Na
podlagi 13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13,
32/16 in 21/18 – ZNOrg, v nadaljevanju ZVKD-1) in 17. člena
Statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14) je Občinski svet Občine Trebnje na
7. redni seji dne 19. 6. 2019 sprejel |
|
O D L
O K |
o
razglasitvi Cerkve Marijinega vnebovzetja za kulturni spomenik lokalnega
pomena |
|
1. člen |
|
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Trebnje
– Cerkev Marijinega vnebovzetja, EŠD 2591(v nadaljnjem besedilu:
spomenik). |
|
2. člen |
|
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so: |
– Cerkev
stoji v osrednjem delu naselja in pomembno oblikuje njegov najstarejši
del. Stoji na mestu starejše prednice, katere temelji so ohranjeni pod
današnjimi tlaki oziroma na območju rimskodobne naselbine. |
– Gre za
raščeno arhitekturo, zasnovano v 15. stoletju, grajeno od zgodnjega 15.
stoletja (zvonik), sredi 15. stoletja (ladja), do sredine 18. oziroma
19. stoletja (prezbiterij in zakristija). Iz 18. stoletja izvira tudi
oltarna oprema, iz 19. stoletja pa večinoma slike. |
– Arhitekturo in njene stavbne člene odlikujejo prvine gotskega sloga,
ki izhajajo iz stilno-formalnih prvin obdobja okoli leta 1400 oziroma
internacionalnega gotskega sloga, sam koncept dvoranske ladje je mogoče
opredeliti kot pomembno razvojno stopnjo posebne variante slovenske
gotike v obliki dvoranskih cerkva, ki jo je kot prva realizirala
župnijska cerkev v Kranju okoli leta 1430, prezbiterij pa sodi med
značilne predstavnike baročne arhitekturne umetnosti pod vplivi
avstrijskega baroka. |
– Stavba
je ohranila večino avtentičnih sestavin zlasti v notranjščini, in sicer
tako gradivo kot tudi omete, beleže in poslikave. |
– Cerkvena zunanjščina ladje je pomembna še z vidika zgodovine prenov
19. stoletja, saj je regotizacija cerkve leta 1862 sovpadala s podobnimi
zgodnjimi primeri na Dolenjskem (Novo mesto, Šentrupert). |
– Sestavni del likovnega izraza notranjščine predstavlja tudi notranja
oprema, od katere izstopajo zlasti oltarji, delo kvalitetnih rezbarskih
delavnic 18. stoletja. Njena vrednost je toliko večja, ker doslej še
niso doživeli večjih posegov. |
– Bližnji prostor okrog cerkve, pod katerim se potencialno skrivajo
ostanki staroslovanskih grobov in protiturškega tabora. |
– Zaradi
naštetih lastnosti je stavba z opremo pomemben vir podatkov z izrazitim
znanstvenim potencialom tako s tehničnega kot likovnega vidika. |
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji
obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: |
– Med
varovane sestavine na zunanjščini sodijo vsi originalni stavbni členi:
portali, talni zidec, členitev sten z vsemi ometi in poslikavami in
okni, zvonik, kamnoseški detajli ter razmerja med posameznimi stavbnimi
enotami. |
– Med
varovane sestavine v notranjščini sodijo: tlaki, oboki z vsemi elementi
obočnega sistema, stebri, slavolok, členitev sten, osnovna tlorisna
razdelitev notranjščine, oltarna obhajilna miza, oprema, kropilniki,
orgle, slike križevega pota ter ohranjeno izvirno stavbno pohištvo,
klopi, poslikave oziroma freske. |
|
3. člen |
|
(1) Spomenik obsega nepremičnino: parc. št.: 234/1, k.o. Trebnje, stavbo
št.: 829, k. o. Trebnje. |
(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi
vplivno območje, ki obsega neposredno okolico cerkve. Vplivno območje
obsega nepremičnine: |
– del
parc. št. 232 (del ceste, ki poteka na vzhodni strani vplivnega območja,
v dolžini 79 m), k. o. Trebnje, |
– parc.
