|
Na podlagi 23. in 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in
58/03 – ZZK-1), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno
besedilo) ter 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno
besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na 44. seji dne
16. 10. 2006 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
|
|
o zazidalnem načrtu za
stanovanjsko območje Globočice pri Kostanjevici na Krki |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
(podlaga za zazidalni
načrt) |
|
|
|
S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev prostorskih
sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Krško, sprejme
zazidalni načrt za stanovanjsko območje Globočice pri Kostanjevici na
Krki (v nadaljevanju: ZN). Zazidalni načrt je izdelal Topos d.o.o.,
Dolenjske Toplice pod št. ZN-04/05, v septembru 2006. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
(vsebina zazidalnega
načrta) |
|
|
|
Določbe tega odloka so dopolnjene z: |
|
|
|
A) Tekstualnim delom (obrazložitvijo), ki obsega naslednja
poglavja in priloge: |
|
|
|
– Povzetek iz prostorskega plana občine Krško |
|
|
|
– Obstoječe stanje v obravnavanem prostoru |
|
|
|
– Prostorske ureditve po posameznih področjih |
|
|
|
– Smernice za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje |
|
|
|
– Pogoji za prometno, komunalno in energetsko urejanje
območja |
|
|
|
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje
narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin |
|
|
|
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami |
|
|
|
– Tolerance pri izvajanju zazidalnega načrta |
|
|
|
– Etapnost izvedbe zazidalnega načrta |
|
|
|
– Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju
zazidalnega načrta |
|
|
|
– Podatki o parcelah iz evidence zemljiškega katastra |
|
|
|
– Mnenja nosilcev urejanja prostora |
|
|
|
B) Grafičnim delom: |
|
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|1. Izsek iz
prostorskih sestavin planskih aktov občine Krško |1:5000| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|2. Načrt
parcel |1:2880| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|3. Digitalni
katastrski načrt z mejo območja urejanja in prikazom |1:1000| |
|
|
|posegov izven
območja urejanja | | |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|4. Geodetski
načrt |1: 500| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|5. Geodetski
načrt z vrisom meje ZN |1: 500| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|6. Zbirna
situacija infrastrukturnih vodov |1: 500| |
|
|
|in naprav –
obstoječe stanje | | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|7.
Arhitektonska zazidalna situacija |1: 500| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|8. Prikaz
ureditvenih območij |1:1000| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|9. Prometna
situacija – 1. faza |1: 500| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|10. Prometna
situacija – 2. faza |1: 500| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|11. Zbirna
situacija infrastrukturnih vodov |1: 500| |
|
|
|in naprav –
novo stanje | | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|12. Načrt
gradbenih parcel |1: 500| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|13. Načrt
zakoličbe |1: 500| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|14. Ureditev
zelenih površin |1: 500| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
|15. Ukrepi za
obrambo in zaščito |1: 500| |
|
|
|
| | |
|
|
+-------------------------------------------------------------------+------+ |
|
|
C) Prilogo: |
|
|
|
– Program opremljanja zemljišč za gradnjo. |
|
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE
ZN |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
(ureditveno območje
ZN) |
|
|
|
Območje ZN je velikosti 3,5 ha. Meja urejanja poteka na
severu po zunanji meji zemljišča parc. št. 194/7 in 1749/1 pot, nato
preko parc. št. 220/4, stp. 354, 220/3, 220/5, 220/6, 220/1 in 221/1 ter
nato spet po zunanji meji parc. št. 1749/1 pot, na vzhodni strani po
zunanjih mejah parcel št. 199/1, 199/2, 199/3 in 199/4, na jugovzhodu
oziroma jugu po zunanji meji parc. št. 1749/1 pot, na zahodni strani pa
po meji cestnega sveta s parc. št. 1787 (lokalna cesta
Kostanjevica–Oštrc), vse k.o. Kostanjevica. |
|
|
|
V območje urejanja so zajeta zemljišča s parc. št.: 1749/1
pot, 207/2, stp. 354 del, 220/4 del, 220/3 del, 220/5 del, 220/6 del,
220/1 del, 221/1 del, 207/7, 207/6, 207/5, 207/4, 207/3, 206/4, 206/3,
206/2, 206/1, 199/1, 199/2, 199/3, 199/4, 207/1, 203/1, stp. 381, 203/2,
stp. 382, 203/3, 203/4, 203/8, stp. 384, 203/5, stp. 383, 203/6, 203/7,
194/11, 194/12, 193, 1749/1 pot, 194/10, 1751/3 pot, stp. 362, 107/8,
194/8, stp. 222, 194/1, 194/3, stp. 223, 194/4, 194/5, 194/6, stp. 296
in 194/7, vse k.o. Kostanjevica. |
|
|
|
Opomba: oznaka »stp.« pred številko parcele pomeni v
naravi stavbno parcelo. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
(posegi izven območja
ZN) |
|
|
|
Izven območja urejanja s tem ZN se izvede novogradnje
oziroma prestavitve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja
zvez, in sicer: |
|
|
|
– primarnega vodovoda na parc.št. 194/27, 1749/1 (pot),
1751/1 (pot) in 1787 (cesta), k.o. Kostanjevica, |
|
|
|
– fekalne kanalizacije na parc. št. 1787 (cesta) in 1752/2
(cesta), k.o. Kostanjevica, |
|
|
|
– krajevnega kabelskega omrežja na parc.št. 1787 (cesta)
in 208/1, k.o. Kostanjevica in |
|
|
|
– podzemnega električnega voda srednje napetosti na parc.
