarovana v skladu s veljavnimi predpisi. Prav tako je pri križanjih potrebno upoštevati predvideno elektrifikacijo železniške proge Jesenice – Sežana.

Na širšem območju strojnice so predvidene prestavitve:

- prestavitev NNO do železniškega objekta;

- prestavitev obstoječega 10 kV daljnovoda zaradi ovir pri izgradnji tlačnega cevovoda;

- možna je prestavitev javnega vodovoda na odseku križanja s predvidenim tlačnim cevovodom.

Na širšem območju strojnice so predvidena križanja:

- križanje predvidenega, priključnega dvosistemskega daljnovoda 2 x DV2x110 kV z obstoječim 35 kV daljnovodom;

- križanje priključnega dvosistemskega daljnovoda 2 x DV2 x 110 kV z obstoječim 10 kV daljnovodom;

- križanje predvidenega vodovodnega priključka iz javnega vodovoda k strojnici z LC Avče – Kanal in dostopno potjo, železniško progo in optičnim kablom;

- križanje začasnega vodovoda požarne in tehnološke vode z pristopno cesto, optičnim kablom in železniško progo;

- istonivojsko križanje obstoječe, rekonstruirane kolovozne poti do predvidenega iztočnega objekta z železniško progo;

- na območju predvidenega 50-55 m  koridorja za izgradnjopriključnega dvosistemskega daljnovoda 2 x DV2x110 kV križanje z DV 10 kV odcep Avče – Kal in NNO Avče.

Na območju tlačnega cevovoda je predvideno izvenivojsko križanje tlačnega cevovoda, vzdrževalne poti, NNO kabla in komandnih kablov s tremi gozdnimi cestami in šestimi gozdnimi vlakami.

Na širšem območju zgornje akumulacije je predvideno križanje predvidenega priključnega  10 kV daljnovoda z LC 163 170 Draščak-Kanalski Vrh in križanje predvidene nove obvozne ceste z obstoječim 10 kV daljnovodom Kanal – Kanalski Vrh.

Na območju priključneda daljnovoda je predvideno križanje priključnega dvosistemskega daljnovoda 2x DV2x110 kV odcep Avče-Kal in NNO Avče.

14. člen

(pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje)

(1) Pogoji za oblikovanje krajinskih površin:

– Na območju se uredi energetsko-naravoslovni učni park s krožno potjo, razgledišči, programskimi točkami in razstavnim prostorom v večnamenskem objektu ob jezeru z izobraževalno- promocijsko, upravljavsko in gostinsko funkcijo.

– Naravoslovne vsebine s piknik prostori se umešča na območje javno dostopnih parkovnih površin.

– Vzpostavi se več funkcionalnost elektrarne. Poleg pridobivanja električne energije se območje namenja tudi izobraževalnim in rekreativnim vsebinam ter kmetijstvu kot primarni rabi širšega območja (na primer čebelarstvo).

– Površin pod paneli se ne tlakuje. V vrzeli med sončne panele se zasadi neinvazivne lokalno značilne cvetoče trajnice, ki bodo služile paši čebel in bodo pozitivno vplivale na biotsko pestrost območja in estetski izgled sončne elektrarne. Na območje se lahko umestijo čebelnjaki.

– Vzdolž kolovoza po južnem robu predvidene sončne elektrarne se delno ohrani in mestoma obnovi vegetacijo, predvsem grmovnice, ki ne bodo vplivale na senčenje panelov. Vzpostavi se naravno raščeno živico ali gručaste zasaditve, ki bodo zmehčale in oblikovale rob sončne elektrarne, predvsem polja v Ue5/4 in Ue5/7.

– Obstoječo vegetacijo se v čim večji možni meri ohranja. Kjer to zaradi senčenja sončnih panelov ni mogoče, se le-to lahko odstrani, vendar se jo smiselno nadomesti na drugih lokacijah.

(2) Pogoji za oblikovanje sončne elektrarne:

– Postavitev sončnih panelov (razporeditev, velikost, gostota, morfologija) se v največji možni meri prilagodi prevladujočim linijam v krajini, reliefnim robovom, nagibu terena in že ustvarjenim robovom območja (ceste, akumulacijsko jezero ipd.).

– Pasovi panelov morajo biti zvezni, neprekinjeni oziroma z minimalnimi vrzelmi med posameznimi paneli. Pasovi panelov naj v največji možni meri sledijo plastnicam. Razmaki med posameznimi pasovi panelov se prilagajajo tehničnim zahtevam glede senčenja med paneli. Na ravninskih območjih so razmaki med posameznimi paneli večji, na brežinah manjši.

– Nosilna konstrukcija panelov naj bo čim manj opazna.

– Temeljenje naj se predvidi na način, ki bo preprečeval spremembe pri pretakanju in zadrževanju voda v zemljini in na način, ki bo preprečeval ogoljevanje površin.

– Predvidi naj se infrastruktura za odvodnjavanje meteornih voda.

– Teren pod paneli se zasadi z ustrezno vegetacijo, ki bo preprečevala ogoljevanje površin.

(3) Pogoji za oblikovanje prometnic:

– Asfaltno vozišče se načrtuje za cesti v Ue1/1 in Ue1/3. Ob asfaltaciji je potrebno načrtovati odvodnjavanje vozišča.

– Vozišče prometnice v Ue1/3 se sanira na način, da služi gospodarjenju z gozdovi in omogoča transport gozdnih lesnih sortimentov.

– Daljinska kolesarska povezava, del kolesarske povezave iz doline Soče preko Banjšic, se spelje in ustrezno označi po dostopnih cestah v Ue1/1 in Ue1/3.

– Okoli zgornje akumulacije se vzpostavi primarna krožna učna pešpot z izhodiščem ob večnamenskem objektu. Krožna učna pešpot poteka po obstoječi vzdrževalni asfaltni poti okoli jezera. Zaradi varnosti obiskovalcev se obstoječa zaščitna ograja ob robu bazena nadgradi ali nadomesti do višine 1.20 m.

– Če se zaradi tehničnih ali drugih razlogov v prejšnji alineji opisane poti mestoma ali v celoti ne da izvesti, se ta izvede kot navedeno v nadaljevanju: od servisno gostinske stavbe se sprva spusti na cesto znotraj Ue1/1, na območju ob avtodomih poteka po od ostalega prometa ločenem odseku znotraj Ue1/2, po kratki pridružitvi v Ue1/1 je pot speljana po obstoječi vzdrževalni poti ob jezeru v Ue1/12. Iz Ue1/12 pešpot prečka Ue1/5 in se znotraj Ue2/3 vodi ob obstoječi ograji. Pot se spusti do Ue1/11 in ob zunanji strani varovalne ograje poteka do Ue1/10, kjer je njen potek po robu nasipa voden tako, da se veduta na jezero ves čas ohranja. Pot se zaključi v parkovni ureditvi ob servisno gostinski stavbi. Za premagovanje višinskih razlik kot na primer med Ue2/3 in Ue1/11 je potrebno znotraj javnih površin načrtovati klančino.

