Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi z 52. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO 1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr., 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A,109/12 in 35/13-skl. US: U-I-43/13-8), ter 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11), je Občinski svet občine Poljčane na svoji 2. izredni seji dne 22. 4. 2020 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE POLJČANE

1.  Uvodne določbe

1.člen

(predmet Občinskega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Poljčane (v nadaljnjem besedilu OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Usklajen predlog prostorskega akta je izdelalo podjetje IDEAAL projekt d.o.o. v sodelovanju s podjetjem Sapo d.o.o., v marcu 2020.

(2) OPN velja na celotnem območju občine Poljčane.

(3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine Poljčane (v nadaljevanju občina) in varstvenih zahtev določa:

·   izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

·   zasnovo prostorskega razvoja občine,

·   zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra,

·   območja naselij,

·   območja razpršene poselitve,

·   usmeritve za razvoj prostorskih ureditev.

(4) Izvedbeni del OPN določa:

·   območja namenske rabe prostora,

·   prostorske izvedbene pogoje,

·   območja za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(5) Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge predpise in akte, ki določajo pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti mnenja in soglasja.

(6) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-293/2013/10, z dne 25. 11. 2013 je izdelano okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za OPN (izdelal Zavita d.o.o., št. proj. 046/14). V tem odloku so upoštevani omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz okoljskega poročila.

2.člen

(vsebina in oblika OPN)

(1) OPN vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični del.

(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. Uvodne določbe

2. Strateški del

3. Izvedbeni del

4. Končne določbe.

(3) Sestavni del odloka so priloge:

·   Priloga 1: Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja podrobnejše namenske rabe

·   Priloga 2: Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja enote urejanja prostora (EUP) in prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)

·   Priloga 3: Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

I. Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:25 000)

II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra (M 1:25 000)

III. Usmeritev za razvoj poselitve in prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene poselitve in razpršene gradnje (M 1:25 000)

IV/1. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:25 000)

IV/2. Usmeritve za rzavoj v krajini (M 1:25 000)

V. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:25 000)

(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25 000)

2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omreţij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25 000)

3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5000)

4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5000)

5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora OPPN (M 1:25.000)

3.člen

(obvezne priloge OPN)

Obvezne priloge vsebujejo:

1. Izvleček iz strategije prostorskega razvoja Slovenije

2. Prikaz stanja prostora

3. Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve v OPN

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

5. Obrazložitev OPN

6. Povzetek za javnost

7. Okoljsko poročilo

4.člen

(pomen kratic)

Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:

·   DPN   državni prostorski načrt,

·   DPNp             predviden državni prostorski načrt,

·   DV     daljnovod,

·   EUP   enota urejanja prostora,

·   GJI    gospodarska javna infrastruktura,

·   IPA    izvedbeni prostorski akt,

·   JPP    javni potniški promet,

·   NRP   namenska raba prostora,

·   ON     območje naselja,

·   OPN   občinski prostorski načrt,

·   OPPN občinski podrobni prostorski načrt,

·   OPPNp           predviden občinski podrobni prostorski načrt,

·   PA     prostorski akt,

·   PIP    prostorski izvedbeni pogoji,

·   PNRP podrobna namesnka raba prostora,

·   PM     parkirno mesto,

·   RPE    register prostorskih enot,

·   RP     razdelilna postaja,

·   RTP   razdelilna transformatorska postaja,

·   SP strokovne podlage,

·   SPRS  Strategija prostorskega razvoja Slovenije,

·   TP     transformatorska postaja,

·   UN     urbanistični načrt,

·   VPA   veljavni prostorski akt,

·   ZPNačrt          Zakon o prostorskem načrtovanju.

5.člen

(uporabljeni izrazi)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

·   Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.

·   Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, na¬menjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem ce-stnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza.

·   Bruto etažna površina (BEP) objekta je vsota vseh bruto tlorisnih površin vseh etaž  izračunanih po sistemu SIST ISO 9836.

·   Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.

·   Degradiran prostor po ZPNačrt je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je njegova sanacija nujna.

·   Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.

·   Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.

·   Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasa (T).

·   Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.

·   Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.

·   Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

·   Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

·   Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.

·   Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

·   Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m.

·   Naselje po RPE (registru prostorskih enot) pomeni pojem naselja v pomenu, kot ga določajo predpisi, ki urejajo določanje območij in poimenovanje naselij.

·   Naselje po SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter vasi.

·   Območje naselja po ZPNačrt pomeni s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev; ON je kratica.

·   Parcela namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.

·   Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

·   Razpršena gradnja po ZPNačrt je negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije,

·   Razpršena poselitev po ZPNačrt je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja.

·   Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.

·   Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60% bruto etažnih površin namenjenih bivanju.

·   Terasna etaža (T) je zgornja etaža stavbe, kadar njena BTP ne presega 70% BTP etaže pod njo.

·   Ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom 2003.

·   Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

·   Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

·   Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

·   Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

·   Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T).

·   Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

·   Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.

·   Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1966.

·   Železniška postaja je določen prostor za sprejem in odpravo vlakov, ki ima najmanj eno kretnico in vsaj en peron za varno vstopanje in izstopanje potnikov, glede na velikost in pomen pa lahko tudi prometni urad, prostore za zadrževanje potnikov in postajno osebje, prostore za hrambo prtljage, prostor za objavo voznih redov in cenikov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in drugo s predpisi določeno opremo.

·   Železniško postajališče je mesto na progi, določeno za postanek potniških vlakov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

2.  Strateški del

2.1 Splošne določbe

6.člen

(splošno)

Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.

2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

7.člen

(izhodišča prostorskega razvoja)

(1) Prostorski razvoj občine izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja in njenega širšega območja.

(2) Poljčane so občinsko središče, ki leži v širšem prostoru, kjer so osrednja središča Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina. Prva raven so ureditve državnega in meddržavnega pomena, ki na podrobnejše ravni vplivajo predvsem kot omejitve, v nekaterih vidikih pa kot priložnosti. V ta sklop spadajo veliki infrastrukturni objekti (regionalne ceste, železnica, energetski vodi, protipoplavni objekti in naprave) s pripadajočimi koridorji izključne ali pogojno izključne rabe, reka Dravinja ter varovana območja narave in kulture. Najizrazitejši koridor je železniški, ki fizično deli prostor na dva dela, vzhodni in zahodni. Druga raven je regionalna ali medobčinska, kjer je poudarek na smiselni razdelitvi dejavnosti, vzpostavljanju primernih razmer za obstoj in razvoj vseh naselij v regionalnem omrežju ter primerni uporabi primerjalnih prostorskih prednosti. Pomembna poudarka sta velikost obravnavanega območja in razdalje, tj. potovalni čas med posameznimi središči in funkcijsko-gravitacijsko prepletanje vplivnih območij. Glede na sorazmerno bližino posameznih središč je smiselno govoriti o oblikovanju enovite urbane regije, kjer se v posameznih naseljih krepi podedovani značaj s krepitvijo osrednjih funkcij. Tretja raven je lokalna oziroma krajevna raven, ki je najpodrobnejša in najbolj neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi. Razvejanost in pestrost te ravni sledi geografski členjenosti prostora ter temu sledečim prostorskim rabam. Pri ureditvah je pomembno, da se ohranja tudi celovitost in izrazitost posameznih struktur, kakor tudi prostorska kakovost lokalne ravni.

(3)  Prostorski razvoj občine upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov:

·   v policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Poljčane razvijajo kot občinsko središče,

·   v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, se razvijajo tudi pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča,

·   v občinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za turistično, športno in kulturno dejavnost,

·   lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja vzdržen razvoj,

·   poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, občinsko središče Poljčan in ostala lokalna središča in naselja.

(4) Izhodišča prostorskega razvoja občine:

·   Policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj. Prioriteta prostorskega razvoja Slovenije predstavlja razvoj dvostopenjskega omrežja središč nacionalnega in regionalnega pomena, na katera se vežejo omrežja lokalnega pomena. Strategija navaja, da se razvoj poselitve usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa bodo to vlogo prevzela zaradi značilnosti svojega položaja v samem omrežju naselij in zaradi potreb zaledja. Razvoj poselitve se prednostno usmerja v območja naselij na zemljišča opremljena z ustrezno infrastrukturo. Vzporedno z njo se razvija omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo ter kulturne in druge javne službe. Pomembno za razvoj v občini Poljčane, pri čemer ima občinsko središče prednost, je vzpostavitev sistema osrednjih naselij. To pomeni učinkovito in enakomerno dostopnost, primerno razmestitev funkcij znotraj naselja in ustrezno prometno povezavo v omrežju naselij in povezavo z drugimi središči lokalnega, regionalnega in nacionalnega pomena. Spodnje Poljčane in Zgornje Poljčane kot pomembnejši lokalni središči pa naj bi zagotavljali prebivalcem naselja kot tudi svojim gravitacijskim območjem vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje, pa tudi kakšno funkcijo, ki presega njihovo raven v naselbinskem omrežju.

·   Povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja. Prometni sistem predstavlja pomemben člen v policentričnem razvoju naselij. Povezuje urbana območja s podeželskimi, manj dostopnimi območji. Zasnova prometnega sistema temelji na povezavi različnih oblik prometa. Da bi pripomogli k manjšim obremenitvam okolja zaradi motornega prometa, se spodbuja razvoj javnega potniškega prometa (tudi železniškega) in razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (peš promet, kolesarski promet), zlasti v ravninskem delu. Z razvojem pešpoti, kolesarskih poti, jezdnih poti bi vplivali na zdravo gibanje prebivalcev in obiskovalcev ter vplivali na razvoj različnih oblik rekreacij povezanih z ekološko naravnano turistično ponudbo.