št. 221/3, 221/2 in 221/1, vse k.o. Kostanjevica. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
(delitev na ureditvene
enote) |
|
|
|
Območje ZN je razdeljeno na ureditvene enote (UE): |
|
|
|
UE1 – območje individualne stanovanjske gradnje, |
|
|
|
UE2 – območje javnih površin, |
|
|
|
UE3 – južni in del jugozahodnega območja ZN – območje
obstoječe novejše pozidave, |
|
|
|
UE4 – del jugozahodnega območja ZN – območje obstoječe
starejše pozidave. |
|
|
|
III. POGOJI ZA IZRABO
OBMOČJA, OBLIKOVANJE GRADENJ TER IZVEDBO DRUGIH UREDITEV |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
(območja varovanj in
omejitev) |
|
|
|
Varovalni koridorji javne gospodarske infrastrukture
znašajo: |
|
|
|
– lokalne ceste 8 m ob zahodni meji ZN in 5 m ob južni
meji ZN, |
|
|
|
– primarnega vodovoda 4 m, |
|
|
|
– prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda
nazivne napetosti 10/20 kV 10 m, merjeno od osi voda. |
|
|
|
V varovalnih koridorjih infrastrukture iz predhodnih
alinej je dovoljena gradnja stavb in izvedba drugih ureditev le s
predhodnim soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture. |
|
|
|
V ureditveni enoti UE1, na zemljišču med javno cestno
površino in linijo fasade, ni dovoljeno postavljati ograj in živic ter
saditi sadnega drevja in ne urejati zelenjavnih vrtov. |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
(vrste dejavnosti) |
|
|
|
Območji UE1 in UE3 sta namenjeni primarno bivanju,
dovoljeno pa je tudi opravljanje naslednjih dejavnosti (povzete po
Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni
list RS, št. 2/02, v nadaljevanju: Uredba): |
|
|
|
– TRGOVINA (G), dovoljeno je le Posredništvo (G-51.1); |
|
|
|
– POSLOVANJE Z NAPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE
(K); |
|
|
|
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (N), dovoljeno je le
Zobozdravstvena dejavnost (N-85.13), Druge zdravstvene dejavnosti
(N-85.14), Socialno varstvo (N-85.3); |
|
|
|
– DRUGE JAVNE SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI (O),
razen Storitve javne higiene (O-90); |
|
|
|
– ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM (P), |
|
|
|
kolikor le-te ne presegajo prostorskih omejitev iz tega
odloka in pod pogoji, da: |
|
|
|
– se opravljajo v zaprtih prostorih, v stavbnem volumnu
stanovanjske stavbe, |
|
|
|
– v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so s predpisi
dovoljene za stanovanjska območja, |
|
|
|
– površine, namenjene drugim dejavnostim, ne presegajo
površine ene polovice stanovanjske stavbe, |
|
|
|
– je zagotovljeno vsaj 1 parkirno mesto na vsakih 30 m2
uporabne površine prostora, namenjenega dejavnosti, |
|
|
|
– so parkirišča za stranke locirana na lastniški parceli,
v območju med javno cesto in linijo fasade in z odmikom od sosednjih
parcel najmanj 1,00 m. |
|
|
|
Območje UE4 je namenjeno bivanju, dovoljene pa so tudi
naslednje dejavnosti (povzete po Uredbi): |
|
|
|
– TRGOVINA (G), Trgovina na drobno, razen z motornimi
vozili, popravilo izdelkov široke porabe (G-52); |
|
|
|
– GOSTINSTVO (H), dovoljena je le Dejavnost hotelov in
podobnih obratov (H-55.1), Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov
(H-55.3), Točenje pijač (H-55.4); |
|
|
|
– PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE (I), dovoljene so le
Storitve potovalnih agencij in organizacij potovanj, s turizmom povezane
dejavnosti (I-63.3) ter Pošta in telekomunikacije (I-64); |
|
|
|
– FINANČNO POSREDNIŠTVO (J); |
|
|
|
– POSLOVANJE Z NAPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE
(K); |
|
|
|
– IZOBRAŽEVANJE (M), dovoljeno je le Dejavnost vrtcev in
predšolsko izobraževanje (M-80.101), Dejavnost vozniških šol ter drugo
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (M-80.4); |
|
|
|
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (N), dovoljeno je le
Zobozdravstvena dejavnost (N-85.13), Druge zdravstvene dejavnosti
(N-85.14), Socialno varstvo (N-85.3); |
|
|
|
– DRUGE JAVNE SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI (O),
razen Storitve javne higiene (O-90); |
|
|
|
– ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM (P), |
|
|
|
kolikor le-te ne presegajo prostorskih omejitev iz tega
odloka in pod pogoji, da: |
|
|
|
– se opravljajo v zaprtih prostorih, lahko pa tudi na
zemljišču za razvoj objektov, |
|
|
|
– v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so s predpisi
dovoljene za stanovanjska območja, |
|
|
|
– je stavba lahko tudi v celoti namenjena nestanovanjski
dejavnosti, |
|
|
|
– je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število
parkirnih mest za konkretno dejavnost. |
|
|
|
Območje UE2 je namenjeno izgradnji javne infrastrukture in
hortikulturnim ureditvam zelenih površin in ni posebnih omejitev. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
(vrste gradenj) |
|
|
|
V območju ZN so dovoljene naslednje gradnje: |
|
|
|
– gradnja novih objektov (tudi dozidave in nadzidave), |
|
|
|
– rekonstrukcije objektov, |
|
|
|
– vse vrste vzdrževalnih del na objektih, |
|
|
|
– sprememba namembnosti objektov, |
|
|
|
– sprememba rabe objektov, |
|
|
|
– nadomestne gradnje, |
|
|
|
– odstranitve objektov, |
|
|
|
– dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči
(za lastne potrebe, v zvezi z urejanjem javnih površin, v javno korist). |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
(vrste drugih
ureditev) |
|
|
|
V območju ZN so dovoljene naslednje ureditve: |
|
|
|
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev
cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.), |
|
|
|
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti,
zunanjih stopnic ipd.). |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
(vrste objektov) |
|
|
|
V območju ZN so dovoljene naslednje vrste objektov
(povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst
objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št.
33/04), in sicer: |
|
|
|
– V UE1 in UE3 so dovoljene enostanovanjske stavbe, ki
vključujejo tudi garaže za osebna vozila; na lokacijah št. 18 in 19 sta
dopustni prostostoječi garaži za osebna vozila. |
|
|
|
– V UE4 so dovoljene stanovanjske in nestanovanjske
stavbe, v katerih se lahko ob izpolnitvi pogojev opravljajo dejavnosti
iz 7. člena tega odloka. |
|
|
|
– V UE2 so dovoljeni naslednji gradbeni inženirski
objekti: |
|
|
|
– ceste, parkirišča, javna razsvetljava, ekološki otok
(zbiralnica ločenih frakcij komunalnih odpadkov), |
|
|
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi – vodovod, plinovod, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna in
distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
|
|
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje. |
|
|
|
– V UE1, UE3 in UE4 so dovoljeni: |
|
|
|
– gradbeni inženirski objekti – objekti prometne,
komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, potrebni za
funkcioniranje objektov na posamezni gradbeni parceli; |
|
|
|
– enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03
in 130/04), in sicer: |
|
|
|
– pomožni objekti: objekti za lastne potrebe (bazen,
drvarnica, lopa za orodje, nadstrešek za osebna vozila na lokacijah št.