– Krožna peš pot bo izvedena na način, da ne bo grajenih elementov, ki bi pešcem predstavljali ovire in nevarnosti pri gibanju. Minimalna širina poti je 1,60 m, kar omogoča srečanje pešca in invalidskega vozička, priporočena pa 3,00 m. Kjer zaradi tehničnih ovir takšna širina (mestoma) ni mogoča, se lahko zoži na min 1,00 m. Za izvedbo površine naj se uporabi material, ki bo trajen, ne bo potreboval veliko vzdrževanja, bo gladek oz brez neravnin, nedrseč, usklajen z okolico in cenovno vzdržen, tako pri izvedbi, kot pri vzdrževanju. Med peš potjo in akumulacijskim jezerom je vedno postavljena zaščitna ograja.

– Sekundarne poti in steze se lahko vzpostavijo povsod znotraj javno dostopnih zelenih površin in se ne tlakujejo.

– Na območju znotraj Ue1/1 ob gostinskem objektu je parkirišče za obiskovalce.

– V Ue7/2 se umešča downhill proge (enoslednice) skladno z grafiko na listu številka 3.1.

– Ohranja se prost dostop do vseh obstoječih rekreativnih povezav, ki potekajo po obstoječih cestah in kolovozih.

(4) Pogoji za oblikovanje območij za avtodome, kampe:

– Na območji Ue5/2 in Ue2/2 se lahko umesti parkirišča za avtodome. Vsako parkirno mesto mora imeti možnost priključka na vodovodno in elektro omrežje ter možnost odstranjevanja odpadnih vod in fekalij. Omejevanje območja z zapornico in grajeno ograjo ni dovoljeno.

– Na območju Ue5/2 se umesti parkirišče za avtodome. Območje se celovito projektno uredi in opremi z urbano opremo.

– Na območju Ue2/2 se lahko uredi območje za avtodome ali drugo obliko kampiranja. Z umestitvijo in oblikovanjem ureditve naj se v čim manjši meri posega v reliefne, vegetacijske in druge krajinske značilnosti območja. Za območje je potrebno izdelati tudi načrt krajinske arhitekture.

– Grafične usmeritve na listu številka 3 za območji Ue5/2 in Ue2/2 so usmeritvene narave.

(5) Pogoji za oblikovanje urbane opreme:

– Območja posameznih polj oziroma sektorjev se lahko ogradi samo iz utemeljenih, predvsem varnostnih razlogov in če videonadzor ne zadostuje ter se učinkov ograjevanja ne da zadostno doseči z zasaditvijo. Pri tem je treba omogočati odprtost in večfunkcionalnost območja (rekreacijsko pot, dostopnost razgledišč, piknik prostorov ipd.) Morebitne ograje morajo biti transparentne in v prostoru čim manj opazne. Kjer je mogoče (ne senči panelov) se jo v gručah obsadi z grmovnicami in/ali drevesi. Ograje ne smejo biti višje od 2 m.

– Na območje se ne postavlja informativnih tabel ali drugih reklamnih panojev ipd. Informativne table se lahko umestijo le v okviru parkirišča ali na fasado večnamenske stavbe.

– Piknik prostore, razgledne točke, počivališča in zasaditev se celostno uredi in načrtuje v okviru ureditve in zasnove javno dostopnih zelenih površin, za katere naj se v okviru izdelave projektne dokumentacije pripravi krajinski načrt.

(6) Pogoji za oblikovanje večnamenskega objekta:

– Večnamenski objekt mora ohranjati paviljonski značaj. Dovoljena etažnost: P.

VI. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO

IN KRAJINSKO UREJANJE

14.člen

Površine trajnih objektov

območje zgornje akumulacije

Na zemljišču zgornje akumulacije bo urejen akumulacijski bazen, dostopna vzdrževalna pot okoli bazena z 2 m visoko varnostno ograjo v žični izvedbi, ki bo preprečevala neposredni dostop obiskovalcem do bazena, parkirišče obiskovalcev, informacijski objekt, dva manjša razglediščna objekta z WC-jema, sprehajalne pešpoti in urbano opremo (koši za odpadke, klopi za posedanje) na površinah v SZ in JV  v robnem delu gradbene parcele, ki je namenjena rekreaciji.

Na gradbeni parceli so predvidene tri priključne ceste v asfaltni izvedbi in manjši odsek nove povezovalne kolovozne poti v severnem nasipu. Prekinjene kolovozne poti na območju predvidene akumulacije morajo imeti neovirano povezavo za dostop na kmetijska in gozdna zemljišča v smeri Avškega Kuka po novi dostopni cesti k akumulaciji, vzdrževalni poti akumulacije in naprej po novi gradbiščni cesti.

Izvedbeni obodni rob akumulacije se dokončno projektivno obdela šele v projektu za pridobitev dovoljenja za gradnjo na podlagi upoštevanja dejanskih terenskih razmer, naknadno ugotovljenih iz naknadnih geoloških raziskav in upoštevanja tehničnih in krajinskih rešitev;

Pri dokončni pripravi projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo je treba upoštevati oblikovalske  rešitve iz študije ˝strokovna izhodišča za izdelavo tehničnih in oblikovalskih rešitev z idejno zasnovo oblikovanja dna in brežin zgornje akumulacije˝, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani, Oddelek za krajinsko arhitekturo, julij 2003.

Oblikovanje brežin iz dna akumulacije se mora v največji meri približati predlogu študije, ki je podan v grafični prilogi št. 17.

Oblikovanje akumulacije izhaja iz ugotovitve, da se mora med naravnimi in oblikami raščenega zemljišča ter ustvarjenimi oblikami brežin akumulacije ustvariti opazno skladje.

Dosledno se izvede pokazan način zakrivanja ograje in druge ureditve ob akumulaciji. Oblikovanje obodnega roba akumulacije in tehnične rešitve se mora v izvedbi čim bolj približati krajinski rešitvi.

Dva enostavna objekta s prenosnimi kemičnimi WC-ji se oblikovno izvede kot opazovalnici krajine v  leseni konstrukciji s stojiščem nad WC-ji in z streho, tlorisne dimenzije približno 2,5 x 2 m, ki bosta dostopni iz sprehajalne poti.

Enostavni objekt za vzdrževanje in informacijska točka na območju rekreacijskega prostora zgornje akumulacije je pritličen objekt vzdolžne zasnove z štirikapno streho, tlorisne dimenzije približno 10 x 5m. Manjša površina objekta je pozidan prostor, namenjen za vzdrževanje akumulacije z kemičnim WC-jem, preostali del pa je nadstrešnica namenjena obiskovalcem kot informativni prostor in prostor za ureditev v primeru slabega vremena.

(2) Območje tlačnega cevovoda

Na zemljišču tlačnega cevovoda z zapornično komoro je treba izvršiti poseg dreves v širini približno 20m in izvršiti tudi določen obseg zemeljskih del zaradi vkopa cevovoda in postavitve nosilnih stebrov, kjer bo cevovod potekal nad površino tal.  Ob cevovodu je treba urediti pešpot za nadzor in za potrebe vzdrževanja cevovoda.