·   Vitalnost in privlačnost podeželja. K visoki kakovosti, prepoznavnosti in privlačnosti podeželja s svojo naravno in kulturno krajino se razvoj usmerja v tiste dejavnosti, ki v povezavi s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo pripomorejo k ohranjanju poselitve in vitalnosti podeželja. V naseljih se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem pripomore k zmanjšanju dnevnih migracij, ki neposredno vplivajo na zmanjšanje obremenjevanja okolja. Razpršeno gradnjo se sanira in funkcionalno dopolni, kjer je to mogoče. Energetsko oskrbo se usmerja v uporabo razpoložljivih virov energije (lesna biomasa, bioplin, sončna energija, geotermalna energija idr). Razvoj kmetijstva temelji na tistih kmetijskih dejavnostih in gojenju kultur, ki je ustrezno za določeno območje. Posek gozdov se ne načrtuje, ravno nasprotno, spodbuja se ponovna vzpostavitev ravninskih gozdov, pri čemer se ohranja sklenjenost odprtih površin zaradi regulacije naravnega ravnovesja in habitatov prostoživečih živali.  Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in migratorni koridorji ogroženih živalskih vrst. Spodbuja se razvoj gozdarskih, rekreacijskih in drugih dejavnosti, ki ne ogrožajo gozdnih ekosistemov. Gozdove se smotrno vključi v zeleni sistem naselja, pri čemer se upošteva primernost gozdov za rekreacijo.

·   Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnostih krajine. V občini Poljčane se spodbuja razvoj krajine z namenom ohranitve prepoznavnih krajinskih značilnosti na več ravneh, in sicer kot:

·   naravno krajino na odmaknjenih in ohranjenih območjih,

·   mozaično kulturno krajino na tradicionalnih kmetijskih območjih, ki se jo gradi na osnovi še vitalnih podeželskih naselij in ohranja njene strukturne elemente,

·   kmetijsko intenzivno krajino na območjih z visokim pridelovalnim potencialov tal.

·   Prostorski razvoj se usmerja v kakovostno bivalno okolje z ohranjeno naravo in kulturnimi vrednostmi in v razvoj dejavnosti, s katerim se pripomore k ohranjanju krajinskih, naselbinskih in naravnih značilnosti prostora ter ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za prostorski razvoj na lokalni ravni je ključnega pomena usklajeno načrtovanje poselitve in infrastrukture.

·   Prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in potrebami. Območje občine se zaradi svojih naravno-geografskih značilnosti sooča z vrsto problemov gospodarskega, družbenega in okoljevarstvenega značaja. Za razvoj občine je nujen pogoj zagotovitev gospodarske in družbene infrastrukture ter ustrezno upravljanje z naravnimi viri ob upoštevanju naravne in kulturne dediščine. Na ogroženih območjih, kjer se odvijajo naravni procesi, kot so poplave, zemeljski plazovi, erozija, požari v naravnem okolju je potrebno razvoj poselitve in umestitev dejavnosti načrtovati v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč.

(5) Prostorski razvoj občine upošteva zahteve po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja. Ohranjanje narave, varstvo prostorske identitete in kulturne dediščine ter varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, ki jih prostorski razvoj občine vključuje kot sestavni del usmerjanja prostorskega razvoja. Prostorski razvoj mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora. Prostorski razvoj upošteva tudi:

·   varstvene zahteve (temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer),

·   ugotovitve o stanju in težnjah v prostoru,

·   razvojne pobude in razvojne možnosti,

·   sektorske omejitve – smernice nosilcev urejanja prostora.

(6) Prostorski razvoj upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.

(7) Poljčane postajajo privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar bo treba urejati zadostna in kakovostna stanovanjska območja, omrežja družbenih dejavnosti in javnega prostora.

(8) Podeželje je razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo občinskega središča. Občina Poljčane bo zagotavljala:

·   prostorske možnosti za razvoj lokalnih središč,

·   zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja z ohranjanjem kakovostne podobe vasi,

·   ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal,

·   preprečevanje razpršene gradnje.

8.člen

(cilji prostorskega razvoja)

(1) Prostor občine se vključuje v regionalno sodelovanje v smislu policentričnega razvoja in povezovanja s sosednjimi občinami ter usklajevanje lastnih interesov z interesi razvoja regije, uravnotežen prostorski razvoj Poljčan in drugih naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij in zagotavljanje kvalitetnega bivanja, dela in storitev.

(2) Cilj prostorskega razvoja so:

·   policentričen razvoj mest in naselij,

·   uravnotežen razvoj prometnih omrežij,

·   razvoj podeželja in partnerski odnos z mestom,

·   dostopnost do informacij in znanja,

·   ohranjanje in racionalna raba kmetijskih površin,

·   razvoj in ohranjanje naravnih vrednot kot pomembnega razvojnega potenciala,

·   razvoj in ohranjanje kulturne dediščine kot pomembnega razvojnega potenciala,

·   razvoj virov energije in varnost,

·   vzdržen in visoko kakovosten turizem,

·   zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje,

·   varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Spodbujanje in krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti znotraj obstoječih območij naselij ter krepitev oskrbnih, kulturnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v večjih naseljih. Med najpomembnejšimi cilji prostorskega urejanja na območju občine Poljčane je zagotavljanje kakovosti bivanja vsem prebivalcem. Med dejavnostmi, ki sooblikujejo kakovost bivanja, so pomembne centralne dejavnosti. Opredeljeni cilji, ki konkretno na ravni usmerjanja razvoja naselij, pomenijo ohranitev, vzpostavitev ali dograditev določenih funkcij naselja, so oskrbne funkcije glede na tip naselja, stanovanja v povezavi s številom stalnih prebivalcev v naselju, ki zagotavljajo ustrezne gravitacijske razmere za delovanje oskrbnih funkcij in opravičujejo stroške izboljšanja različnih javnih infrastrukturnih sistemov, kulturna dediščina in ohranjanje narave, javni potniški promet, zeleni sistem in gospodarska javna infrastruktura v naselju.

(4) Občina bo usmerjala poselitev na način, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v območju naselja ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo območja naselij s smiselno zaokrožitvijo, predvsem urbanih in podeželskih naselij ter tudi vasi.

(5) Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina Poljčane skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja in širitev gospodarskih con v Poljčanah in Zgornjih Poljčanah.

(6) Zagotavlja se ustrezna energetska ter komunalna opremljenost in prometna dostopnost naselij, gospodarskih con in drugih pomembnih območij.

(7) Občina bo zagotavljala prostorske pogoje za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, pogoje za kulturno ustvarjalnost, lažjo dostopnost do kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete, omogočala bo ustrezne pogoje za delovanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini. Skozi prostorski razvoj bo občina zagotavljala optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture in varstva kulturnih dobrin.

(8) Občina bo razvijala različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine

9.člen

(zasnova prostorskega razvoja)

(1) Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na osnovi analize stanja in teženj v prostoru, stanja rabe tal, identifikacije potreb in teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih strateških ciljev razvoja v prostoru, ki si jih je zastavila občina Poljčane.

(2) Meje ON se opredelijo znotraj optimalnih meja, ugotovljenih s strokovnimi podlagami glede na naravne in ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri tem se upoštevajo razvojne potrebe dejavnikov v prostoru, predvsem prebivalstva in organov na ravni lokalne skupnosti.

2.3.1    Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti

10. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo občina usmerjala predvsem v osrednja naselja: Poljčane, Spodnje in Zgornje Poljčane.

(2) Občina bo zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju občinskega središča in lokalnih središč ter v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje (osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi). Območja za stanovanja so prednostno namenjena stanovanjem in spremljajočim dejavnostim. V območja se uvrščajo tudi posebne oblike stanovanj, kot so domovi in varovana stanovanja za ostarele občane. Spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina, vrtec, osnovna šola, prostori lokalne skupnosti, osebne obrtne storitve ipd. ter otroško in večnamensko igrišče zagotavljajo kakovost bivanja v območjih. Pri velikosti, obliki in količini stanovanj bo občina upoštevala diferenciacijo prebivalstva glede na način življenja (vse večji pomen rekreacije in povezanosti bivanja in dela), glede na kulturne vrednote oziroma kulturo bivanja. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bo zagotavljala racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanem središču. Stanovanjsko gradnjo bo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost. Druga naselja, ki so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij – v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje, se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

(3) Proizvodne dejavnosti – glede na prometno dostopnost in okoljske učinke. Obstoječa proizvodna območja se ohranjajo, nekaterim se predvidi možnost širitve. Nove površine se umešča v osrednjem poselitvenem pasu, pretežno kot razširitve zdajšnjih zmogljivosti. V Zgornjih Poljčanah se predvidi cona za manjše proizvodne obrate, ki hkrati prispeva k izgradnji lokalnega središča.

(4) Odprte in zelene površine – glede na prisotne kakovostne naravne predele in njihovo bližino do naselij se velik del ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilna struktura je reka Dravinja z obvodnim prostorom, potok Brežnica, druge zelene površine ob protipoplavnih suhih zadrževalnikih, utrjene površine v naseljih. Pri graditvi novih stanovanjskih in drugih področij je treba del površin pustiti nezazidan, npr. najmanj 20 odstotkov v stanovanjskih območjih višjih gostot.

(5) Občina bo spodbujala razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

(6) Vsako zemljišče znotraj območja naselja mora biti opremljeno z minimalno komunalno infrastrukturo, ki je določena skladno z veljavnimi predpisi in obsega:

·   oskrbo s pitno vodo,

·   oskrbo z energijo,

·   odvajanje odplak (izvede se ločen kanalizacijski sistem za padavinsko vodo in komunalno odpadno vodo, kjer je to mogoče),

·   odstranjevanje odpadkov,

·   navezavo na javno cestno omrežje.