18 in 19, nadstrešek nad gostinskim vrtom /le v UE4/, steklenjak, vkopan
rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, uta); ograje
(medsosedske ograje, protihrupna ograja /le v UE4/, oporni zid, sajena
živa meja) in pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti –
objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave, pločnik;
pomožni energetski objekti; pomožni telekomunikacijski objekti –
antenski drog; pomožni komunalni objekti- vodovodni priključek,
kanalizacijski priključek in cestni priključek na javno občinsko cesto
/le v UE3 in 4/). |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
(funkcionalni in
oblikovni pogoji v UE1) |
|
|
|
Tipologija zazidave: |
|
|
|
Enostanovanjske prostostoječe stavbe. |
|
|
|
Velikost in zmogljivost objektov: |
|
|
|
– Horizontalni gabariti: |
|
|
|
Enostanovanjska stavba je sestavljena iz primarnega in
sekundarnega stavbnega volumna. Primarni stavbni volumen se lahko
dopolni s sekundarnim stavbnim volumnom, pravokotnim na primarnega. |
|
|
|
Tlorisna projekcija primarnega stavbnega volumna mora biti
enostavne pravokotne oblike, v razmerju stranic 1:1.4 ali več. Dimenzija
krajše stranice je od 7,00 do 9,00 m. |
|
|
|
Tlorisna projekcija sekundarnega volumna mora biti v
obliki pravokotnika ali kvadrata. Dimenzija stranice sekundarnega
volumna, ki poteka vzporedno s slemenom primar-nega volumna, je najmanj
4,00 m in največ 6,25 m in ne sme preseči polovice dolžine primarnega
volumna. |
|
|
|
Dodatki na fasadah (balkoni, pomoli...) izven osnovnega
volumna niso dovoljeni. Dovoljena je le zasteklitev za zimske vrtove. |
|
|
|
– Vertikalni gabariti: |
|
|
|
Na parcelah št. 3, 4, 5, 6, 7 in 14 je dovoljena gradnja
pritličja in mansarde, kjer je višina kolenčnega zidu od 0,75 do 1,00 m.
Sekundarni stavbni volumen je mogoče izvesti 0,75 do 1,00 m nad nivojem
primarnega, vendar tedaj brez kolenčnih zidov. Max. višina stavbe je
8,35 m nad koto urejenega terena. |
|
|
|
Na parcelah št. 1, 2, 18, 19, 20 in 21 je dovoljena
gradnja pritličja, nadstropja in mansarde (lahko tudi neizkoriščena),
kjer je višina kolenčnega zidu največ 0,25 m. Max. višina stavbe je
10,60 m nad koto urejenega terena. Na parcelah št. 1, 2, 18, 19, 20 in
21 je variantno dovoljena tudi gradnja pritličja in mansarde, kjer je
višina kolenčnega zidu od 0,75 do 1,00 m. |
|
|
|
Na parcelah št. 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16 in 17 je
dovoljena gradnja kleti, nadstropja in mansarde (lahko tudi
neizkoriščena) kjer je višina kolenčnega zidu največ 0,25 m. Klet mora
biti v vkopana, lahko pa je do največ 0,40 m izven terena. Na nagnjenem
terenu je lahko vidna vzdolžna fasada kleti. Max. višina objekta je
10,60 m nad koto urejenega terena. |
|
|
|
Za vse stavbe velja, da je pritličje lahko dvignjeno od
terena 0,40 m in da je sleme sekundarnega stavbnega telesa nižje od
slemena primarnega telesa za najmanj 0,75 m. |
|
|
|
Oblikovanje zunanje podobe objektov: |
|
|
|
– Konstrukcija: Dovoljene osnovne nosilne konstrukcije za
izvajanje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb so zidane, betonske ali
lesene. Gradnja ja lahko tudi montažna. |
|
|
|
– Streha: Streha je simetrična dvokapnica z naklonom
strešnih poševnin 40° z možnim odstopanjem +-2°. Sleme strehe
sekundarnega volumna objekta je vedno pravokotno na sleme strehe
primarnega. Streha mora pokriti celoten tloris primarnega in
sekundarnega dela objekta. Višina žlebov mora biti na isti višini, kar
velja za celoten objekt in vključuje tako primarni kot sekundarni
stavbni volumen. Izjema je stavba na parceli št. 23, kjer je višinska
razlika med žlebovi primarnega in sekundarnega volumna za eno etažno
višino: 2,80 m z odstopanjem do 1,00 m. Na streho je možno namestiti
sončne kolektorje in sicer vedno le plosko na površino strehe. Strešni
napušči morajo biti izvedeni z vidnimi konstrukcijskimi elementi. |
|
|
|
– Kritina: Opečni zareznik v naravni barvi opeke ali
betonski zareznik grafitne barve; druge vrste kritin niso dovoljene. |
|
|
|
– Osvetlitev mansard (podstrešij): strešna okna v ravnini
strešne poševnine. Dovoljena je tudi izvedba do največ dveh trikotnih
frčad na posamezni strešini primarnega volumna. Naklon strešine in
kritina frčade je enaka naklonu strešin in kritini osnovnega objekta,
višina vstavljenega trikotnega okna je največ 120 cm. |
|
|
|
– Vhodi, uvozi: Vhod in uvoz mora biti na cestni strani
stavbe. Vhodi se oblikujejo odmaknjeni od fasadne linije, v notranjost
stavbe. |
|
|
|
– Okna in vrata: Razporeditev oken in vrat na fasadi naj
bo simetrična. |
|
|
|
– Senčila: Rolete niso zaželene. V primeru njihove izvedbe
mora biti škatla za roleto na zunanji strani nevidna. |
|
|
|
– Balkoni in lože: Gradnja balkonov ni dovoljena.