V bližini gradbene parcele tlačnega cevovoda z zapornično komoro je treba večji plato zapornične komore, vzhodno od cevovoda ozeleniti. Zahodni del gradbene parcele bo ostal še vedno v funkciji dostopa zaradi vzdrževalnih del na vodostanu.

Šest gozdnih poti in gozdni vlak, ki križajo cevovod se bodo nadaljevali s podvozi pod cevovodom.

Pri izvedbi tlačnega cevovoda je treba:

- sekanje drevja ob cevovodu omejiti na najnujnejše za vzdrževanje in nadzor cevovoda potrebno širino;

- preprečiti opazne znake morebitne erozije;

- ustrezno vzdrževati drevje ob cevovodu;

- vzdrževati cevovod;

- kasneje dopustiti, da se krošnje dreves ob cevovodu razrastejo in da cevovod deloma prekrijejo.

Arhitekturno oblikovanje cevovoda je treba podrediti tehnološkim zahtevam. Podporni temelji za fiksne točke cevovoda bodo betonske vidne konstrukcije. Pri izboru barve cevovoda je treba upoštevati, da barva cevovoda ne mora posnemati narave, istočasno pa ne more izstopati v krajini.

(3) Območje strojnice

Asfaltirana ploščad strojnice bo obdana z 2 m visoko varovalno ograjo v žični izvedbi. Ploščad bo opremljena z urejenimi parkirišči, podpornimi zidovi ob iztočnem objektu, javno razsvetljavo in ekološkim otokom in kemičnim WC-jem za obiskovalce elektrarne. Dostop k platoju strojnice je treba urediti s treh strani:

- do dostopni poti k strojnici in bazenu tehnološke vode;

- po intervencijski poti k železniškim objektom;

- po obstoječi gradbiščni poti preko mostu, ki premošča potok Avšček.

Ta cestna povezava preko zemljišča strojnice bo zagotovljena služnost lastnikom kmetijskih zemljišč med železnico in reko Sočo na desnem bregi potoka Avščka v primeru večjih prevozov, ki jih ne bo mogoče izvesti skozi obstoječ  podvoz pod železniško progo.

Notranje ceste na gradbeni parceli strojnice, ki bodo zgrajene v času gradnje, se ohranijo, brežine pa ozelenijo (dovozni cesti do iztočnega kanala in intervencijski odcep k strojnici).

Brežino nad železniškim objektom se sonaravno uredi in protierozijsko zaščiti.

Plato strojnice je treba izvesti na sonaravni način tako, da ne bodo prizadete predvsem naravne kakovosti – struga in prepadni bregovi Avščka niti sosednji železniški objekti (most in čuvajnica).

Arhitekturno oblikovanje objektov strojnice mora temeljiti predvsem na ustreznem razmerju sestavljenih volumnov, na čistosti in enostavnosti arhitekturnih oblik, na ustreznem oblikovanjem, streh (ravne strehe) in strešnih vencev, ter na ustreznem izboru fasadnih materialov, ki ne bodo valoviti. Fasadne kompozicije naj poudarijo  horizontalne členitve v odnosu do vertikalnih členitev fasadnih ploskev, še posebej izstopajočih gabaritov. Slediti je treba usklajenostio materialov, primerno izbrati barve v odnosu do krajine, itd.

Ravno streho bazena tehnološke vode je treba ozeleniti.

(4) Območje priključnega visokonapetostnega daljnovoda  ČHE Avče

Varstveni pas – koridor za oba vzporedna dvosistemska daljnovoda 2x DV2x110 kV je do 60 m, in sicer: 15m od osi prvega daljnovoda, 25-30m med osmi obeh daljnovodov in 15m od osi drugega daljnovoda.

Vse poseke gozdne vegetacije je treba izvesti selektivno. Znotraj koridorja je treba na podlagi načrta sečnje, ki bo izdelan v fazi PGD, odstraniti le drevesno vegetacijo ki presega zahtevano varnostno višino oziroma izvesti odmike, povečane za razdaljo večje rasti vegetacije.

Grmovno vegetacijo je treba ohraniti. Za nove zasaditve je treba uporabljati avtohtono  drevesno in grmovno vegetacijo.

Stebri morajo biti oblikovanj tako, da bodo pri konstrukciji usklajeni z obstoječim daljnovodom. Pri določanju barv stebrov je treba upoštevati značilnosti ozadja.

(5) območja deponij izkopnega materiala

Zemljišče deponije ob zgornji akumulaciji (plato ob severozahodnem robu akumulacije) je treba od vzhodno od vzdrževalne poti sanirati v rekreacijske površine, zahodno od vzdrževalne poti pa v kmetijske površine (pašnike).

Zemljišče deponije ob zgornji akumulaciji (brežina ob južni pregradi) bo sanirano v zgornjem severnem pasu v rekreacijske površine, v spodnjem južnem pasu pa v kmetijske površine (pašnike).

Zemljišče deponije na območju glavnega gradbišča ob železniški progi je treba sanirati v kmetijske namene in oblikovati skladno s opredeljeno površino deponije (razvidno iz grafičnega lista št. 3.1. ˝Prikaz prostorske ureditve – končna ureditev˝) in z menjajočim nagibom brežin v približnem razmerju 1:1,5 do 1:2,5. Nasibna višina deponije bo ca 4 m. Dostop do rečnih teras, oziroma na sanirano območje glavnega gradbišča po končani sanaciji v kmetijske namene-travnike bo po obstoječi občinski poti skozi podvoz pod železniško progo.

(6) območja rekreacijskih površin

Na zemljišči rekreacijskih površin (rekreacijske površine ob akumulacijskem jezeru – nadomestni biotop z vodo), se uredi sprehajalne poti in nadomestni biotop z vodo, na sonaravno oblikovanem zemljišču. Po potrebi se še uredi dodatna dovozna kolovozna pot do okoliških kmetijskih zemljišč in dodatne sprehajalne poti.

Na zemljišču rekreacijskih površin(rekreacijske površine – prostor za piknike) se uredi površine za razgledišče, za posedanje in piknike z urejeno urbano opremo in sprehajalnimi potmi.

V fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba upoštevati oblikovalske rešitve rekreacijskih površin ob zgornji akumulaciji (reliefno oblikovanje rekreacijskih površin, vodnega biotopa in ureditev sprehajalnih poti) ki so prikazane v grafičnem listu št. 17 študije ˝Strokovna izhodišča za izdelavo tehničnih in oblikovalskih rešitev z idejno zasnovo oblikovanja dna in brežin zgornje akumulacije˝, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani, Oddelek za krajinsko arhitekturo, julij 2003.

15.člen

Pogoji za prenos načrtovane prostorske ureditve v naravo

Vse stacionaže  in dimenzije objektov (tlorisni in višinski gabariti), kise locirani zgoraj gradbenih parcel ureditvenega območja lokacijskega načrta, so navedene v besedilu lokacijskega načrta in so prikazane vključno z njihovimi elementi za zakoličbo v grafičnih prilogah prikaza prostorskih ureditev.