(7) Dotrajana komunalna infrastruktura se ustrezno sanira, manjkajočo pa dogradi.

2.3.2    Omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij

11. člen

(omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) V občini se spodbuja uravnotežen policentričen razvoj.

(2) Na območju občine Poljčane je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih 18 naselij: Poljčane, Spodnje Poljčane, Zgornje Poljčane, Stanovsko, Spodnja Brežnica, Lušečka vas, Čadramska vas, Brezje pri Poljčanah, Ljubično, Lovnik, Podboč, Studenice, Križeča vas, Krasna, Novake, Modraže, Globoko ob Dravinji in Hrastovec pod Bočem.

(3) Glede na hierarhijo naselij so naselja v občini Poljčane:

(4) Manjše mesto je najvišje razviti urbani tip naselja, v katerega se uvršča sklenjeno mestno območje, ki je gravitacijsko in oskrbno jedro občinskega in v nekaterih primerih regionalnega oziroma medobčinskega značaja. V gravitacijskem območju občinskega središča je mogoče prepoznati več središč nižjega ranga ter območij poselitve, tudi navidezno neodvisnih naselij, npr. Zgornje Poljčane. Medobčinsko/občinsko središče mora biti oblikovano kot prepoznavna entiteta z lastno podobo, gravitacijskim zaledjem in sorazmerno samo-oskrbnim funkcionalnim ustrojem. Zagotovi se možnost dostopa do različnih oblik JPP. V tako središče sodijo:

·   raznovrstne dejavnosti od mestoslužnih do mestotvornih,

·   stanovanjska območja različnih tipologij, predvsem višjih gostot in višjim faktorjem izrabe,

·   industrijske cone,

·   grajene zelene površine,

·   oblikovane javne odprte površine,

·   prostočasne dejavnosti in podobne.

(5) Pomembnejše urbano naselje je naselje s prevladujočo vlogo neagrarnih dejavnosti in z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. Lokalno središče mora biti dostopno z JPP. V pomembnejših lokalnih središčih so lahko:

·   manjše oskrbne, storitvene in zaposlitvene zmogljivosti (osnovna šola, osnovna preskrba, zdravstvena oskrba), pa tudi gospodarski obrati – tudi manjše obrtne cone,

·   stanovanjska območja različnih tipologij predvsem srednjih gostot in srednjih faktorjev izrabe,

·   stanovanjskim območjem pripadajoče dejavnosti ustreznega ranga (športne in rekreacijske površine, osebne storitve, manjši obrati proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje),

·   oblikovane javne odprte površine različnih tipologij,

·   športne, rekreacijske in prostočasne rabe.

(6) Drugo urbano naselje je naselje, kjer so primarne rabe (kmetijstvo, gozdarstvo) še vedno sorazmerno pomemben dejavnik gospodarske osnove kraja ali pa so novejša naselja s predvsem stanovanjskimi programi. Ne glede na konkretno morfološko obliko naselij ali območij (gručasta, razložena, obcestna ipd) oziroma stvaren delež kmetijstva v krajevnem dohodku, so v primeru občine to naselja, ki tvorijo dopolnilno ogrodje vsega naselbinskega sistema in nase vežejo večja in manjša naselja v podeželskem zaledju. Dosedanja lokalna središča Spodnje Poljčane in Zgornje Poljčane so prepoznana kot možna jedra nove poselitve, skladno z regionalnimi razvojnimi plani. V lokalnih središčih in/ali naseljih v razvoju so lahko:

·   stanovanjska območja nižjih in srednjih gostot, z nižjim faktorjem izrabe,

·   oskrba na nižji, lokalni ravni,

·   manjše oskrbne, storitvene in zaposlitvene zmogljivosti (osnovna šola, osnovna preskrba, zdravstvena oskrba),

·   stanovanjskim območjem pripadajoče dejavnosti ustreznega ranga (športne in rekreacijske površine, osebne storitve, manjši obrati proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje,

·   rekreacijske in izletniške funkcije.

(7) Podeželsko naselje je naselje, kjer so primarne rabe (kmetijstvo, gozdarstvo) še vedno pomemben dejavnik gospodarske osnove kraja. V podeželskih naseljih in vaseh so lahko:

·   kmetijstvo, predelovalne dejavnosti vezane na osnovno dejavnost kmetijstva,

·   stanovanjska območja nižjih gostot in z nižjim faktorjem izrabe (površine podeželskega naselja, kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi), stanovanjskim območjem pripadajoče dejavnosti ustreznega ranga (športne in rekreacijske površine, osebne storitve),

·   oskrba na nižji, lokalni ravni, dejavnosti za potrebe EUP, in sicer trgovina brez trgovskih centrov, brez prodaje novih in rabljenih vozil, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil, gostinstvo (razen dejavnosti dijaških in študentskih domov), turizem na kmetiji, intelektualne dejavnosti, rekreacijske dejavnosti ter druge dejavnosti.

(8) Glede na funkcije lokalne uprave:

·   občinsko središče/upravno središče: Poljčane,

(9) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom, ki jih odlikuje prisotnost objektov kulturne dediščine ter naravnih vrednot in kjer so mogoče sprejemljive oblike turistične ponudbe, npr. Studenice.

2.3.3    Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

12. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji)

(1) Obstoječa temeljna smer prometnega povezovanja naselij v regiji je Maribor – Slovenska Bistrica – Poljčane-Rogaška Slatina, Celje-Slovenske Konjice – Pojčane – Makole-Majšperk.

Čez območje občine Poljčane, in sicer skozi občinsko središče poteka cestna povezava nacionalnega pomena.

(2) Ostala naselja so navezana na osnovno omrežje z lokalnim cestnim omrežjem.

(3) Občina Poljčane nima neposredne navezave na državno avtocestno omrežje.

(4) Železnica poteka skozi del občine Poljčane in ima glavno postajo Poljčane, ki predstavlja povezavo z Mariborom, Celjem in Ljubljano.

(5) Pri povezovanju v občini in z območji drugimi se bo pospeševal javni cestni in železniški promet. Razvijalo se bo omrežja kolesarskih poti in pešpoti. Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh pomembnejših naseljih je potrebno zagotoviti površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.

2.3.4    Druga za občino pomembna območja

13. člen

(druga pomembna območja)

Druga pomembna območja v občini Poljčane so območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (predvsem krajinski park Boč-Donačka gora, Reka Dravinja s poplavnim območjem in druga zavarovana območja, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja, naravni spomeniki in naravne vrednote), območja ustvarjenih kvalitet prostora (območja kulturne krajine, naselbinske dediščine in ostale zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, naselbinska, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana, stavbna in vrtnoarhitekturna dediščina), površinske vode (Dravinja s pritoki), območja mineralnih surovin (kamnolomi v dolini Bele) in območja za obrambo (Boč).

2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

14. člen

(splošne določbe za razvoj gospodarske infrastrukture)

(1) GJI se bo razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med urbaniziranimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.

(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovani za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev GJI. Obnova infrastrukturne opreme bo načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij.

(3) Pri načrtovanju v prostoru se bo upoštevalo zagotavljanje trajnostne mobilnosti z razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav.

2.4.1    Prometna infrastruktura

15. člen

(cestno omrežje)

(1) Cestno omrežje občine Poljčane tvorijo:

·   regionalna cesta RI-1410 (Poljčane)

·   regionalna cesta RI-1237 (Poljčane-Podplat)

·   regionalna cesta RI-1236 (Slovenska Bistrica - Poljčane),

·   regionalna cesta RIII-1233 (Poljčane – Majšperk)

·   regionalna cesta RIII-1232 (Žiče-Poljčane)

·   lokalne ceste, javne poti, ki povezujejo ostala naselja med seboj.

(2) Predvidena je rekonstrukcija križišča Poljčane –projekt 10-0083 (reg. ceste R1-219/1236 km 8,445-km 8,496, reg. ceste R1-219/1410 km 0,000-km 0,050 in reg. ceste R3-688/1233 km0,000-km 0,050) ter rekonstrukcija križišča Odcep za Žiče – projekt -10-0084 (reg. ceste R1-219/1410 km 0,446-km 0,687, reg. ceste R1-219/1237 km 0,000-km 0,080 in reg. ceste R3- 688/1232 km 9,100-km 9,184). Predvidena je tudi ureditev izvennivojskega križanja železniške proge Maribor - Zidani  most in prestavitev regionalne ceste R1-219/1236 v Brežnici.

(3) Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje morajo omogočiti dober dostop do obstoječih poslovnih con in do območij storitvenih dejavnosti. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo. Predvidena je umestitev novega izvennivojskega križanja regionalne ceste z železniško progo in sicer v naselju Lušečka vas.

(4) Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem (varne poti v šolo), opremljen z ustrezno urbano opremo prostora Prometne ureditve se načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti. Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora. Urbanistično pomembnejše ceste (ob katerih se uredijo tudi pločniki in kolesarske steze) se praviloma opremijo še z drevoredi.

16. člen

(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1) Občina Poljčane bo v vseh naseljih zagotavljala površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa, pri čemer bo poseben poudarek na zagotavljanju peš in kolesarskega dostopa do šol, otroških igrišč, zelenih površin, površin za šport in rekreacijo, za urbano vrtnarjenje ipd.

(2) Na območju občine Poljčane se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se obvezno urejajo tudi kolesarske steze in poti.

(3) V okviru obstoječih cestnih povezav so opredeljene kolesarske povezave tako, da se navezujejo na sistem krožnih kolesarskih povezav:

·   Močvirska kolesarska pot

·   Dravinjska kolesarska pot

·   Poligonska kolesarska pot

·   Formilska kolesarska pot.