Dovoljena je izvedba lož in gankov, v celoti nadkritih s streho. |
|
|
|
– Zimski vrtovi in zasteklitve: Zasteklitev se praviloma
izvede v liniji zunanjega zidu ali v liniji vertikalne projekcije
strešnega napušča. Zasteklitev lahko sega tudi v prostor izven osnovnega
gabarita objekta. |
|
|
|
– Fasada: Vsi ometi na fasadi so gladki (z granulacijo
manj kot 3 mm), barve zaključnega fasadnega ometa so v svetlih peščenih
tonih. Na posamezni stavbi je dovoljeno kombiniranje največ treh barv,
od katerih je ena bela. Obrobe okoli vogalov stavbe niso dovoljene.
Obrobe okoli oken so širine najmanj 20 cm. Lesena obloga zidanih
strešnih čel ni dovoljena. Fasadne podstavke se izvede v sivi barvi.
Obloge podstavkov s keramiko niso dovoljene. |
|
|
|
Lega objektov na zemljišču: |
|
|
|
– Lega posameznih stavb je določena s tehničnimi elementi
za zakoličbo, ki so podani v grafični prilogi št. 13. Načrt zakoličbe.
Če je podana izhodiščna točka za zakoličbo, se zakoličba izvši iz te
točke. Če je podana regulacijska linija, se zakoličba izvede po njej ali
vzporedno z njo, kot je določeno v grafični prilogi. |
|
|
|
– Gradnja stavb je dovoljena le na zemljišču, namenjenem
za razvoj objekta(ov) po določilih tega odloka. |
|
|
|
– Gradnja gradbeno inženirskih objektov, potrebnih za
funkcioniranje stavb na posamezni gradbeni parceli, je dovoljena tudi
izven zemljišča, namenjenega za razvoj objekta. |
|
|
|
– Pomožne objekte se locira izza regulacijske linije v
notranjosti parcele, v kolikor to dopušča konfiguracija terena, pri
čemer mora biti zagotovljen minimalni odmik od parcelnih mej 1,50 m. |
|
|
|
Ureditev okolice objekta: |
|
|
|
– Utrjene površine: Peš dostopi na gradbeni parceli morajo
biti tlakovani, manipulativno dvorišče in parkirišče se tlakuje ali
asfaltira. |
|
|
|
– Vrtovi in hortikulturne ureditve: Območje med cesto in
cestno fasado stavbe je namenjeno za hortikulturno ureditev enotnega
videza, ki se uredi z okrasnimi rastlinami. V tem pasu ni dovoljeno
saditi sadno drevje in urediti zelenjavne vrtove. |
|
|
|
– Visokorasla drevesa se zasadi 1.20 m od tlakovanega roba
javne ceste ali pločnika, tako da ne ovira svetlega profila ceste.
Lociranje visokoraslih dreves nad podzemskimi infrastrukturnimi
napravami skupnega značaja ni dovoljeno. Odmik mora biti vsaj 1,20 m. |
|
|
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišča: |
|
|
|
– Pozidanost gradbene parcele (brez enostavnih objektov)
ne sme presegati 30% površine celotne gradbene parcele. |
|
|
|
Velikost in oblika gradbenih parcel: |
|
|
|
– Povprečna velikost gradbene parcele je 900 m2 in je ni
mogoče združevati in ne deliti. Parcele so pravokotne na potek javne
ceste in prilagojene konfiguraciji terena. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
(funkcionalni in
oblikovni pogoji v UE2) |
|
|
|
Trafopostaja je tipske izvedbe in se s treh strani zakrije
z visokim in nizkim grmičevjem. |
|
|
|
Zbiralnico ločenih frakcij komunalnih odpadkov (ekološki
otok) se uredi na betonskih tleh v nivoju cestne površine, ogradi z
leseno, netransparentno ograjo višine 1.50 m ter obsadi z visokim in
nizkim grmičevjem. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
(funkcionalni in
oblikovni pogoji v UE3) |
|
|
|
Tipologija zazidave: |
|
|
|
Enostanovanjske prostostoječe stavbe. |
|
|
|
Velikost in zmogljivost objektov: |
|
|
|
– Horizontalni gabariti: |
|
|
|
Dovoljene so dozidave obstoječih stavb na površini za
razvoj objekta. Za dozidave veljajo pravila sekundarnega volumna, kakor
v območju UE1. |
|
|
|
– Vertikalni gabariti: |
|
|
|
Vertikalni gabarit stanovanjskih stavb ostane
nespremenjen. Višina dozidav ne sme preseči višine obstoječe stavbe. |
|
|
|
Oblikovanje zunanje podobe objektov: |
|
|
|
– Konstrukcija: Dovoljene osnovne nosilne konstrukcije za
izvajanje stanovanjskih stavb so zidane, betonske ali lesene. Gradnja ja
lahko tudi montažna. |
|
|
|
– Pri rekonstrukcijah in dozidavah stanovanjskih stavb
veljajo ista določila, kakor za stavbe v UE1. Kolikor gre za delne
posege, se povzame oblikovne elemente obstoječe stavbe. |
|
|
|
Lega objektov na zemljišču: |
|
|
|
– Lega posameznih stavb je določena s tehničnimi elementi
za zakoličbo, ki so podani v grafični prilogi št. 13. Načrt zakoličbe.
Če je podana izhodiščna točka za zakoličbo, se zakoličba izvši iz te
točke. Če je podana regulacijska linija, se zakoličba izvede po njej ali
vzporedno z njo, kot je določeno v grafični prilogi. |
|
|
|
– Gradnja stanovanjskih stavb je dovoljena le na
zemljišču, namenjenem za razvoj objekta(-ov) po določilih tega odloka. |
|
|
|
– Gradnja gradbeno inženirskih objektov, potrebnih za
funkcioniranje stavb na posamezni gradbeni parceli, je dovoljena tudi
izven zemljišča, namenjenega za razvoj objekta. |
|
|
|
– Pomožne objekte se locira izza regulacijske linije v
notranjosti parcele, v kolikor to dopušča konfiguracija terena, pri
čemer mora biti zagotovljen minimalni odmik od parcelnih mej 1,50 m. |
|
|
|
Ureditev okolice objekta: |
|
|
|
– Utrjene površine: Peš dostopi na gradbeni parceli morajo
biti tlakovani, manipulativno dvorišče in parkirišče se tlakuje ali
asfaltira. |
|
|
|
– Vrtovi in hortikulturne ureditve: Visokorasla drevesa se
zasadi 1.20 m od tlakovanega roba javne ceste ali pločnika, tako da ne
ovira svetlega profila ceste. Lociranje visokoraslih dreves nad
podzemskimi infrastrukturnimi napravami skupnega značaja ni dovoljeno.