VII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI IN UKREPI

ZA IZVEDBO PROSTORKIH UREDITEV

16.člen

Pogoji in ukrepi za varovanje okolja

Hrup

Med gradnjo je treba stanovanjski objekt ob železniški progi, ki stoji v neposredni bližini delovišča strojnice, zaščititi z začasno protihrupno ograjo višine ca 3m na strani delovišča. Spremljanje nivoja hrupa in izvedba morebitnih dodatnih ukrepov med gradnjo sta obveznost izvajalcev del.

Če se med obratovanjem potreba po dodatni protihrupni zaščiti transformatorja, ga bo potrebno dodatno izolirati.

Zrak

Med gradnjo mora izvajalec po potrebi zmanjševati prašenje (močenje, zmanjšanje dinamike del) in izvesti protiprašno stabilizacijo internih transportnih poti na gradbiščih in deloviščih.

Prav tako mora poskrbeti za čiščenje vozil (pralne ploščadi) na izhodih z gradbišč  ter tako preprečiti zablatenje javnih prometnih površin in poznejše prašenje.

Med obratovanjem bo upravljalec elektrarne moral pridobiti posebno soglasje v primerih izvajanja vzdrževalnih in drugih del.

Voda

Za preprečitev onesnaženja površinskih voda in čistosti Soče je med gradnjo potrebno zgraditi naslednje objekte na območju strojnice in glavnega gradbišča:

- fekalno kanalizacijo z greznico (zaprtega tipa) na območju strojnice in čistilno napravo na območju glavnega gradbišča z iztokom v Sočo.

- Meteorno kanalizacijo z usedalniki, zadrževalniki in lovilci olj,

- Pretakališče goriv z lovilcem olja.

Vsa odpadna voda glavnega gradbišča se mora odvajati v gradbiščno fekalno kanalizacijo.

Čiščenje fekalne vode bo v začasni čistilni napravi. Očiščena voda se bo izlivala v Sočo.

Vsa padavinska voda glavnega gradbišča se bo odvajala v ločeno meteorno kanalizacijo. Voda se bo stekala v peskolove in požiralnike in po posameznih priključkih do glavnega voda. Pred izlivom glavnega voda v Sočo je predvidena izvedba zadrževalnika in lovilca olj ustrezne velikosti.

Poleg tega je obveznost izvajalca izvajati dela tako, da:

- se nevarnost dogodkov, pri katerih je možno onesnaženje, zmanjša na minimalno mero;

- ukrepa ob morebitnih onesnaženjih in o tem čim prej obvesti ustrezne organe;

- prepreči izlivanje cementnega mleka in drugih strupenih snovi v površinske vodotoke,

- se ne poškodujejo obstoječi vodovodi,

- redno vzdržuje in nadzira peskolove, usedalnike in lovilce olj na gradbišču.

Med obratovanjem ČHE Avče bo predvidena infrastruktura (fekalna in meteorna kanalizacija) opremljena z vsemu potrebnimi objekti za preprečitev onesnaženja Soče (greznica za izpraznjevanje, usedalniki, lovilci olj, oljne jame, peskolovi in dr. …)

Erozija in škodljivo delovanje visokih voda

Plato strojnice, iztočni objekt in useki tlačnega cevovoda bodo zaščiteni pred erozijo in škodljivim delovanjem visokih voda z gradnjo urejenih brežin s kamnometi oziroma drugimi sonaravnimi zaščitami.

Brežine na zunanji strani nasipov zgornje akumulacije je potrebno stabilizirati in zatraviti. Prav tako je potrebno zaščititi brežine vseh dostopnih cest.

Podzemne vode

Na območju vodovarstvenih pasov širšega območja zgornje akumulacije je med gradnjo potrebno:

- preprečiti onesnaženje tal z delovnimi stroji, ki morajo biti tehnično brezhibni,

- prometnice in delovne površine opremiti z muldami , voda iz teh površin se mora stekati v obcestne požiralnike, opremljene z usedalniki in lovilci olj,

- fekalno kanalizacijo zbirati v nepretočno greznico z rednim odvozom na čistilno napravo.

Obratovanje ČHE Avče

Obratovanje ČHE Avče bo usklajeno z obratovanjem vodnega režima reke Soče in z njim povezanega vodnega energetskega potenciala, kar pomeni, da bo treba pri obratovanju elektrarne dosledno upoštevati določila veljavne koncesijske pogodbe za gospodarsko izkoriščanje voda Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije in se iztočasno prilagajati tudi razmeram na trgu.

Tla

Med gradnjo morajo biti gradbišča in dovozne poti omejene na širino predvidenih površin. Pri varovanju tal v času gradnje je treba upoštevati predpise iz področja varstva okolja.

Živi zemlji, ki se odstrani iz matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno rabo (ozelenitev degradiranih površin, izboljšava kmetijskih zemljišč). Prst je treba odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in žive zemlje.

16.a člen

(vplivi in ukrepi za varovanje okolja in zdravje ljudi)

(1) Delovanje sončne elektrarne ne povzroča emisij povezanih s hrupom, zato posebni ukrepi niso potrebni.

(2) Načrtovana sončna elektrarna ne povzroča emisij, povezanih z varstvom zraka, zato posebni ukrepi niso potrebni.

(3) Območje delno posega v širši varstveni pas za zavarovanje vodnega zajetja Mrzlek ob Soči pri Novi Gorici (Uradno glasilo 7/84, 14/87). Skladno z odlokom je dovoljena čista industrija ter rekreacija in turizem. Varstvo vodnega vira se zagotavlja z ustreznim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izgradnje elektrarne. Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev ter naprav na gradbišču v času postavitve sončne elektrarne. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba sanirati. Za preprečitev morebitnih vplivov na podzemne vode se načrtujejo ustrezni ukrepi za preprečitev morebitnega onesnaženja.

(4) Na območju je skladno s podatki na spletni strani Direkcije RS za vode (evode.gov.si), prisotna erozija, pri čemer za celotno območje veljajo zahtevni zaščitni ukrepi. Območje, na katerega se umešča elektrarna, je v pretežni meri del objekta akumulacije črpalne hidroelektrarne. Za gradnjo sončne elektrarne so predvideni zaščitni ukrepi. Potrebno je izdelati stabilnostno analizo območja ob upoštevanju stalnih in spremenljivih obtežbenih slučajev ter po potrebi predvideti dodatne geotehnične ukrepe. Spremljanje stabilnosti, vzdrževanje in čiščenje elektrarni pripadajočega terena in sistema meteornih voda izvaja upravljavec objekta ČHE Kanalski Vrh – SENG.

(5) Na območju ni prisotnih poplav, plazovitosti in plazljivosti.

(6) V času postavitve sončne elektrarne se upoštevajo ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih upoštevata investitor in izvajalec del.