(4) Državne kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.

(5) Hodniki za pešce se dogradijo na vseh glavnih, regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.

(6) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne, turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.

17. člen

(železniško omrežje)

(1) Skozi občino Poljčane poteka dvotirna železniška proga Celje - Maribor.

(2) Uredi se rekonstrukcija obstoječe proge in zavarovanje postaj s signalno varnostnimi napravami ter ureditev izvennivojskega križanja železniške proge s cestnim omrežjem povsod, kjer je to mogoče.

2.4.1.1 Mirujoči promet

18. člen

(mirujoči promet)

V Poljčanah, Spodnjih Poljčanah in Zgornjih Poljčanah je potrebno zgraditi in zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov je pogojena z izgradnjo ustreznega števila parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce.

2.4.1.2 Letališče

19. člen

(letališče)

V občini Poljčane ni letališča, območje občine  se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč. Preko območja občine Poljčane potekajo zračne poti.

2.4.1.3 Javni potniški promet

20. člen

(javni potniški promet)

(1) Med Poljčanami in zaledjem se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Preko občine Poljčane po regionalnih cestah poteka proga medkrajevnega primestnega avtobusnega prometa in lokalnega prometa v Slovensko Bistrico, Rogaško Slatino, Slovenske Konjice, Makole.

(2) Primestni promet bo organiziran znotraj občine Poljčane. Ob urejanju gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe predvidijo nove avtobusne linije in zgradijo avtobusna postajališča, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za bolj razvejan javni potniški promet.

(3) Železniška proga preko Poljčan povezuje Celje in Maribor. Na območju občine Poljčane je železniška postaja v Poljčanah.

2.4.2    Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura

2.4.2.1 Oskrba s pitno vodo

21. člen

(oskrba s pitno vodo)

(1) Občina Poljčane bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo z vodo poseljenih območij v občini.

(2) Preko osrednjega dela občine Poljčane poteka vzporedno z reko Dravinjo na njeni severni in južni strani prenosni cevovod za pitno vodo.

(3) Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz distribucijskega vodovoda ali iz lokalnih vodovodnih omrežij.

(4) V občini Poljčane je dolgoročno predvideno vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacija objektov obstoječega vodovodnega omrežja ter lokalnih vodovodov za posamezne domačije v hribovitih krajih občine.

(5) Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v občini Poljčane, oziroma posameznih območij ali objektov, se predvidi sočasna izvedba investicij z vidika izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališč ter obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov.

(6) Del razpršene poselitve, predvsem v višje ležečih predelih, je oskrbovan z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.

2.4.2.2 Vodni viri

22. člen

(vodni viri)

(1) Na območju občine Poljčane so z odloki zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov:

·   Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov občine Šmarje pri Jelšah ter ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine pitne vode (Ur.l. RS, št. 9/95)

(2) V odlokih so določeni, poleg območja zajetja, naslednji varstveni pasovi:

·   najožji, I. varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja,

·   ožji, II. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja,

·   širši, III. varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja.

(3) Za zavarovanje se predvidita vodovarstvena območja:

·   vodnega vira Studenice, ki predstavlja glavni vodni vir za območje občine Poljčane, na podlagi strokovnih podlag za zajetje Studenice St-1 (izdelovalec Geoaqua, Trg MDB 9, Ljubljana).

·   vodnega vira Poljčane, in sicer v skladu s strokovnimi podlagami za vrtino VP-1 (izdelovalec Geoaqua, Trg MDB 9, 1000 Ljubljana).

2.4.2.3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode

23. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1) Dogradijo se obstoječi ter zgradijo se novi sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(2) Za odvajanje odpadnih in fekalnih vod je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Poljčanah, Spodnjih in Zgornjih Poljčanah. Na področju aglomeracije Poljčane se predvidi ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Predvidena je gradnja ČN Poljčane.

(3) Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih oziroma manjših sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni in manjši sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena mora biti predpisana stopnja čiščenja ter odvoz ostankov blata. Do izgradnje kanalizacije, in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno.

(4) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih vod.

2.4.2.4 Ravnanje z odpadki

24. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Občina Poljčane bo zagotavljala celovit sistem ravnanja z odpadki v katerega bodo vključeni vsi povzročitelji odpadkov: vsa gospodinjstva, negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru in v zbirnem centru. Organiziran bo odvoz odpadkov na center za ravnanje z odpadki v Pragerskem (občina Slovenska Bistrica), obdelava odpadkov in odlaganje oziroma odstranjevanje.

(2) V občini Poljčane je urejeno odlagališče inertnih odpadkov, kjer se deponirajo tudi gradbeni odpadki.

(3) Občina bo evidentirala in postopoma sanirala divja odlagališča odpadkov in preprečila nadaljne odlaganje odpadkov na teh in ostalih območjih občine.

2.4.2.5 Oskrba z energijo

25. člen

(oskrba z energijo)

(1) Zasnova oskrbe občine Poljčane z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo.

(2) Občina Poljčane bo zagotavljala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije: lesna biomasa, sončna energija, geotermalna energija in druge.

2.4.2.6 Elektrika

26. člen

(elektrika)

(1) Na obravnavanem območju občine Poljčane potekajo obstoječi visokonapetostni vodi in sicer:

·   DV 220 kV Cirkovce – Podlog,

(2) Na območju občine so predvideni naslednji elektroenergetski objekti:

·   Prehod obstoječega DV 220 kV Cirkovce – Podlog na napetostni nivo DV 2x400 kV Cirkovce -Podlog,

·   Prenova povezovalnega daljnovoda RTP Slov. Bistrica – RTP Podplat,

·   Rekonstrukcija daljnovoda RTP Slovenska Bistrica – Poljčane d-032,

·   Izgradnja nadomestne transformatorske postaje TP 20/0,4 kV STANOVSKO 4 (t-428 OE Slovenska Bistrica)

(3) Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV, ki se ga posodablja glede na kakovost in širi usklajeno s širitvijo urbani območij.

(4) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati širino varovalnega pasu elektroenergetskih daljnovodov (17. člen Energetskega zakona (EZ-C) Ur. l. RS št. 70/08), ki znaša za napetostni nivo 400 in 220 kV 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV) tako:

·   da je za vse objekte skladno s prilogo tabela 1 in 2  Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 101/2010) označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih in podobnih objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti in podobno;

·   da je potrebno za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno mnenje in soglasje k projektnim rešitvam od ELES-a;

·   da  je pri projektiranju potrebno upoštevati določila Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 101/2010) in slovenskega standarda SIST EN 50341-1 Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila, slovenskega standarda SIST EN 50341-3-21 Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 3-21. del: Nacionalna normativna določila (NNA) za Slovenijo (na podlagi SIST EN 50341-1:2002) ter slovenskega standarda SIST HD 637 S1 z naslovom Elektroenergetske naprave nad 1 kV izmenične napetosti, dosežene najmanjše razdalje do objektov z upoštevanjem največjega povesa;

·   da je pri gradnji potrebno upoštevati določila Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. I. RS št. 29/92) ter predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetosti nivo 400 kV na manj kot 5 m in za napetostni nivo 220 kV na manj kot 4,0m. Investitorja zadolžujemo, da naj poskrbi za upoštevanje pravil za varno delo v bližini elektroenergetskih naprav.

2.4.2.7 Plinovodno omrežje

27. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Čez območje občine Poljčane ne poteka prenosno plinovodno omrežje.

(2) Na območju občine Poljčane se oskrba s plinom preko distribucijskega omrežja ne predvideva.

2.4.2.8 Obnovljivi viri

28. člen

(obnovljivi viri)

(1) Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem območju občine, pri čemer se zagotavlja, da bodo objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(2) Na področju ogrevanja objektov in sanitarne vode se bo, kljub obvezni uporabi ekološko sprejemljivih goriv (lahko kurilno olje, lesna biomasa, idr.), spodbuja uporaba obnovljivih virov ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo nizko energijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in namestitev fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca ter za ogrevanje sanitarne vode.

(3) Pri sistemih izrabe sončne energije za proizvodnjo elektrike in toplote imajo prednost postavitve sončnih elektrarn na objekte (ob upoštevanju varstvenih režimov), predvsem strehe objektov večjih razsežnosti. Sončne elektrarne na tleh se umešča samo na degradiranih površinah.

2.4.2.9 Komunikacijska infrastruktura

29. člen

(komunikacijska infrastruktura)

(1) V občini se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne priključke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta.

(2) Skladno s potrebami se izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja.

(3) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne dediščine.

2.4.2.10           Druga področja GJI

30. člen

(pokopališča)

(1) V občini Poljčane sta dve pokopališči, in sicer v Zgornjih Poljčanah in Križeči vasi.

(2) Načrtuje se širitev pokopališča v Zgornjih Poljčanah.

2.4.2.11           Grajeno javno dobro

31. člen

(ureditev javnih površin v naseljih)

(1) V občinskem središču in večjih naseljih se uredi zeleni sistem (parki, zelenice, igrišča, površine za urbano vrtnarjenje) in ohrani značilne mestne drevorede, zasaditve ter posamezno drevje in vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploščadi). Uredijo se kolesarske in pešpoti.

(2) V vaških naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«, parki in zasaditve. Ohranjajo se obstoječe zelene površine.

(3) Po naseljih in v stanovanjskih soseskah se uredi otroška igrišča.

32. člen

(zasnova javnih površin zunaj naselij)

Vzpostavijo se rekreacijske površine, kolesarske poti in pešpoti v naravnem okolju. Tematske poti (sprehajalne, planinske, učne ipd.) povezujejo naravno in kulturno dediščino ter značilnosti v prostoru.