št. 234/3, k. o. Trebnje, del stavbe št. 827, k.o. Trebnje, |
– parc.
št. 234/5, k. o. Trebnje, |
– parc.
št. 235, k. o. Trebnje, |
– parc.št. 236/1, k. o. Trebnje, |
– parc.
št. 236/2, k. o. Trebnje, del stavbe št. 827, k.o. Trebnje, |
– del
parc. št. 369/33 (del ceste, ki poteka na severni strani vplivnega
območja, v dolžini 68 m), k.o. Trebnje. |
(3) Vplivno območje zajema del varovanega območja arheološke dediščine
Trebnje – Arheološko najdišče Praetorium Latobicorum (EŠD 9683).
Določitev vplivnega območja spomenika znotraj že varovanega območja
arheološke dediščine je smiselna, saj je varstveni režim vplivnega
območja spomenika bistveno drugačen od varstvenega režima območja
arheološke dediščine. |
|
4. člen |
|
(1) Meje
območja spomenika ter meje njegovega vplivnega območja so izrisane v
grafični prilogi Predloga za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega
pomena, Trebnje – Cerkev Marijinega vnebovzetja, na digitalnem
katastrskem načrtu v merilu 1:1000 (julij 2018). |
(2) Izvirnike načrta iz prejšnjega odstavka hranita Občina Trebnje in
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto
(v nadaljevanju: zavod). |
|
5. člen |
|
(1) Za
spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa: |
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na
način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih
lastnosti, |
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča
zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena
ohranitev spomenika za prihodnje generacije, |
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne,
gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika, |
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenika
ter njihove materialne substance, |
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo
njegove varovane vrednote, |
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih
temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in
družbenega pomena. |
(2) Za
spomenik velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njegovih
varovanih vrednot, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, portali, stenske slike), |
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora
(dostopi), |
– stavbno pohištvo in notranja oprema (oltarji, obhajilna miza, orgle,
slike križevega pota), |
– ometi,
členitve sten, poslikave oziroma stenske slike, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, zlasti v
notranjščini pod današnjimi tlaki in okoli cerkve. |
(3) Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine možno: |
– na
osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih
objektov v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje, |
– izvajati vzdrževalna dela in konservatorsko-restavratorske posege, |
– izvajati znanstveno raziskovalna dela in arheološke raziskave, |
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče
drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta, |
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve, |
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih
spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti. |
|
6. člen |
|
Za
vplivno območje spomenika velja splošni varstveni režim, ki določa: |
– ohranjanje prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti
spomenika, |
– ohranjanje tradicionalne rabe, prostorskih razmerij, značilnih vedut
in pogledov, |
– prepoved vseh posegov, ki imajo negativen vpliv na pojavnost in značaj
spomenika v prostoru ali njegovo materialno substanco, vključno z
zasajanjem neavtohtonih dreves in grmovnic. |
|
7. člen |
|
Za vse
posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je potrebno
predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje zavoda. Za posege v vplivno območje spomenika je potrebno
predhodno pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda. |
|
8. člen |
|
Lastnik,
posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi
zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo
predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih
spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. Oglede in
dostopnost je potrebno uskladiti z lastnikom spomenika. |
|
9. člen |
|
Spomenik
se označi s predpisano oznako v skladu s Pravilnikom o označevanju
nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Oznaka ne
krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika. Primerno
lokacijo oznake spomenika se določi v sodelovanju z odgovornim
konservatorjem na terenu. |
|
10. člen |
|
Nadzor
nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje
kulturne dediščine. |
|
11. člen |
|
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi
status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku
3. člena tega odloka. |
|
12. člen |
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
622-1/2018 |
Trebnje,
dne 19. junija 2019 |
|
Župan |
Občine
Trebnje |
Alojzij Kastelic |