(7) Področje elektromagnetna sevanja v življenjskem okolju ureja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki določa mejne vrednosti električne poljske jakosti, magnetne poljske jakosti, za visokofrekvenčne vire pa tudi mejno gostoto pretoka moči. Določa tudi, kakšne morajo biti oddaljenosti poselitvenih območij od teh virov sevanja. V neposredni bližini načrtovane sončne elektrarne ni poselitvenih območij. Najbližja območja poselitve so od območja elektrarne odmaknjena več kot 300 m. Skladno z uredbo so poselitvena območja izven območij sevanja.

17.člen

Vplivi transporta v času gradnje ČHE na obstoječo cestno mrežo in okolje.

V času izgradnje hidroelektrarne bodo uporabljene vse razpoložljive lokalne in deloma tudi magistralne ceste, ki bodo med gradnjo dodatno obremenjene s transporti gradbenega materiala:

- lokalna cesta LC 163180 Avče – Kanal

- lokalna cesta LC 163170 Drašček – Kanalski Vrh (odsek v kanalskem Vrhu)

- glavna cesta G2 103 Nova Gorica – Bovec (odsek Kanal /Morsko/-Anhovo)

- lokalna cesta LC 163160 Kanalski Vrh – Morsko

- lokalna cesta LC 284 030 Bate – Kanalski Vrh

Prevoz posameznih delov tlačnega cevovoda in hidromehanske opreme vtočnega objekta in zapornične komore bo iz Nove Gorice oziroma Solkana do gradbišča ob akumulaciji potekal po lokalni cesti Solkan – Bate – Kanalski Vrh – gradbišče.

Prevoz težke elektrostrojne opreme (turbina, generator, transformator) bo na odseku od Nove Gorice do strojnice potekal po glavni cesti N. Gorica – Tolmin – Bovec in sicer do Kanala, od tu do strojnice pa po lokalni cesti Kanal – Avče, variantno pa po železnici.

Izbor variantnih rešitev prevoza težke elektro opreme in dela gradbenih materialov po cestah ali prevoz vse opreme in vsega gradbenega materiala po železnici je treba opredeliti v naslednji fazi projektiranja (PGD, projekt na razpis).

Zaradi izjemne dimenzije transportne kompozicije bo treba v fazi projektiranja določiti tudi nekatere kritične odseke lokalne ceste na odseku Kanal – strojnica ČHE Avče in predvideti primerne ukrepe (razširitve) in prirediti obstoječe cestne  elemente dimenzijam izrednega tovora.

Prevoz zemeljskih količin na območju objektov akumulacije, dovodnega tunela, vodostana, tlačnega cevovoda bo potekal znotraj samega območja na za to opredeljene površine stalnih  deponij viška materiala ob zgornji akumulaciji in na glavnem gradbišču.

Na prizadetih poselitvenih območjih zaradi tovornega prometa dovoljene ravni hrupa ne smejo presegati 54 dB (A) za noč in 64 dB (A) za dan. Na vseh cestnih odsekih skozi naselja bo hitrost omejena. V nočnem času bo promet omejen od 22.00 do 6.00 ure. Meritve hrupa bo potrebno izvajati na cestnih odsekih skozi naselja. Izvedba morebitnih dodatnih ukrepov med gradnjo skozi naselja so obveznost izvajalcev del.

Na območju nove vzdrževalne ceste k vodostanu, kjer je predvideno vodovarstveno območje, je potrebno prometnico opremiti z muldami, voda iz teh površin se mora stekati v obcestne požiralnike, opremljene z usedalniki in lovilci olj.

Vpliv gradnje podzemnih objektov na površinske objekte

Ob gradnjo podzemnih objektov bo treba opazovati sezmične vplive na objektih ki so neposredno nad njimi (železniška objekta, železniška proga z mostom). Dopustne vplive in tudi začasne ukrepe je treba podati v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vplivi elektromagnetnih sevanj na okolico

Mejne vrednosti, ki so zahtevane po uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okoljem, je treba kontrolirati na meji med nadzorovanim in nenadzorovanim področjem kablovoda (od ograje strojnice do prvega stojnega mesta  priključenega visokonapetostnega daljnovoda ČHE Avče) in na najbolj izpostavljenih mestih trase daljnovoda. Analiza izmerjenih vrednosti bo služila dokazovanju ustreznosti in pripravi morebitnih dopolnilnih ukrepov, ki jih v naprej ni mogoče natančno predvideti.

18.člen

Pogoji za ohranjanje narave

Za zaščito kvalitete vode reke Soče in za varstveno čim bolj ustreznih rešitev med gradnjo in v času obratovanja pretočne hidroelektrarne Avče je treba upoštevati naslednje pogoje:

- brežine erozijskih območij je treba urediti na osnaravni način.

Erozijsko zaščito brežin v naklonu 1:1,5 in večjem je treba izvesti s kamnometom. V preostalih strmejših območjih pa je zaščito izvesti z drugimi  ustreznimi ureditvami;

- obrežno vegetacijo je treba odstraniti v najnujnejšem obsegu na odsekih, kjer so načrtovani gradbeni posegi;

- uvede se spremljanje stanja (monitoring) vodnega ekosistema reke Soče na prizadetih lokacijah zaradi gradnje in bodočega obratovanja elektrarne;

- uvede se monitoring kvalitete vode zgornje akumulacije (Kanalski Vrh) zaradi preprečitve potencialne nevarnosti onesnaženja reke Soče in morebitnega razvoja toksičnih vrst alg ali drugih škodljivih organizmov ob  spremenjenih fizikalno kemijskih parametrih kot posledice nihanj, predvsem pa zaradi trajanja nizke gladine v akumulaciji Kanalski Vrh kot tudi kakršne koli druge možnosti onesnaženja reke Soče zaradi poslabšanja kvalitete vode v akumulaciji Kanalski Vrh. Podrobnosti v zvezi z monitoringom se določajo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja;

- začetek gradbenih del vtočnih in iztočnih sistemov je treba načrtovati v mesecih od januarja do konca aprila in od avgusta do konca oktobra;

- začetek izvajanja gradbenih del na rečnih terasah je treba načrtovati po možnosti izven spomladanskega obdobja, to je izven repodukcijskega obdobja večine živali, predvsem ptic. Sicer pa je treba izvajati gradbena dela v pomladanskih mesecih brez miniranja;

- izvesti je treba zatravitev  dvignjene ceste in sanacijo brežin pod mostom potoka Avšček zaradi izkopa temeljev;

- pri gradbenih delih je treba preprečiti kakršnokoli onesnaženje širšega območja Močil, ki bi lahko poslabšalo kvaliteto pronicajoče vode v Močilih.

Za zagotovitev naravovarstveno čimbolj ustreznih rešitev pri gradnji črpalne hidroelektrarne Avče je treba upoštevati ugotovitve iz dodatnih študij in iz njih izhajajočih morebitnih usmeritev iz 25. člena tega odloka.