2.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

33. člen

(območja naselij)

(1) Občina Poljčane je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z VPA 2008, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot ureditvena območja naselij, ki se jih ohranja. Kot okvirna območja naselij v tem OPN se upoštevajo vsa ureditvena območja naselij, ki se z zmanjšanjem prilagodijo morebitnim varovanim območjem ali s širitvijo predvidenim razvojnim območjem naselij ter delijo na enote urejanja prostora

(2) Na območju občine so opredeljena območija naselij (ON) za naslednja naselija:

·   Poljčane

·   Zgornje Poljčane,

·   Lušečka vas

·   Čadramska vas

·   Ljubično

·   Podboč

·   Križeča vas

·   Studenice

·   Krasna

·   Novake

·   Modraže

·   Globoko ob Dravinji

(3) V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom urbanističnega načrta, se v ta območja vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.

34. člen

(razpršena gradnja)

Na območju občine Poljčane se pojavlja razpršena gradnja, ki pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljišča, to je gradnja z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Povečini gre za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljišč. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na ločenih lokacijah (vizualna degradacija) neustrezne namembnosti.

35. člen

(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)

(1) Znotraj območja občine Poljčane je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naseljem (funkcionalna in oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativne vplive na kulturno dediščino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih območij ter nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost.

36. člen

(ostala območja razpršene gradnje)

Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta (informacija o dejanskem stanju) oziroma je brez oznake v grafičnem delu.

2.6 Okvirna območja razpršene poselitve

37. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na hribovitem območju občine. Območja razpršene poselitve na območju občine Poljčane so vsa tista območja, ki niso zajeta v opredeljena območja naselij in so v primerjavi z njimi manj intenzivno poseljena. Morfologija poselitve ima značilnosti avtohtone poselitve, predvsem obstoječe kmetije ali kasnejše novogradnje, vendar so v tem območju tudi primeri razpršene gradnje. Na območju občine Poljčane so območja poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve. Predstavljajo jih predvsem:

·   samotne kmetije, zaselki, razložena in raztresena naselja,

·   lovske, gozdarske koče, planinski domovi,

·   objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.).

(2) V manjšem obsegu se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve.

38. člen

(razvoj razpršene poselitve)

(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(2) Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo naslednje prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih:

·   ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,

·   ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura),

·   ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro),

·   za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,

·   za namen športa in rekreacije,

·   za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja,

·   za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.

(3) Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se omogoča gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj temelji na obstoječih lokacijah ali v naseljih, kjer ni več razvojnih možnosti. Za potrebe kmetije je mogoča prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah ter obdelovalnih površinah omogočen neoviran dostop do gospodarskih dvorišč.

(4) V izvedbenem delu OPN se opredelijo območja ureditev izven naselij, skladno z opredeljenimi kriteriji za načrtovanje na najboljših kmetijskih zemljiščih.

2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

2.7.1    Notranji razvoj naselja

39. člen

(notranji razvoj naselij)

(1) Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino.

(2) Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno:

·   ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora,

·   ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora,

·   ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.

2.7.2    Prenova naselij

40. člen

(prenova naselij)

(1) Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino, še posebno, če imajo njeni deli kljub določenim degradacijam v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture in zgrajene infrastrukture.

(2) Prenova bo morala postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju vseh omejitev in se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.

(3) Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška jedra.

(4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(6) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

(7) Naselja, katerih deli so opredeljeni za celovito oziroma delno prenovo, so Poljčane, Zgornje Poljčane in Studenice.

2.7.3    Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave

41. člen

(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1) Prostorske možnosti za razvoj bo občina Poljčane zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij. Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev. Za območja širitve naselij so namenjene površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja.

(2) Občina Poljčane načrtuje širitev naselij skladno s kriteriji iz državne strategije in s tem zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.

(3) Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril in strokovnih podlag za poselitev. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča.

(4) Nova območja za pozidavo se lahko v omejenem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(5) V vseh lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(6)  Nove površine stavbnih zemljišč, ki pomenijo širitev naselja, so določene na podlagi primanjkljaja obstoječih kapacitet v obstoječi grajeni strukturi znotraj naselja ter razvojnih potreb.

2.7.4    Razvoj dejavnosti po naseljih

42. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) V naselja se lahko umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone.

(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinska in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti).

(4) Občina Poljčane bo uskladila in povezala ponudbo na področju kulture tudi za potrebe razvoja turizma. Kulturna dejavnost se bo primarno razvijala v občinskem središču in po potrebi v pomembnejšem središču Studenice.

(5) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.

(6) V vaških naseljih so dopustne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje. Mogoč je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd, ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (vrtci, šole, domovi obšolskih dejavnosti), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.

2.7.5    Sanacija razpršene gradnje

43. člen

(sanacija razpršene gradnje)

(1) Na območjih razpršene gradnje se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja.

(2) Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet.

(3) Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

2.7.6    Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

44. člen

(ohranjanje območij razpršene poselitve)

Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih majhnih segmentov naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z določili za obravnavano PNRP oziroma EUP.

2.7.6.1 Urbanistično oblikovanje naselij

45. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celot. Arhitekturna prepoznavnost se ustvari z načrtnim notranjim razvojem in prenovo naselij. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave.

(2) Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da se zagotavlja tipološka enotnost. V območju jedra naselja se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih območjih pa je dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov oblikovanja, ki pa morajo biti v sozvočju z obstoječimi.

(3) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se upošteva značilnosti tradicionalnega stavbarstva z namenom vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. Varuje se robove naselij kot delov kulturne krajine.

2.7.6.2 Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt

46. člen

(urbanistični načrti)

Za Poljčane, Spodnje Poljčane in Zgornje Poljčane se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

47. člen

(zasnova razvoja naselij Poljčane, Spodnje Poljčane in Zgornje Poljčane)

(1) Koncept razvoja naselja

·   Poljčane se razvijajo kot občinsko središče z vsemi osnovnimi funkcijami. Krepijo se predvsem centralne in oskrbne dejavnosti, pospešuje se tudi razvoj gospodarstva ter s tem povezano zagotavljanje zemljišč za njegov razvoj.

·   Občinsko središče Poljčane z večino mestnih funkcij se razvija na območju starega mestnega jedra in neposredni okolici. Z umeščanjem centralnih funkcij se formira mestno središče. Nekatere funkcije se umestijo in nadalje razvijajo na območju Spodnjih in Zgornjih Poljčan.

·   UN zagotavlja rabo in razporeditev dejavnosti tako, da bo zagotovljena maksimalna kakovost bivanja, možnost za razvoj okolju prijaznih dejavnosti ter prenova kulturne dediščine na način, ki naselju poudarja trški značaj.

(2) Koncept prometnega omrežja

·   Z razvojem prometne infrastrukture in spremembami današnjega stanja v prometu, se dosega pozitivne učinke predvsem :

·   nadaljnjem razvoju kraja, izboljšanju bivalnega in delovnega okolja,

·   razvoju gospodarskih dejavnosti

·   zmanjšanju vpliva prometa na naravno okolje,

·   zagotavljanju možnosti za izbiro drugih vrst prometa ne le osebnega avtomobila.

·   Zasnova razvoja prometne infrastrukture zajema:

·   izvennivojskih križanj državnih cest z železniško progo

·   ureditev mirujočega in gibajočega prometa v naselju

·   rekonstrukciji lokalnih cest in javnih poti

·   ureditev pešpoti in kolesarskih poti.

·   V območjih zgoščene pozidave se uredijo površine za mirujoči promet, prednostno se ureja parkirne površine na območju starega vaškega jedra in območju predvidenem za druge prometne površine.

(3) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja

·   Poljčane, Spodnje in Zgornje Poljčane ohranjajo svoj značaj srednjega naselja v Podravju ter značaj naselja v zelenju humanega merila in kratkih razdalj s prisotnostjo številnih kakovostnih vsebin.

·   Pri načrtovanju novih objektov in javnih odprtih površin na območju starega vaškega jedra, se upošteva arhitekturne značilnosti objektov na teh območjih. Oblikovanje novih objektov in javnih odprtih površin se naslanja na kakovostno arhitekturo ter ohranja značilnosti in podobo trškega ambienta. V čim večji meri se ohranja:

·   razmerje med dolžino in širino objektov,

·   višina objektov,

·   sodobni gradbeni materiali, ki vizualno ne izstopajo,

·   oblika strehe ter smer slemena in kritina.

·   Nova arhitektura mora soustvarjati prepoznavno podobo in identiteto Poljčan, Spodnjih in Zgornjih Poljčan kot naselja, ki se v prihodnosti razvija po načelih  trajnostnega razvoja. Pri načrtovanju novih zgradb bo potrebno nameniti  pozornost predvsem:

·   uveljavitvi bioklimatskih principov gradnje,

·   racionalni rabi energije in uvajanju alternativnih energetskih sistemov,

·   ureditvam zunanjih površin, javnih odprtih površin in zasaditev,

·   uporabi prepoznavnih in avtentičnih oblikovalskih rešitev v arhitekturi in odprtem mestnem prostoru.

·   Osnovno vodilo pri oblikovanju naselja Poljčane in Zgornje Poljčane je ohranjanje historičnega jedra in značilnih vedut v naselju ter kvalitetnih grajenih in naravnih prostorov. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Na območju naselbinske dediščine se upoštevajo pogoji spomeniško varstvene službe.

(4) Koncept zelenega sistema naselja

·   ohrani in razvije se območje za športne in rekreacijske dejavnosti v v naselju. Ohranja se obstoječe zelene površine v naselju, vključno s posameznimi zelenicami. Prometne površine se dodatno zasadijo z drevoredi ob ureditvi kolesarskih stez, predvsem velja to za pomembnejše prometnice, ki potekajo v smeri sever–jug.