Odmik mora biti vsaj 1,20 m. |
|
|
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišča: |
|
|
|
– Pozidanost gradbene parcele (brez enostavnih objektov)
ne sme presegati 30% površine celotne gradbene parcele. |
|
|
|
Velikost in oblika gradbenih parcel: |
|
|
|
– Gradbene parcele ni mogoče združevati niti deliti. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
(funkcionalni in
oblikovni pogoji v UE4) |
|
|
|
Tipologija zazidave: |
|
|
|
Enostanovanjske prostostoječe stavbe, večstanovanjske in
nestanovanjske stavbe z mešano izrabo prostora. |
|
|
|
Velikost in zmogljivost objektov: |
|
|
|
– Horizontalni gabariti: |
|
|
|
V primeru gradnje enostanovanjske stavbe veljajo določila
za horizontalne gabarite stavb v UE1, z orientacijo slemena primarnega
volumna vzporedno s cesto in v območju za razvoj objekta (-ov). |
|
|
|
V primeru gradnje drugih vrst stavb se horizontalni
gabariti orientirajo poljubno v območju za razvoj objekta, vzporedno ali
pravokotno na gradbeno linijo. Pri tem vsaj ena fasada ne sme biti
krajša od 12,50 m in mora potekati po gradbeni liniji ob cesti s
slemenom vzporednim s cesto. |
|
|
|
– Vertikalni gabariti: |
|
|
|
Za enodružinske stanovanjske stavbe je dovoljena gradnja
pritličja, nadstropja in mansarde (lahko tudi neizkoriščena), kjer je
višina kolenčnega zidu največ 0,25 m. |
|
|
|
Za druge vrste stavb je dovoljena gradnja kleti (v celoti
pod nivojem terena, do največ 20 cm nad gotovimi tlemi terena,
pritličja, nadstropja in mansarde (lahko tudi neizkoriščena), kjer je
višina kolenčnega zidu največ 0,25 m. |
|
|
|
Višina stavb ob regulacijski liniji mora biti enotna in ne
sme preseči 10,60 m. |
|
|
|
Oblikovanje zunanje podobe objektov: |
|
|
|
– Konstrukcija: Dovoljene osnovne nosilne konstrukcije
stavb so zidane, betonske ali lesene. Gradnja ja lahko tudi montažna. |
|
|
|
– Za enostanovanjske stavbe veljajo ista določila, kakor
za stavbe v UE1. |
|
|
|
– Za nestanovanjske, večstanovanjske in mešane stavbe
veljajo določila za UE1, pri čemer se lahko upošteva še naslednje: |
|
|
|
– Pri oblikovanju streh so dopustne izvedbe dvokapnic ali
večkapnic z možnostjo lomljenja ali podaljševanja dela strešnih površin
in uporabo ravnih streh velikosti do 1/3 površine osnovne strehe. Naklon
strešnih poševnin je od 35°–40° in mora biti enak za vso streho. |
|
|
|
– Vhodi v stavbe se oblikujejo poljubno. |
|
|
|
– Fasadne obloge so poljubne. |
|
|
|
– Zimski vrtovi in zasteklitve so poljubne. |
|
|
|
– Dovoljena je gradnja balkonov pri večstanovanjskih
stavbah. |
|
|
|
Lega objektov na zemljišču: |
|
|
|
– Lega posameznih stavb je določena s tehničnimi elementi
za zakoličbo, ki so podani v grafični prilogi št. 13. Načrt zakoličbe.
Če je podana izhodiščna točka za zakoličbo, se zakoličba izvši iz te
točke. Če je podana regulacijska linija, se zakoličba izvede po njej ali
vzporedno z njo, kot je določeno v grafični prilogi. |
|
|
|
– Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je
dovoljena le na zemljišču, namenjenem za razvoj objekta(-ov) po
določilih tega odloka. |
|
|
|
– Gradnja gradbeno inženirskih objektov, potrebnih za
funkcioniranje stavb na posamezni gradbeni parceli, je dovoljena tudi
izven zemljišča, namenjenega za razvoj objekta. |
|
|
|
– Pomožne objekte se locira izza regulacijske linije v
notranjosti parcele, v kolikor to dopušča konfiguracija terena, pri
čemer mora biti zagotovljen minimalni odmik od parcelnih mej 1,50 m. |
|
|
|
Ureditev okolice objekta: |
|
|
|
– Utrjene površine: Peš dostopi na gradbeni parceli morajo
biti tlakovani, manipulativno dvorišče in parkirišče se tlakuje ali
asfaltira. |
|
|
|
– Vrtovi in hortikulturne ureditve: Visokorasla drevesa se
zasadi 1,20 m od tlakovanega roba javne ceste ali pločnika, tako da ne
ovira svetlega profila ceste. Lociranje visokoraslih dreves nad
podzemskimi infrastrukturnimi napravami skupnega značaja ni dovoljeno.