19.člen

Pogoji za varstvo kulturne dediščine

Zagotoviti je treba rezervatno varstvo arheološke dediščine na celotnem ureditvenem območju lokacijskega načrta in splošne pogoje za varstvo kulturne dediščine (poseg ne sme povzročiti uničenja kulturne dediščine, treba je optimalno varovati in prilagajati načrtovani obseg zahtevam varstva najpomembnejše kulturne dediščine v njenem celotnem vplivnem območju, treba je ohraniti drugo kulturno dediščino in jo zavarovati pred poškodovanjem in uničenjem tudi med gradnjo).

19. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

20.člen

Pogoji za varovanje trajnostne rabe naravnih dobrin

Kmetijska zemljišča

Kmetijska zemljišča, kjer bo urejeno glavno gradbišče, bodo po gradnji sanirana nazaj  v travniške in pašniške površine z urejenim odvodnjavanjem. Južni del platoja (pod novo vzdrževalno cesto) gradbišča akumulacije je treba prilagoditi obstoječi okoliški brežini in preurediti v pašnik. Poleg tega je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

- investitor je dolžan vzpostaviti prekinjene dostope na kmetijska zemljišča v času izgradje in po izgradnji elektrarne;

- z odvečno živo zemljo, ki bo odstranjena z zemljišč v bodoči akumulaciji je treba meliorirati  kmetijska zemljišča tam, kjer so plitva;

- preostale degradirane kmetijske površine (območje gradbišča strojnice, severni del platoja gradbišča zgornje akumulacije) je treba ponovno sanirati v kmetijska zemljišča.

Gozdne površine

Za varovanje gozda in izvajanje gozdnogospodarskih ureditev je treba upoštevati naslednje pogoje:

- pri poseku in spravilu lesa je treba upoštevati zakon o gozdovih in ustrezne podzakonske predpise;

odvečni gradbeni material se ne sme odlagati v gozd ali vrtače;

- po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, gozdnih poteh in gradbenih površinah;

- odvodnjavanje v usekih bo urejeno s kamnitimi muldami ali z betonskimi kanaletami;

useki cevovoda bodo ustrezno utrjeni pred erozijo;

- omogočiti je treba gospodarjenje in dostope do sedanjih gozdnih zemljišč z izgradnjo propustov za nadaljevanje gozdnih cest in gozdnih vlak;

- pred začetkom pripravljalnih del je treba določiti površino za posek in evidentirati lesno maso skupaj s predstavnikom pristojnega zavoda.

21.člen

Posegi v obstoječe objekte in naprave

Zaradi izvedbe objektov elektrarne in priključnega daljnovoda ni treba rušiti obstoječih objektov in naprav. Investitor elektrarne je dolžan lastnikom zemljišč ali ostalih nepremičnin na predvidenih zemljiščih začasne in omejene rabe, ter na delu zemljišč urejanja stalnih deponij izkopnega materiala znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta in infrastrukturnih naprav izven ureditvenega območja izplačati odškodnine za začasne oziroma stalne omejitve.

21.a člen

(posegi v obstoječe objekte in naprave)

(1) Fotovoltaični moduli sončne elektrarne so v Ue5/3 nameščeni na brežino akumulacijskega jezera.

(2) FV moduli so pritrjeni na fiksno kovinsko podkonstrukcijo in so na spodnjem delu od tal odmaknjeni minimalno 0,8 m, s čimer je omogočeno nemoteno vzdrževanje podrastja.

(3) Podkonstrukcija fotovoltaičnih modulov je jeklena, protikorozijsko zaščitena in temeljena z betonskimi temelji ali sidrana v teren.

(4) Transformator, razsmerniki in ostala potrebna oprema bo nameščena v kontejnerjih ali v pomožnem gradbenem objektu. Do objekta bo urejen ustrezen dostop.

(5) Morebitne grajene ograje in drogi za nameščanje tehničnih naprav za varovanje in nadzor območja so ustrezno temeljeni ali sidrane v teren.

(6) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1) (Uradni list RS, št. 30/18 in dop. 54/21), Zakon o železniškem prometu (ZZelP-K) (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18, 82/21, 54/22 – ZUJPP in 18/23 – ZDU-1O), Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30, ZVZelP-1), Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 55/19 in 110/22), Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 92/10, 38/16 in 30/18 – ZVZelP-1) in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 1/22).

(7) Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.

(8) Za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.

(9) Za predvideno variantno traso 20 kV elektro kablovoda, ki bo potekala pod železniškim mostom v km 65+225 je treba v nadaljnjih projektnih dokumentacijah upoštevati sledeče:

– Posegi v nosilno konstrukcijo objekta niso dovoljeni. Če drugačna rešitev, kot poseganje v nosilno konstrukcijo objekta ni možna, morajo biti ti posegi natančno opisani in utemeljeni.

– Posegi v temelje objekta niso dovoljeni. Če drugačna rešitev, kot poseganje v temelje objekta ni možna, morajo biti ti posegi projektno obdelani. Pod temelji se cona zmrzovanja ne sme zniževati.

– Komunalni vodi morajo biti predvideni v osi objekta, oziroma najmanj 1,0 m od najbližjega roba temelja (ne opornika!) stene objekta.

– Križanje z železniško progo mora biti projektno obdelano (situacija, prečni in vzdolžni prerez).

– Stabilnost proge ne sme biti ogrožena, (npr. zaradi globine izkopa), zato mora biti predvideno zavarovanje gradbene jame in drugi ukrepi za zavarovanje železniškega prometa.

VIII. UKREPI ZA OBRAMBO IN ZA VARSTVO

PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

22.člen

Ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Hidroelektrarna mora imeti izdelan sistem pravočasnega opazovanja in obveščanja pred naravnimi in drugimi nesrečami iz ogroženega področja v primeru nevarnosti naravnih in drugih nesreč.

Zaradi varnosti obiskovalcev akumulacijskega jezera je treba omejiti dostop do akumulacije s postavitvijo ovir in varnostnih ograj.

23.člen

Ukrepi požarnega varstva

Območje strojnice

Objekt strojnice je treba ustrezno protipožarno zaščititi in zagotoviti varen umik ljudi pred požarom v okolico.Prometne in delovne površine za intervencijska vozila bodo zagotovljena na platoju strojnice. Dostopnost k objektu bo možen s treh strani. Okoli stavbe je treba zagotoviti krožni promet za intervencijska vozila.

Vir za zadostno oskrbo vode za gašenje je treba zagotoviti iz predvidenega 400 m3 bazena tehnološke vode z požarnim vodovodom in z vgradnjo protipožarnih hidrantov.

Glavno gradbišče

Vir za zadostno oskrbo vode za gašenje objektov glavnega gradbišča je treba zagotoviti iz 400 m3 bazena tehnološke vode preko vodovoda tehnološke in požarne vode, ki ga je treba speljati na območje glavnega gradbišča.

23.a člen

(ukrepi požarnega varstva)

(1) Potencialno nevarnost za požar predstavlja človeški faktor ali napake na inštalacijah.