·   glavne prometne smeri so opremljene s hodniki za pešce. Predvidi se še dodatna ureditev za kolesarske steze in zasaditev drevoredov, zlasti ob javnih ulicah in regionalni cesti. Vmesne zasaditve drevoredov se predvidijo tudi na površinah za mirujoči promet.

(5) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja

·   naselje Poljčane, Zgornje Poljčane in Spodnje Poljčane ima izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki bo vezano na predvideno centralno čistilno napravo (CČN) Poljčane. Omrežje se rekonstruira oziroma dogradi, kjer je to potrebno. Predvidena je izgradnja CČN Poljčane.

·   odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo v center za ravnanje z odpadki v Pragerskem (občina Slovenska Bistrica).

·   hrupu so izpostavljena predvsem območja ob regionalni cesti in ob železnici. Na območju ob regionalni cesti, ki je obremenjeno s hrupom, se predvidijo širitve za proizvodne in centralne dejavnosti.

(6) Lokalni energetski koncept

Predvideva se delna pokritost naselja s toplovodnim omrežjem. Spodbuja se ogrevanje na biomaso in raba drugih obnovljivih virov energije.

(7) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo

Obstoječa naselja so opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo (elektroomrežje, javni vodovod, javno kanalizacijsko omrežje, komunikacijsko omrežje). Za širitve poselitve kakor tudi za izboljšanje pogojev za bivanje in delo se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova posameznih omrežij.

(8) Koncept podrobnejše namenske rabe prostora

2.8 Usmeritve za razvoj v krajini

48. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1) Usmeritve so izdelane za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: kmetijstvo, gozdarstvo, vode, naravne vrednote, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.

(2) Na celotnem območju občini Poljčane se prostorska razmerja med posameznimi rabami v krajini ohranjajo (kmetijske, gozdne površine).

(3) Cilji prostorskega razvoja krajine so:

·   ohraniti prepoznavnost kulturnih in naravnih kakovosti krajine,

·   izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,

·   zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.

2.8.1    Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na naravne vire

2.8.1.1 Zasnova kmetijstva

49. člen

(zasnova kmetijstva)

(1) Strateški cilji razvoja kmetijstva so: vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske pridelave, zagotavljanje primernega dohodka za kmetije.

(2) Občina Poljčane bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:

·   spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč (vinogradništvo, živinoreja, sadjarstvo, ekološka in integrirana pridelava hrane),

·   ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah,

·   spodbujanje sonaravnega in ekološkega kmetovanja,

·   spodbujanje razvoja čebelarstva,

·   usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(3) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.

(4) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.

(5) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska raba. Trase infrastrukturnih objektov naj se usmerjajo na najboljša kmetijska zemljišča, le ko so izčrpane vse druge možnosti, pri čemer se jih naj prizadene v čim manjši možni meri. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije zunaj zavarovanih območij ohranjanja narave, skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.

(6) Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura.

(7) Na območjih intenzivne kmetijske pridelave (npr. intenzivni sadovnjaki in vinogradi), kjer se uporabljajo fitofarmakološka sredstva, se zaradi varovanja zdravja ljudi ter ohranjanja ustreznih bivalnih razmer v naseljih v neposredni bližini, na območjih kmetijskih površin načrtuje zelene pasove kot ločevalne pasove.

2.8.1.2 Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov

50. člen

(zasnova gozdarstva)

(1) Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg večnamenskih lesno–proizvodnih gozdov še varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom. Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, pa tudi tisti gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija.

(2) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno–proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer je odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami uskladiti s službami, pristojnimi za varstvo gozdov.

(3) Na območjih z gozdom se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se ustvari razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varuje gozdne otoke, ostanke gozdov, gozdne koridorje, mejice in obvodno vegetacijo.

(4) Občina Poljčane bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustne.

(5) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, ob površinah obstoječe osnovne namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.

(6) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(7) Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno.

(8) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.

2.8.1.3 Usmeritve za upravljanje z vodami

51. člen

(upravljanje z vodami)

(1) Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, izboljšanje odtočnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.

(2) Vode se načeloma izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini.

(3) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve:

·   varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda,

·   varovanje podzemnih vod,

·   zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov,

·   načrtovanje protipoplavnih ukrepov na Dravinji, Brežnici, Beli in Ličnici in ostalih vodotokih.

(4) Za poplavno ogrožena območja ob Dravinji je izdelana karte razredov poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki so razvidni iz prikaza stanja prostora.

(5) Na vodnem ali priobalnem zemljišču posegi oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.

(6) Obstoječe naravne retencijske površine (poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo oziroma poselitvijo.

(7) Ohranjati in vzdrževati je potrebno vodna telesa in njihova priobalna zemljišča, vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke) in podzemne habitate ter preprečevati njihovo onesnaženje. Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.

(8) Vodotoke in stoječe celinske vode se ne utrjuje, regulira ali kako drugače spreminja hidrološkega režima, pač pa se naravne vodotoke ohranja v pretežni meri v naravnem stanju, ohranja značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.  V primeru, da so ukrepi na vodah dokazano neobhodno potrebni, se ureditve izvaja na sonaraven način, ki omogoča mikrohabitate vodnim in teresličnim organizmom ter delovanje naravnih procesov. Renaturacija reguliranih vodotokov se izvaja povsod, kje je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem, ambientalnem in ekološkem smislu.

(9) Ohranjati in obnavljati je potrebo povezanost vodotokov za ribe in druge vodne organizme.

2.8.1.4 Zasnova turizma in rekreacije

52. člen

(turizem in rekreacija)

(1) Razvija se različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti, ekoturizem in izobraževanje) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov in znamenitosti). Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti je zaradi razvoja drugih dejavnosti v prostoru upoštevati varstvene režime v prostoru, naravne in ustvarjene kakovost krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov. Turistične dejavnosti je potrebno med seboj povezati in dopolnjevati. Objekti za potrebe turizma se umešča pretežno v območja naselij. Prednostna območja za turizem in rekreacijo so:

·   kulturno-zgodovinski turizem (Studenice, območja cerkvenih kompleksov, zgodovinska vaška središča).

·   športno rekreacijske površine - območja,

·   sprehajalne, kolesarske, učne poti in druge tematske poti,

·   učni poligon za samooskrbo Modraže.

2.8.1.5 Mineralne surovine

53. člen

(mineralne surovine)

(1) Na območju občine Poljčane so v dolini Bele evidentirana štiri območja pridobivalnega prostora – območja kamnoloma dolomita.

(2) Predvidena je širitev obstoječega pridobivalnega prostora v EUP BE1 ob upoštevanju okoljskih, naravovarstvenih ciljev in ostalih vplivov na okolje.

(3) Na območju občine Poljčane je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita na pridobivalnem prostoru kamnoloma Poljčane in kamnoloma Bela.

(4) Sočasno z izkoriščanjem se mora izvajati sanacija območja pridobivalnega prostora, da se zagotovi končna sanacija območja.

(5) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin.

(6) Ureditev novih pridobivalnih prostorov je možna ob zagotovitvi predhodnih ustreznih preveritev in utemeljitev (ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov ter sprotna oziroma končna sanacija z rekultivacijo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti OPPN.

(7) Na vseh območjih na katerih se je izvajalo nelegalno izkoriščanje (nelegalni površinsk kopi), se zagotovi končna sanacija (brez nadaljnega izkoriščaja mineralnih surovin) na podlagi sanacijskih načrtov ali z vzpodbujanjem naravne sukcesije.

2.8.2    Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih

54. člen

(ohranjanje prepoznavnosti)

(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti.

(2) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude, se pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.

(3) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora bo občina Poljčane zagotavljala na celotnem območju, predvsem na območjih prepoznavnosti ohranjanja narave ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev,..).

55. člen

(kulturna dediščina)

(1) Na območju občine Poljčane se nahaja 58 registriranih enot kulturne dediščine.

(2) V občini Poljčane se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.

(3) Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščene zgradbe in kozolci, za katere je potrebno poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le-ti pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora.

(4) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka dediščina, naselbinska dediščina, stavbna dediščina, etnološka dediščina, memorialna dediščina, vrtnoarhitekturna dediščina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).

56. člen

(ohranjanje narave)

(1) Ohranjanje narave je treba zagotavljati na celotnem območju občine Poljčane, predvsem pa na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja poseben status:

·   zavarovana območja (krajinski parki, naravni spomeniki),

·   naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti),

·   pričakovane naravne vrednote: karbonati (na teh območjih bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot),

·   biotska raznovrstnost (varujejo se rastline, živali in habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine (ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni in ekstenzivni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves ter gozdni otoki v odprti krajini, živice, omejki, vodna telesa, obrežna vegetacija ob potokih in rekah, vrtače),

·   ekološko pomembna območja (na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši),

·   posebna varstvena območja (območja Natura 2000).

(2) Potrebna je sanacija obstoječih, s stališča narave degradiranih območij (npr. regulirani vodotoki, površine zaraščene z invazivnimi vrstami, območja črnih točk povoza dvoživk, za ribe in druge vodne organizme neprehodni vodotoki, dregradacija gozdnega roba itd.) ter obnova varovanih habitatov vrst in habitatnih tipov. Pri sanaciji gozdnega roba se omogočijo pogoji za ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestre ter lokalno avtohtone vegetacije gozdnega roba.

(3) Objekti in dejavnosti se umeščajo v prostor izven območij biotske raznovrstnosti, v primeru ko to ni mogoče, pa je potrebno pridobiti popise biotske raznovrstnosti in naravovarstveno soglasje za poseg.