Odmik mora biti vsaj 1,20 m. |
|
|
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišča: |
|
|
|
– Pozidanost gradbene parcele (brez enostavnih objektov)
ne sme preseči 40% površine celotne gradbene parcele in v primeru
gradnje enostanovanjskih stavb 30%. |
|
|
|
Velikost in oblika gradbenih parcel: |
|
|
|
– Dovoljeno je združevanje in delitev parcel. |
|
|
|
– V primeru parcelacije za enostanovanjske stavbe je
minimalna površina gradbene parcele 700 m2. Vse parcele morajo imeti
zagotovljen dostop do javne površine. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
(pogoji za pomožne in
druge objekte) |
|
|
|
Drvarnice, lope za orodje in vrtne ute so dovoljene v
leseni izvedbi. Kovinske in zidane izvedbe niso dovoljene. Naslonjene so
lahko na osnovno stavbo ali so prostostoječe. |
|
|
|
Na lokacijah št. 18 in 19 se lahko izvede nadstrešek za
osebna vozila v leseni nosilni konstrukciji z naklonom strešine, ki je
enak naklonu strešine osnovnega objekta ali v naklonu 30o. |
|
|
|
Ograje med parcelami so lahko v žičnati izvedbi in/ali v
obliki žive meje do višine 1.20 m. V območju UE4 je dovoljeno izvajanje
protihrupnih ograj do višine 1.50 m. V območju UE1, med cesto in linijo
cestne fasade objekta, postavitev kakršnihkoli ograj, vključno živic, ni
dovoljeno. |
|
|
|
Oporne zidove se izvede v betonu in se jih ozeleni ali v
betonu s kamnito oblogo. |
|
|
|
Smetnjake se postavlja na dostopnem mestu izza gradbene
linije v zaprtem ali ograjenem prostoru, nevidnim s ceste, vendar ne več
kot 5,00 m od ceste. Med pločnikom ali cesto in tlemi prostora za
smetnjak ne sme biti stopnic. Dovoljena je rampa naklona največ 10%. |
|
|
|
Dovoljena je tudi izvedba pergol, podestov in ograd
podestov (do višine 1.50 m), vse le v leseni izvedbi. Naslonjene so
lahko na osnovno stavbo ali so prostostoječe. |
|
|
|
IV. POGOJI ZA
PROMETNO, KOMUNALNO |
|
|
|
IN ENERGETSKO UREJANJE
OBMOČJA |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
(prometna
infrastruktura) |
|
|
|
Ceste: |
|
|
|
Glavni dovoz oziroma dostop je predviden z obstoječe
lokalne ceste Kostanjevica–Oštrc, ki poteka ob zahodnem robu območja. |
|
|
|
Priključek se rekonstruira in je pravokoten na os ceste in
v niveleti z lokalno cesto. Vzdolžni nagib priključka je 3% na dolžini
minimalno 10 m. |
|
|
|
– Cesta znotraj območja urejanja je dvosmerna.
Projektirani normalni prečni profil znaša 8,10 m, in sicer 2 vozna
pasova po 2,50 m, hodnik za pešce širine 1,60 m in obojestranski bankini
po 0,50 m oziroma 1,00 m. V prvi fazi se za zadnjim objektom (na
lokaciji št. 1) profil ceste zoža na širino 6,20 m tako, da zagotavlja
le izvoz na lokalno cesto. Površina za pešce v širini 1,20 m se od vozne
površine loči s talno označbo. |
|
|
|
– Računska hitrost notranje ceste je 30 km/h. Cestišče se
dimenzionira na obremenitev za osebni promet. Izvede se jo v asfaltni
izvedbi. Interni dovozi so širine 3,0 m z obojestranskima bankinama po
0,50 m. Cesta ter internimi dovozi imajo istočasno funkcijo požarne
poti. |
|
|
|
Pri projektiranju in izvedbi notranje ceste in
priključevanju le-te na lokalno cesto se morajo upoštevati uvozno
izvozni radii, ki omogočajo dostop komunalnim in interventnim vozilom,
to je 8 m. |
|
|
|
Parkirišča: |
|
|
|
– Mirujoči promet je urejen individualno na gradbenih
parcelah objektov; parkirišča se tlakujejo s tlakovci drobne strukture
ali so asfaltirana. |
|
|
|
Kolesarski promet: |
|
|
|
– Kolesarski promet se odvija po notranji cesti. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
(vodovodno omrežje) |
|
|
|
Za oskrbo z vodo je potrebno zgraditi novo sekundarno
omrežje z navezavo na prestavljeni primarni vodovod z navezavo na
vodohran Bajin vrh. V območju urejanja se izvede novo vodovodno omrežje,
ki se ga dimenzionira na kapaciteto za požarno vodo. Obstoječi primarni
cevovod se prestavi v rob lokalne ceste Kostanjevica–Oštrc, kot je
razvidno iz grafičnega dela ZN. Sekundarno omrežje se zazanka na
primarni cevovod. Vodovod se izvede iz duktilnih in LTŽ cevi ustreznih
profilov. |
|
|
|
Prestavitev in navezava na obstoječi vodovod se izvede po
posebnem projektu. Cevovod se predvidi v bankini notranje ceste in se
zazanka. Na novozgrajeno sekundarno vodovodno omrežje je predvidena tudi
prevezava obstoječih vodovodnih priključkov. |
|
|
|
Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimalna
poraba z upoštevanjem požarne vode, Qp=10 l/s. Vodovod se v celoti
izvede iz LTŽ ali duktil cevi. Minimalni profil je DN 100. Priključke
objektov se izvede preko kontrolnega vodomernega jaška, ki se ga locira
na stalno dostopno mesto. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
(kanalizacijsko
omrežje) |
|
|
|
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. |
|
|
|
Fekalna kanalizacija: |
|
|
|
Kanali so predvideni v cestnem telesu. Fekalno
kanalizacijo se do zbirnega kolektorja pri osnovni šoli izvede na novo
ob sedanji trasi mešane kanalizacije. Kanalizacija mora biti izvedena
vodonepropustno. Minimalni profil cevi je DN 200 oziroma priključki DN
160. Kanalizacijske cevi morajo biti iz materiala, ki zagotavlja
vodonepropustnost. |
|
|
|
Meteorna kanalizacija: |
|
|
|
Odvod meteornih vod s streh stavb se spelje preko
peskolovov v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode s parkirišč in
utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se mora speljati preko
ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj v meteorno
kanalizacijo. |
|
|
|
Zaradi nadomestitev sedanjega melioracijskega jarka se po
sredini območja izvede ustrezno dimenzionirana drenaža, ki se jo
priključi v obstoječo meteorno kanalizacijo. Drenažna kanalizacija mora
zajeti tudi izvirčno vodo na vzhodnem delu kompleksa ter vso meteorno
vodo z utrjenih površin gradbenih parcel. Kanalizacija mora biti
zagotavljati odvodnjo 100-letnih vod. Kanalizacijo se izpusti v obstoječ
propust pri lokalni cesti na zahodnem delu in nato v obstoječo
kanalizacijo. Na južnem delu se na glavno kanalizacijsko omrežje
priključi drenažna kanalizacija O 400, razvidno iz grafičnega dela ZN. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
(energetsko omrežje) |
|
|
|
Visokonapetostni razvod in trafo postaja: |
|
|
|
– Za oskrbo z električno energijo se na zemljišču s parc.