(2) Za zagotovitev požarne varnosti se:

– prepove kajenje in uporaba odprtega ognja v sklopu sončne elektrarne,

– zagotovi pravilna uporaba električnih naprav in napeljav,

– zagotovi ukrepe za preprečitev poškodb elektro inštalacij in zagotavlja njihova strokovna izvedba ter vzdrževanje,

– zagotovijo ukrepi za preprečitev udara strele,

– zagotavljajo drugi ukrepi pred naravnimi nesrečami, kot npr. neurji in potresi ter ukrepi zoper malomarnost.

(3) Dostop za gasilce se zagotavlja preko obstoječih dostopnih poti, kjer se zagotavlja tudi delovna površina za gasilska vozila.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

24.člen

Prostorske ureditve se izvaja na celotnem območju gradnje v dveh etapah brez opredelitev na zaključene funkcionalne celote.

Etape izvajanja lokacijskega načrta so:

(1) Ureitve v času pred gradnjo:

- priprava gradbišč: glavno gradbišče ob strojnici, gradbišče ob zgornji akumulaciji, gradbišče vodostana z izgradnjo pripadajoče energetske, vodovodne, komunalne in druge infratrukturne (črpališče tehnološke in požarne vode iz reke Soče, bazen tehnološče vode) z vsemi prestavitvami, križanji in priključevanjem na obstoječo infrastrukturo;

- pristopni tunel v času gradnje;

- prometne površine (dostopna pot k strojnici in bazenu tehnološke vode, cestni priključek k glavnemu gradbišču, rekonstrukcija mostu preko Avščka, začasna gradbiščna cesta k tlačnemu cevovodu, nova gradbiščna cesta k vodostanu, dostopna cesta k zgornji akumulaciji, nova obvozna cesta na Kanalskem Vrhu, razširitev kolovozne poti ob akumulaciji, nova gradbiščna cesta za potrebe gradnje zgornje akumulacije).

(2) Gradnja in končne ureditve

- sočasna gradnja vseh objektov črpalne hidroelektrarne na celotnem območju in zaključne energetske, vodovodne, komunalne in prometne infrastrukture;

- priprava trase in postavitev priključnega daljnovoda;

- sanacija degradiranih površin;

- ureditev trajnih deponij in rekreacijskih površin.

24.a člen

(etapnost gradnje zaradi priključevanja na EE omrežje)

(1) V prvi etapi se zgradi sončna elektrarna, ki se lahko priključuje na obstoječ SN elektro vod in sicer do kapacitete 2.4 MW.

(2) V drugi etapi se zgradi sončna elektrarna s preostalo kapaciteto, ki bo priključena na nov SN elektro vod.

24.b člen

(faznost gradnje zaradi ustreznosti namenske rabe in sprememba namenske rabe z OPPN)

(1) Na Ue5/6 se načrtovane ureditve izvedejo samo v primeru, da se z ustreznim dokumentom namenska raba spremeni v stavbno zemljišče ali drugo namensko rabo, ki omogoča gradnjo sončne elektrarne.

(2) V Ue2/2 se načrtovane ureditve izvedejo samo v primeru, da se z ustreznim dokumentom namenska raba spremeni v območje zelenih površin.

X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

LOKACIJSKEGA NAČRTA

25.člen

Pogoji, ki jih mora izpolniti investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja:

- investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o ureditvi medsebojnih obveznosti v zvezi z posledicami vključitve ČHE Avče na prenosno elektroenergetsko omrežje (priključitev DV ter ojačitve RTP v Divači in drugih daljnovodih zaradi izjemnega dodatnega odjema oz. vira ni predvidena v ELES-ovih razvojnih načrtih in investicijskih programih);

- investitor bo priskrbel dodatne študije za namen izvedbe morebitnih dodatnih naravovarstvenih zahtev, katerih vsebina je opredeljena v četrtem odstavku 3. toče naravovarstvenih smernic;

- investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja predložiti Hidrološko študijo za povodje Avščka Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, agenciji RS za okolje-pisarni Nova Gorica;

- investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skeniti pogodbo o ureditvi medsebojnih obveznosti v zvezi z gradnjo ČHE Avče z Občino Kanal ob Soči.

26.člen

Pogoji ki jih je treba izpolniti pred začetkom gradnje:

- investitor, predstavnik pristojne krajevne skupnosti in občina izvedejo popis ničnega stanja objektov, za katere se predvideva vpliv med gradnjo;

- investitor, predstavnik pristojne krajevne skupnosti in občina izvršijo ogled in popis stanja najbolj obremenjenih obstoječih transportnih (lokalnih in občinskih cest) v času gradnje;

pred začetkom gradnje izvajalec gradnje izvede predvidene zaščitne ukrepe na cestnih odsekih, kjer je ugotovljena nezadostna varnost, predvsem je potrebna popolna varnost šoloobveznih otrok;

- priklopi na javno vodovodno omrežje za potrebe gradbišča morajo biti izvedeni v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo in pogoji, ki jih izda investitorju pristojni upravljalec vodovoda;

- investitor, predstavnik pristojne krajevne skupnosti in občina na vplivnem območju gradnje (območju lokacijskega načrta) ugotovijo nično stanje vodnih virov pred začetkom gradnje;

- pred začetkom izvedbe zemeljskih del (tudi pripravljalnih) je treba obstoječe stanje s področja kulturne dediščine dokumentirati kot stanje pred gradnjo in sicer foto in video posnetek prostora z dediščino. Investitor mora zagotoviti izvedbo predhodnih površinskih raziskav območja predvidenega za gradnjo črpalne hidroelektrarne Avče (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled,, geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov ), vključno z novimi in razširjenimi cestami, cevovodom, zgornjo akumulacijo itd. po metodologiji SAAS-a, ki jih bo izvedel Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, na podlagi katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstno;

- investitor naroči pri ustrezni strokovni  instituciji preučitev vpliva na drstitveno dobo rib akumulacijskega jezera Ajba zaradi gradnje začasnega varovalnega nasipa bodočega bodočega predvidenega vtoka na brežini reke Soče v problematičnih spomladanskih mesecih in zagotovi izvedbo ustreznih ukrepov. Podrobnejše smernice za zaščito rib se izdela v času priprave PGD;

- izvajanje ribiškega upravljanja bo zaradi gradnje in obratovanja ČHE Avče oteženo. V času gradnje se pričakujejo motnje ribiškega upravljanja. Zaradi tega mora investitor upravjalca ribjih populacij na obravnavanem območju Ribiško družino Soča seznaniti v (fazi pridobitve soglasja na PGD) s predvideno dinamiko, oziroma terminskim planom del.