(4) V primeru gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture, ki se gradijo v nadzemni izvedbi, se zagotovijo za ptice varni vodi.

2.8.3    Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

57. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1) Na območju občine Poljčane so naslednja območja potencialnih naravnih nesreč: poplavna območja, plazljiva in erozijska območja opredeljena v Prikazu stanja prostora. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(2) Poplavna območja v občini Poljčane so v obvodnem prostoru Dravinje. Pomembnejši vodotoki so še Škorenik, Hrastovski potok, Konjšček, Topli potok, Brežnica, Bela, Mahorski potok in Ličnica. Poplavna varnost v Dravinjski dolini, vezana na vodotok Dravinja, se rešuje v okviru državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti.

(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.

(4) Vsa območja za zaščito in reševanje na območju občine Poljčane so opredeljena v občinskem načrtu zaščite in reševanja.

2.8.4    Območja in objekti za potrebe obrambe

58. člen

(območja in objekti za potrebe obrambe)

(1) Na območju občine Poljčane se nahaj del območja Boč, kjer se upošteva območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe prostora.

(2) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno obrambnim potrebam, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

(3) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov.

(4) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.

2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

59. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) Razvoj dejavnosti in raba prostora sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Posamezne namenske rabe zemljišč iz veljavnih prostorskih aktov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev obstoječih dejavnosti.

(2) V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč:

·   stavbna zemljišča,

·   kmetijska zemljišča,

·   gozdna zemljišča,

·   vodna zemljišča,

·   druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe.

(3) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi opredeljenih stavbnih zemljišč veljavnega planskega akta in območij predvidenih za širitev stavbnih zemljišč, širitev naselij in sanacijo območij na podlagi strokovnih podlag.

(4) Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu občine Poljčane, upoštevajoč podatke o varovalnih gozdovih in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.

(5) Gozdna zemljišča se opredeli na podlagi podatkov iz planskega akta občine Poljčane in podatkov Zavoda za gozdove Slovenije za varovalne gozdove, razen v primerih, kjer se za razmejitev med posameznimi rabami upoštevajo podatki, kjer je prevzeta meja stavbnih zemljišč iz zadnjega sprejetega prostorskega plana občine.

(6) Območja celinskih voda se določijo za vse vodotoke in stoječe vode. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru se upošteva dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnava, kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(7) Druga zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu občine Poljčane in ob upoštevanju dejanskega stanja, uradnih evidenc in strokovnih podlag.

2.10     Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

60. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje občine Poljčane, razen za območja, kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.

(2) Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.

3.  Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta

3.1 Enote urejanja prostora

61.člen

(splošna določila o enotah urejanja prostora)

(1) Enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora, upoštevanja režimov s področja varstva okolja in varstva ljudi, ohranjanja narave in kulturne dediščine, upoštevanja omejitev, povezanih z gospodarsko javno infrastrukturo ter upoštevanja pretežne namenske rabe tal.

(2) EUP po določene za naselja, zaselke ali za dele naselij, za ostala območja, območja režimov in območja krajine.

(3) Za vsako EUP so določeni osnovna namenska raba (v nadaljevanju ONRP) in podrobna namenska raba prostora (v nadaljevanju PNRP) ter prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju PIP).

(4) Za posamezne EUP so v prilogi 2 določeni:

·   način urejanja posegov v prostor, ki je lahko:

·   urejanje s splošnimi PIP določenimi v tem OPN,

·   urejanje s predvidenimi OPPN, za katere so določeni PIP, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN ali

·   urejanje z veljavnimi IPA z navedbo IPA na območjih, kjer ostanejo v veljavi (ZN, UN, LN, OLN, OPPN, DPN) in se urejajo v celoti skladno s temi IPA.

·   podrobnejša namenska raba prostora, glede na katero so določeni PIP za tipologijo zazidave, dopustne dejavnosti, dopustne gradnje in druga dela, dopustni objekti in pogoji glede velikosti in oblikovanja (priloga 1),

·   podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo.

(5) Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi.

3.2 Območja namenske rabe prostora

62.člen

(območja namenske rabe prostora)

Namenska raba prostora se ob upoštevanju področnih predpisov določi in prikaže glede na predvideno rabi v skladu z izhodišči iz državnih prostorskih aktov.

Za celotno območje občine so po posameznih enotah urejanja prostora določena oziroma prikazana območja namenske rabe prostora, ki ji določa naslednja preglednica:

I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ, ki so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:

II.   OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ, ki so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:

III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ, ki so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:

IV.  OBMOČJA VODA, ki so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:

V.   OBMOČJA DRUGIH  ZEMLJIŠČ, ki so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:

63.člen

(razpršena gradnja)

(1) V EUP z namensko rabo G, K1 in K2 so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje kot stavbišča, ki so v grafičnem delu OPN prikazana kot fundus objekta na podlagi podatkov iz katastra stavb. Če stavbišče obstoječega zakonito izgrajenega objekta ni vrisano v grafičnem delu OPN, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.

(2) Za zakonito izgrajene objekte, kot tudi zemljišča, na katerih stojijo, velja, da jim pripada zemljišče namenjeno gradnji iz veljavnega upravnega dovoljenja (funkcionalno zemljišče, gradbena parcela), objektom izgrajenim pred letom 1967 pa zemljišče namenjeno gradnji v velikosti obstoječega stavbišča z dodano površino 1,5 površine stavbišča.

3.3 Dopustna izraba prostora

64.člen

(dopustna izraba prostora)

(1) Na območij stavbnih zemljišč v strnjenih delih naselij se gleda na stavbno tipologijo določi:

·   dopustna stopnja izrabe stavbne parcele kot faktor izrabe – Fiz, ki je največje dovoljeno razmerje med bruto etažnimi površinami stavb na parceli in površino stavbne parcele, s čemer se regulira velikost in etažnost stavb.

·   Dopustna pozidanost stavbnih parcel – Fz, ki je največje dovoljeno razmerje med površinami pod vsemi stavbami na parceli in površino stavbne parcele, s čemer se regulira gostota objektov.

(2) Na območjih zaščitnih pasov električnih daljnovodov se razen gradnje gradbenih inženirskih objektov ne dopušča gradnje objektov za stalno ali občasno bivanje, proizvodnih, poslovnih ali drugih javnih objektov, v katerih se stalno ali občasno zadržuje večje število ljudi ter javnih zelenih, rekreacijskih in športnih površin oziroma objektov.

(3) Na območjih vodnih in priobalnih zemljišč se dovoli ureditve in posege, ki jih določa Zakon o vodah (Ur.l. RS ,št .67/02,110/02,2/04,57/08) v 37. členu.

(4) Na območjih režimov varovanja naravne in kulturne dediščine se dopušča le gradbene posege, ki s posameznim aktom o varovanju in z drugimi področnimi predpisi niso v nasprotju.

(5) Kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti za gradnjo nad terenom (gradnja stavb) naj, razen če ni drugače določeno v Prilogi1, ne presega sledečih parametrov:

3.4 Prostorski izvedbeni pogoji

65.člen

(prostorski izvedbeni pogoji)

(1) PIP, ki jih določa ta odlok, so:

·   splošni PIP, ki veljajo na celotnem območju občine Poljčane, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA in določajo pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, lege objektov, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in varovanja zdravja (68.do 115.člen in priloga 1),

·   podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo (priloga 2),

·   PIP na območju predvidenih OPPN, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN (117. in 119.člen priloga 2).

(2) Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s

predpisi in so razvidni iz Prikaza stanja prostora.

66.člen

(preglednica EUP)

3.4.1    Splošni prostorski izvedbeni pogoji

3.4.1.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti in gradnje, lege, velikosti, oblikovanja objektov, zunanje ureditve, parcelacije in javnih natečajev

67. člen

(dopustne dejavnosti)

Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih namenskih rabah in je opredeljena v prilogi 1. Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti, nekatera poimenovanja v tem odloku združujejo več kategorij iz predpisa. V primeru, ko določena dejavnost znotraj dopustne dejavnosti ni dopustna, je to v prilogi 1 posebej opredeljeno. Dejavnosti v tem odloku so poimenovane po naslednjem sistemu:

68.člen

(dopustne gradnje in druga dela)

(1) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA, na območjih predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so dopustne naslednje gradnje in druga dela:

a) vzdrževanje obstoječih objektov in naprav:

Za obstoječe objekte in naprave: redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist.

b) Gradnje:

Gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost je skladna s podrobnejšo  namensko rabo, kot je določena za enoto urejanja, v kateri se bo izvajala gradnja objekta in če so njihovi vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje.

Gradnje novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih) in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo.

Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, ki so v skladu z namensko rabo območja.

Odstranitve objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, kadar gre za novogradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture

Urejanja javnih površin in kadar je predvidena rekultivacija.

Dopolnilna gradnja objektov, ki je določena s pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja tako, da ne presega gabaritov obstoječe zazidave v območju enote urejanja.

Gradnja in postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, postavitve začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

Enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v skladu z dovoljenim faktorjem zazidanosti(Fz).

V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti dejavnosti na obstoječi lokaciji.

c) Spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja:

Dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje.

d) Gospodarska javna infrastruktura na celotnem območju občine:

Gradnja gospodarske infrastrukture in drugih omrežij, objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske, okoljske infrastrukture.

Za prometno omrežje in naprave (redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev poti za pešce, ureditev kolesarskih stez).

Redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve obstoječih omrežij, objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.

Otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na prostem: večnamenska igrišča, trgi, parki in zelenice.

Vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda (suhi zadrževalniki).

e) Legalizacije so dopustne v skladu z enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje.

f) Gradnje novih objektov na območjih kulturne dediščine, vključno z dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo ter odstranitvijo obstoječih objektov ali delov objektov kulturne dediščine, so dopustne samo, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa.

g) V objekte kulturne dediščine se posega skladno s PIP glede varovanja kulturne dediščine.

h) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena velja v območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, da se v primeru neskladja posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne dediščine obvezno upošteva prostorske izvedbene pogoje glede celostnega varstva kulturne dediščine.

69.člen

(dopustne gradnje na območju razpršene gradnje)

(1) Na zakonito izgrajenih objektih izven stavbnih zemljišč oziroma na zemljišču namenjenem gradnji za zakonito izgrajene objekte (razpršena gradnja), so dopustne naslednje gradnje in druga dela:

a) vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov

b) gradnje

·   dozidave in nadzidave zakonito izgrajenih objektov do največ 50  % obstoječe BTP objekta, ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev glede velikosti in oblikovanja opredeljeni v prilogi 1, za A-površine razpršene poselitve,

·   rekonstrukcije zakonito izgrajenih objektov,

·   odstranitve objektov,

·   odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do največ 50  % BTP,

·   gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi 3,

(2) Novi objekti na mestu poprej odstranjenega zakonito izgrajenega objekta na območju razpršene gradnje so praviloma dopustni na isti lokaciji, izjemoma je dopusten večji zamik, ki se utemelji v projektni dokumentaciji in sicer:

·   kadar gradnja zaradi geoloških razmer na prvotni lokaciji ni mogoča (utemeljiti z geološkim mnenjem),

·   kadar gre za izboljšanje prometne varnosti (utemeljeno s pogoji upravljavca),

·   kadar je objekt na območju posebnih varstvenih režimov (utemeljeno s pogoji nosilca urejanja prostora),

·   kadar gradnja na istem mestu ni mogoča iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni, kar mora biti utemeljeno z elaboratom).

(3) Pri gradnji novih objektov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja opredeljeni v prilogi 1, za A-površine razpršene poselitve.

(4) Območja razpršene gradnje so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi skladno s predpisi, ki urejajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Obstoječe spremljajoče dejavnosti s pridobljenimi upravnimi dovoljenji se ohranjajo v obstoječem obsegu.

(5) Sprememba namembnosti iz nestanovanjskih v stanovanjske stavbe na območjih razpršene gradnje ni dopustna.

70.člen

(dopustni objekti)

Vrste dopustnih objektov so opredeljene v prilogi 1 po posameznih namenskih rabah.

71. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

(1) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v prilogi 3 po posameznih namenskih rabah, njihova gradnja je dopustna, če ni v podrobnejših PIP, v prilogi 2 drugače opredeljeno.

(2) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva voda in varovanja vodnih virov, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.

(3) Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno priključiti na gospodarsko javno infrastrukturo, če s tem soglašajo pristojni upravljalci te GJI, 

(4) Gradnja majhnih stavb je možna na parceli namenjeni gradnji pod pogojem, da ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ.

(5) Pri večstanovanjskih objektih (tri- in več stanovanj) nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.

(6) Objekti za oglaševanje se postavijo na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag, ki obsegajo lokacijo in oblikovanje objektov. V varovana območja narave se umeščajo le izjemoma, pod pogoji pristojne službe za varstvo narave. V varovanih območjih objektov za oglaševanje ni dovoljeno osvetljevati.

(7) Gradnja čebelnjakov na točkovnih temeljih je dopustna do največ 40 m2 BTP kot nezahtevni objekt na kmetijskih in gozdnih površinah, ter brez omejitve glede temeljev, do površine 100 m² BTP na stavbnih zemljiščih. Pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor. Pri umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.

(8) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti (nezahtevni in enostavni objekti) se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:

·   uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost,

·   objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov,

·   gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, napajalno korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot) je dopustna tudi na dislociranih lokacijah,

·   pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost,

·   pri umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.

72. člen

(lega objektov)

(1) Lege novozgrajenih objektov morajo slediti gradbenim linijam obstoječih objektov ob ulicah in drugim obstoječim gradbenim linijam v prostoru, kar velja tudi za nezahtevne in enostavne objekte (razen nadstreškov in podzemnih objektov). Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.

(2) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.

(3) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se v projektni dokumentaciji utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja, njegovega dela oziroma prevladujočo orientacijo slemen.

(4) Novogradnje se lahko orientira na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije, če je postavitev stavb skladna z morfološko zasnovo naselja, sledi gradbenim linijam in je prilagojena konfiguraciji terena (daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

73. člen

(odmiki objektov)

(1) Odmiki od parcelnih mej:

·   novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,

·   novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta,

·   medposestne ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0.50 m od parcelne meje,

·   odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m,

·   odmiki spominskih obeležij in elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m.

(2) Odmiki med objekti:

·   odmiki med objekti so praviloma enaki višini kapi višjega objekta razen, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1.5 višine kapi predvidenega objekta (osončenje),

·   odmiki med objekti morajo upoštevati higiensko zdravstvene in požarno varstvene normative.

(3) Manjši odmiki od odmikov navedenih v predhodnih odstavkih tega člena so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča oziroma je potrebno v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve.

(4) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega vaškega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri vrstnih hišah, kjer je prepoznana gradnja na parcelno mejo. V primeru gradnje novega objekta, ki se gradi na mestu odstranjenega in v enakih gabaritih, soglasje lastnikov sosednjih parcel ni potrebno.

(5) Odmiki od javnih cest:

·   gradnja v varovanem pasu javne ceste se lahko dovoli le na podlagi pisnega soglasja upravljavca le-te,

·   minimalen odmik načrtovanih objektov od javne ceste se glede na kategorijo javne ceste določi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno vrsto ceste,

·   minimalen odmik novih objektov od občinskih cest izven strnjenih naselij mora znašati vsaj 6,00 m od roba vozišča, v naseljih pa vsaj 3,50 m od roba pločnika. Kolikor pločnik v naselju še ni izgrajen, je potrebno pri določitvi odmika objekta v naselju upoštevati koridor za peš promet v minimalni širini 1.50 m od roba vozišča, temu pa je v primeru nezadostne širine obstoječega vozišča potrebno dodati še koridor za predvideno razširitev vozišča. Odstopanje od predhodno navedenih minimalnih odmikov od občinskih cest je možno le v soglasju z upravljavcem občinske ceste. V naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine, se dopustni odmiki od občinskih cest smiselno prilagodijo le-tem,

·   minimalen odmik novih parkirnih in manipulacijskih površin od občinskih cest mora znašati vsaj 1,5 m od roba vozišča,

·   za postavitev ograj ob javnih cestah je predhodno potrebno pridobiti soglasja pristojnih upravljavcev, ki določijo dopustne odmike od javnih cest in dopustne višine ograj, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev,

·   med voziščem javne ceste in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med voziščem javne ceste in ograjo ali zapornico, ki zapira pot vozilom do parkirnih ali garažnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(6) Odmiki od železniške proge:

·   predvidene ceste morajo biti oddaljene najmanj 8,0 m od osi skrajnega železniškega tira,

·   objekti do skrajne višine objekta 15,0 m morajo biti oddaljeni najmanj 12,0 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15,0 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0,5 m k najmanjši oddaljenosti 12,0 m od osi skrajnega tira.

(7) Odmiki objektov od vodnega zemljišča:

·   15 m od zunanje meje priobalnega zemljišča pri vodah 1. reda znotraj naselij,

·   40 m od zunanje meje prioblanega zemljišča pri vodah 1. reda zunaj naselij,

·   5 m od zunanje meje vodnega zemljišča pri ostalih vodotokih in stoječih vodah.

(8) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi in tehničnimi pravilniki, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.

(9) Zaradi zagotovitve varnosti objektov se nove objekte načrtuje praviloma v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Za manjši odmik se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.

74. člen

(velikost objektov)

(1) Podrobnejši tlorisni in vertikalni gabariti objektov so opredeljeni v prilogi 1.

(2) Maksimalni gabariti nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost oziroma z drugimi veljavnimi predpisi.

(3) Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave znotraj EUP, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.

(4) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi pretežno višino tradicionalnih oziroma drugih kakovostnih okoliških objektov v EUP, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe EUP. Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so EUP, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih.

(5) Dopustna je izvedba več etaž kleti ob predhodni izdelavi geološko geomehanskega elaborata.

(6) Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se na teh območjih zagotovi pritličen gabarit.

(7) Dozidave in nadzidave objekta so dovoljene v obsegu, s katerim ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ in faktor izrabe FI. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno z določili tega odloka in predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.

75. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Podrobnejši pogoji glede oblikovanja objektov so opredeljeni v prilogi 1.

(2) Oblikovanje vseh objektov na posamezni parceli namenjeni gradnji naj bo usmerjeno k medsebojni oblikovni usklajenosti.

(3) Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.

(4) Obliko streh, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Gradnja stolpičev, šotorastih streh ni dovoljena. Na strehah objektov je dovoljena namestitev fotonapetostnih modulov in sončno sevalnih elementov, ki se izvedejo v ravnini strešine in ne presegajo gabaritov strehe več kot zahteva sistem pritrditve, razen pri ravnih strehah in strehah z minimalnimi nakloni, kjer je možna postavitev modulov pod večjimi nakloni. Kritina ne sme biti živih barv.

(5) Pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki. Dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov. Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, lahko tudi na sodoben način. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve, kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot del fasade.

(6) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(7) Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.

(8) Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.

(9) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.

(10) Objekti oziroma elementi urbane opreme morajo biti oblikovani po načelih sodobnega oblikovanja in med seboj oblikovno usklajeni.