št. 207/1 k.o. Kostanjevica zgradi kabelsko transformatorsko postajo,
predvidene moči 630 kW. Od 20 kV daljnovoda, ki poteka cca 100 m severno
od obravnavanega območja, se do območja urejanja izvede kablovod, v
nadaljevanju pa se uvede v kabelsko kanalizacijo, vse do nove trafo
postaje. |
|
|
|
– Obstoječi drog na 20 kV daljnovodu se zamenja z A
drogom. |
|
|
|
Nizkonapetostni razvod: |
|
|
|
Nizkonapetostno omrežje znotraj kompleksa se izvede v
kabelski kanalizaciji. Upošteva se samostojne priklope predvidenih
stavb. Priključevanje stavb je preko prostostoječih KRO za vsako stavbo
posebej, ki se jo postavi na dostopnem mestu ob cesti oziroma vhodu na
gradbeno parcelo. Kanalizacija se predvidi: od trafo postaje do
priključitve SNV na severnem delu iz 2x3 PVC 160 (2 cevi za SNV, 3 cevi
za NNV in 1 cev za javno razsvetljavo), na vseh ostalih delih pa iz 2x2
PPVC 160. Ob kabelski kanalizaciji se položi še dvojček iz PEHD O 50. |
|
|
|
Javna razsvetljava: |
|
|
|
Ob notranji cesti se ob zunanjem robu cestišča izvede
klasična javna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne
situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost le-teh naj ne bo
večja od 40 m. |
|
|
|
Ničenje in ozemljitev: |
|
|
|
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko
napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s
pocinkanim valjancem FeZN. |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
(ogrevanje) |
|
|
|
– Ogrevanje stavb in sanitarne vode je predvideno
individualno. Stavbe bodo imele vsak svojo kotlovnico na plinsko ali
oljno gorivo, plinske cisterne morajo biti vkopane. |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
(telekomunikacijsko
omrežje in sistem zvez) |
|
|
|
Primarno TK omrežje |
|
|
|
Za oskrbo stanovanjskega območja Globočice z novimi
telekomunikacijskimi priključki je treba dograditi primarno TK omrežje –
dvocevno telefonsko kabelsko kanalizacijo (1x2 PVC O 110 mm) z navezavo
na obstoječ kabelski jašek 3/4 pri Osnovni šoli Kostanjevica. Do območja
urejanja se trasa nove kabelske kanalizacije predvidi ob obstoječem
prosto položenem kablu oziroma v levem robu lokalne ceste. Znotraj
območja se kabelska kanalizacija zgradi v hodniku za pešce oziroma ob
bankini dostopne ceste. Kabelska kanalizacija naj bo zgrajena na globini
0,8 m. |
|
|
|
Sekundarno TK omrežje |
|
|
|
Za zagotavljanje napajanja novih stavb je potrebno
zgraditi kabelske objekte na primarni kabelski kanalizaciji s pomožnimi
kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniške kable na
relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik se položi v zaščitni PEHD 50
cevi na globini 0,8 m, zaključi pa neposredno v TK kabelski omari na
fasadi objekta. |
|
|
|
Načrtovana gostota priključkov za posamezne stavbe naj bo
2 priključka na bivalno enoto oziroma 10 priključkov za poslovne in
večnamenske objekte. |
|
|
|
Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske
kanalizacije naj bodo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno
polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30cm)
naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno
zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase
v cestišču oziroma drugih povoznih površinah je treba PEHD cevi ščititi
s PVC 125 cevmi. |
|
|
|
Obstoječe TK omrežje |
|
|
|
Za obstoječe TK omrežje je potrebno predvideti ustrezno
zaščito oziroma prestavitev. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami
tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. |
|
|
|
Omrežje kabelske TV |
|
|
|
Kabelsko kanalizacijo za KTV se izvede ob zbirni cesti
znotraj kompleksa. Trasa KTV mora biti ločena od trase TK kabelske
kanalizacije in ne sme uporabljati istih jaškov. |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
(odstranjevanje
odpadkov) |
|
|
|
– Komunalni odpadki naj se zbirajo ločeno v zabojnikih
znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. |
|
|
|
– Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža
/papir, kartoni, plastenke, pločevinke ipd./, steklovina ter ostali
odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v
zabojnikih na zbiralnici ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Uredi se
jo na lokaciji, določeni v grafičnih prilogah tega ZN. |
|
|
|
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO |
|
|
|
NARAVNIH DOBRIN |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
|
Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa v okolju so
določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni
list RS, št. 105/05). |
|
|
|
V območju ureditvene enote U1 in U3 se izvaja II. stopnja
varstva pred hrupom, v UE4 pa III. stopnja varstva. |
|
|
|
Dopustne mejne vrednosti hrupa za noč na območju UE1 in
UE3 so 45 dBA, za dan 55 dBA, oziroma kjer so kritične ravni hrupa za
noč 53 dBA in za dan 63 dBA. |
|
|
|
Dopustne mejne vrednosti hrupa za noč na območju UE4 so 50
dBA, za dan 60 dBA, oziroma kjer so kritične ravni hrupa za noč 59 dBA
in za dan 69 dBA. |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
|
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih
količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in
kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št.
73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list
RS, št. 73/94 in 51/98). |
|
|
|
Investitorji v območju urejanja so dolžni takoj odpraviti
ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v
okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost. |
|
|
|
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala,
da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
(varstvo voda) |
|
|
|
Odvajanje odpadnih voda z območja urejanja mora biti
urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.
47/05). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste
meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno
v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne vode z
asfaltnih prometnih površin in s parkirišč je dovoljeno spuščati v
meteorno kanalizacijo le preko lovilca olj in maščob. |
|
|
|
Prostor za cisterno na tekoče gorivo mora biti izveden kot
neprepustna skleda. |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
|
|
|
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji
je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavljata
nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora
upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
|
27. člen |
|
|
|
(način ravnanja s
prstjo in odvečno zemljo) |
|
|
|
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno
zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev
zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora. |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
(varstvo krajinskih
značilnosti) |
|
|
|
Zaradi varovanja krajinskih značilnosti vplivnega območja
cerkve Matere dobrega sveta na Slinovcah niso dopustni posegi, ki bi z
izkopi ali nasipi bistveno spremenili obstoječo konfiguracijo terena ali
zaradi katerih bi prišlo do posega v zeleni pas vzhodno od obravnavanega
območja urejanja s tem ZN. |
|
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
|
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora
biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov z vseh strani,
s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje
opreme za gasilce v skladu z določbami odloka o uporabi slovenskega
nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03). Na
območju urejanja je predvideno hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne
količine požarne vode. Razmik med samostoječimi objekti mora biti min.