27.člen

Pogoji ki jih je treba izpolniti med gradnjo

- izvajalec gradnje mora zagotoviti stalno čiščenje in protiprašno zaščito občinskih cest, ki bodo onesnažene zaradi gradbenih transportov;

- v kolikor bi se med gradnjo izkazala potreba po širitvi posameznih odsekov občinskih cest, bo investitor odkupil zemljišča za njihovo širitev in izvedel ustrezne rekonstrukcije;

- investitor mora v skladu z morebitnimi natančnejšimi pogoji za arheološko varstvo zagotoviti izvedbo - zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki;

v času izgradnj ečrpalne hidroelektrarne Avče bo ZVKDS OE Nova Gorica izvajal spremljevalni arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli;

- investitor mora zaradi varstva narave pri izvajanju zemeljskih del zagotoviti spremljanje stanja,

- med gradnjo akumulacije in obratovanjem gradbišča mora investitor zagotavljati meritve pretoka izvira Ajbica in drugih vodnih virov iz vplivnega območja gradnje ČHE Avče v različnih hidroloških pogojih in analizo kakovosti podzemne vode na izviru Ajbice in na drugih tangiranih izvirih. V kolikor se ugotovi, da je zaradi gradnje ČHE Avče prišlo do motenj v vodooskrbi (zmanjšanja izdatnosti in poslabšanje kakovostjo pitne vode) v naseljih, ki se napajajo iz vodnih virov iz vplivnega območja gradnje ČHE Avče, jih je investitor dolžan odpraviti;

- v času pripravljalnih in glavnih gradbenih del investitor sproti obvešča ribiško družino o posameznih spremembah terminskega plana izvajanja del zaradi koordinacije in izvajanja morebitnih intervencijskih odlovov rib.

28.člen

Pogoji, ki jih je treba izpolniti po izgradnji:

- investitor zagotovi, da se opravi sanacija poškodovanih delov lokalnih in občinskih cest, obcestnih stavb in drugih infrastrukturnih objektov zaradi poškodb, ki bi nastale zaradi prevozov za potrebe gradnje elektrarne;

- investitor mora nabaviti posodo za odvoz komunalnih odpadkov in obvestiti pooblaščenega izvajalca za priključitev na redni odvoz odpadkov;

organizacijo odvoza nevarnih odpadkov mora investitor obdelati v okviru ˝načrta gospodarjenja z odpadki v času obratovanja˝;

- na vseh tangiranih vodovodnih (priključki in prestavitve) je treba po zaključku del izvesti zadovoljivo dezinfekcijo;

- pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma po končanju del mora investitor zagotoviti dokumentirano stanje kulturne dediščine. Dokumentacijo je treba izdelati po navodilih Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine OE Nova Gorica in hraniti pri njem;

- pred priključitvijo ČHE Avče na slovenski elektroenergetski sistem je nujno potrebna obnova DV 1x110 kV Doblar – Nova Gorica;

- v kolikor se ugotovi da je prišlo do zmanjšane izdatnosti ali poslabšanja kakovosto pitne vode v naseljih, ki se napajajo iz vodooskrbnih virov vplivnega območja gradnje ČHE Avče, je investitor dolžan motnje odpraviti.

29.člen

Dodatne obveznosti:

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih, morajo investitor in izvajalci tudi:

Med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko  oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,

kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličb tras, spremembe tehnične dokumentacije obstoječe infrastrukture, prekinitev prometa in eventualnih  poškodb, ki bi nastale zaradi izvedbe LN.

29.a člen

(obveznosti investitorjev za izvedbo načrtovanih posegov)

(1) Pred pričetkom del investitor sklene dogovor z občino o obveznostih v zvezi z gradnjo.

(2) Pred pričetkom gradnje je investitor posamezne prostorske ureditve dolžan pravočasno obvestiti upravljavca gospodarske infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del. Investitor posamezne prostorske ureditve je dolžan izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske infrastrukture projekt izvedenih del, izdelan v skladu z navodili upravljavca.

(3) Po prenehanju uporabe sončne elektrarne mora lastnik v najkrajšem možnem roku odstraniti vso infrastrukturo (nosilno konstrukcijo in fotovoltaične panele) in površine vrniti v naravno stanje.

(4) Pred pričetkom gradnje je investitor posamezne prostorske ureditve skupaj z upravljavcem dolžan evidentirati stanje prometnih površin in ostalih javnih površin znotraj območja OPPN ter po končani gradnji zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje ali jih izboljšati.

29. b člen

(ukrepi v času gradnje sončne elektrarne)

(1) Gradbišče se v času postavitve sončne elektrarne načrtuje in uredi skladno z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov.

(2) Zagotovi se vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja.

(3) Po končani gradnji se odstrani provizorije in ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko uredi.

XI. TOLERANCE

30.člen

Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

Vse stacionaže in dimenzije objektov (tlorisni in višinski gabariti), ki so locirani znotraj gradbenih parcel in ureditvenega območja lokacijskega načrta in navedene v obrazložitvi in prikazane v grafičnih prilogah tega lokacijskega načrta, se lahko natančneje določijo v projektu za pridobitev dovoljenja za gradnjo.

Z izvedbo zakoličbe oz. prenosom gradbenih parcel v naravo (parcelacija na osnovi lokacijskega načrta) se pridobi dokončne površine tangiranih parcel.

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskem načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih vidikov in okoljevarstvenega vidika izkaže kot potrebno. Pri tem pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

30.a člen

(dopustna odstopanja)

(1) V skladu z novimi tehničnimi dognanji je dopustno odstopanje glede predvidene zmogljivosti sončne elektrarne, pri čemer morajo vplivi na okolje ostati znotraj dopustnih. Objekt, ki se načrtuje s tem odlokom, je lahko le objekt lokalnega pomena.

(2) Dopustna so odstopanja glede funkcionalne in tehnične zasnove, lege (mikro lokacije sončne elektrarne znotraj ureditvenih enot) in velikosti sončne elektrarne ter njene priključitve na elektroenergetsko omrežje, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju razmer pridobijo rešitve, ki so primernejše iz funkcionalnega, oblikovalskega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, upoštevajo zadnje stanje tehnike ali omogočajo racionalnejšo rabo prostora.

(3) Dopustna je delitev gradbenih parcel, pri čemer morajo nove parcele omogočati funkcionalno uporabo prostora za namen, ki je določen s tem odlokom.

(4) Odstopanja iz prejšnjih odstavkov tega člena ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno območje katerih spadajo ter ne smejo poslabševati prostorskih in okoljskih zahtev po tem odloku.

XII. ROKI ZA IZVEDBO LOKACIJSKEGA NAČRTA

IN ZA PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ

31.člen

Investitor bo pridobil vsa potrebna zemljišča za gradnjo najkasneje do prve polovice leta 2004. Izvedba prostorske ureditve pa je predvidena do konca leta 2008.

XIII. NADZOR

32.člen

Nadzor izvajanja tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33.člen

Lokacijski načrt je na vpogled na Občini Kanal ob Soči.

34.člen

Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu časopisa Primorske novice.

Številka: 350 – 03/03 – 7

Kanal ob Soči, 23. junija 2004

Župan Občine Kanal ob Soči

MIRAN IPAVEC                          

Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta za črpalno hidroelektrarno Avče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 77/2023) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:  

17. člen

(vpogled v SD OPPN)

SD OPPN se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Kanal ob Soči.

18. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.