8.00 m, da ne omogoča prenosa požara z objekta na objekt. |
|
|
|
30. člen |
|
|
|
(varstvo pred
potresom) |
|
|
|
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila
odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih
območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete
VIII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg. |
|
|
|
31. člen |
|
|
|
(obramba in zaščita) |
|
|
|
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za
zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in
vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno
predvideti. |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
(arhitektonske ovire) |
|
|
|
Na hodnikih za pešce v območju UE2 se izvedejo rampe za
invalide naklona 1:12. |
|
|
|
VII. ETAPE IZVAJANJA
ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
Etapnost izgradnje je pogojena z izgradnjo kateregakoli
dela ZN kot funkcionalne celote po pogojih tega odloka in z izgradnjo
dela infrastrukture po trasah, določenih v tem ZN in dimenzioniranih
upoštevajoč končno število uporabnikov. Na posamezni gradbeni parceli
mora biti zagotovljena najmanj dovozna cesta (po trasi predvideni po tem
ZN in upoštevajoč pogoje tega ZN glede širine, vzdolžnega in prečnega
profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in
zmogljivosti po pogojih tega ZN). Tudi stavbe je možno fazno graditi,
vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto. |
|
|
|
Pred gradnjo infrastrukture ter ureditvijo cest je možna
gradnja stavb, ki imajo načrtovane cestne priključke iz obstoječih cest
in ki jih je možno priključiti na obstoječo infrastrukturo, po pogojih
upravljavcev le-te. V teh primerih je pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja za gradnjo stavb potrebno urediti vsa lastniška razmerja in
pravico služnosti v javno korist za urejanje javne infrastrukture (od
obstoječe že zgrajene infrastrukture do konca gradbene parcele, ki je
predmet gradbenega dovoljenja). Investitor uredi pravice in obveznosti v
zvezi z urejanjem javne infrastrukture z občino. |
|
|
|
V prvi fazi je izvoz na severni strani območja urejanja
enosmeren, notranji promet se odvija dvosmerno. Gradbene parcele so
določene glede na potrebe končne faze prometne ureditve. |
|
|
|
Po končanju gradbenih del se sanirajo začasne površine
deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale
površine. |
|
|
|
VIII. ZAČASNA
NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko
uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega
odloka. |
|
|
|
IX. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
|
35. člen |
|
|
|
Poleg pogojev za gradnje, navedene v tem odloku, so
investitorji oziroma izvajalci dolžni: |
|
|
|
– pred pričetkom zemeljskih del pravočasno obvestiti
upravljavce komunalnih in energetskih naprav ter cest zaradi uskladitve
posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov
ter nadzora nad izvajanjem del; |
|
|
|
– pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi stavb
izpolniti zahteve glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih)
odmikov in križanj; |
|
|
|
– stavbe priključiti na infrastrukturno omrežje po pogojih
upravljavcev; |
|
|
|
– racionalno urediti gradbišče; |
|
|
|
– pri izvajanju gradenj zagotoviti varen promet in dostope
do stavb; |
|
|
|
– vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na
njihovo sestavo; |
|
|
|
– rodovitno zemljo uporabiti pri končni ureditvi območja
oziroma posamezne lokacije; |
|
|
|
– po izgradnji objekta do katerekoli gradbene urediti
okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material
in ostale gradbene odpadke. |
|
|
|
X. TOLERANCE |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
(dopustna odstopanja
pri pripravi projektne dokumentacije) |
|
|
|
Pri izvajanju ZN so dovoljene naslednje tolerance, po
posameznih ureditvenih enotah: |
|
|
|
UE1, UE3 in UE4 |
|
|
|
– Tolerance za horizontalne gabarite stavb so definirane
znotraj površine, namenjene za razvoj objekta(ov), v kolikor ta odlok ne
določa drugače. Tolerance višin stavb so določene z max višino stavbe. |
|
|
|
– Pri komunalni in energetski infrastrukturi ter sistemu
zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, v kolikor se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke
rešitve. |
|
|
|
– Dovoljeno je odstopanje od regulacijske linije za +-0.20
m zunaj ali znotraj nje, v kolikor v ZN ni drugače določeno. |
|
|
|
UE1 |
|
|
|
– Dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v stavbo
oziroma na parcelo. Lociranje uvozov in vhodov za novogradnje v UE1 je
poljubno vzdolž fasade, obrnjene na cesto. |
|
|
|
– Dovoljeno je združiti dva uvoza v enega za dostop na dve
parceli. |
|
|
|
– Dovoljeno je graditi stavbe brez predhodno izvedene
parcelacije v primeru: |
|
|
|
– da se zakoličba stavbe izvede po pogojih tega ZN, |
|
|
|
– da se s postavitvijo stavbe ne ruši koncepta ZN, |
|
|
|
– da obstaja prometna, komunalna in energetska
infrastruktura za funkcioniranje stavbe oziroma bo zgrajena skupaj s
stavbo, vendar dimenzionirana po pogojih tega ZN. |
|
|
|
UE3 in UE4 |
|
|
|
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna
(naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s tem ZN, ob
upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo
stavb in ureditev parcel. |
|
|
|
– Parcele je možno združevati, tako da ima nova parcela
dostop z javne površine. Z združevanjem parcel se lahko združujejo tudi
površine za razvoj objekta(ov), manipulativna dvorišča in zelenice. |
|
|
|
– Dovoljeno je združevati stavbe, v kolikor se združujejo
parcele. |
|
|
|
Zakoličbene točke, določene v grafični prilogi 12. Načrt
gradbenih parcel, je možno prilagajati na obstoječe parcelne meje v
naravi in obstoječe meje, določene v mejno ugotovitvenem postopku. |
|
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega ZN opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
|
38. člen |
|
|
|
ZN je stalno na vpogled pri notranji organizacijski enoti
občinske uprave, pristojni za urejanje prostora in Krajevni skupnosti
Kostanjevica na Krki. |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
Št. 350-05-4/2005-O502 |
|
|
|
Krško, dne 16. oktobra 2006 |
|
|
|
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r. |
|
|
|
|