|
SKUPNI OBČINSKI PROGRAM VARNOSTI
OBČIN BOVEC, KOBARID, TOLMIN, KANAL OB SOČI
|
|
|
|
DECEMBER 2008 |
|
|
|
Na podlagi prvega in drugega odstavka 6. člena
Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/2006) so
Občinski sveti Občine Bovec na seji dne
21.5.2009, Kobarid na seji dne 23.4.2009, Tolmin na seji dne 26.5.2009
in Kanal ob Soči na seji dne 14.5.2009, na predlog županov in na
podlagi usklajevanja z Ministrstvom za notranje zadeve Republike
Slovenije, sprejeli |
|
|
|
SKUPNI OBČINSKI PROGRAM VARNOSTI |
|
1.
UVOD |
|
Skupni občinski program varnosti (v nadaljevanju: SOPV) je temeljni
strateški dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje
varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev Občin Bovec, Kobarid,
Tolmin in Kanal ob Soči, za območje katerih je ustanovljena Medobčinska
uprava (v nadaljevanju MU). Namen SOPV je načrtno zagotavljati kvaliteto
javnega prostora v MU. Kvaliteten javni prostor pomeni predvsem
zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer živijo in delajo, ter z okoljem,
kjer se šolajo in igrajo njihovi otroci. Kvaliteten javni prostor pomeni
tudi zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega reda; to pa konkretno
pomeni, da so občinske ceste, ulice, parki in drugi odprti prostori
varni, čisti in urejeni. |
|
|
|
SOPV
zato predstavlja pomemben in izhodiščni dokument za področje delovanja
medobčinske redarske službe. V SOPV so opredeljena izhodišča za
zagotavljanje varnosti v občini, cilji in ukrepi za zagotovitev teh
ciljev, konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za dosego želenih
ciljev ter opredelitev finančnih posledic. V dokumentu so opredeljene
tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo medobčinske redarske službe
ter za sodelovanje s policijo in drugimi subjekti varnosti pri
zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda in mira. |
|
|
|
SOPV
obsega en strateški cilj in štiri operativne cilje. Skupaj obsega 33
ukrepov, ki na celovit način urejajo oziroma zagotavljajo kvaliteto
javnega prostora na območju delovanja MU. |
|
SOPV
je istočasno tudi program dela občinskih redarjev oziroma medobčinske
redarske službe, ki je zasnovan razvojno tako, da se ga vsako leto
dopolni s preveritvijo varnostnih tveganj in potrebami varnosti, ter
ukrepi za doseganje zadanih ciljev v skladu z razpoložljivimi finančnimi
sredstvi, ki jih MOV namenja za to področje dela. |
|
2.
IZHODIŠČA |
|
Obseg
in kvaliteto varnosti javnega prostora, ki ga pokriva MU zagotavljajo:
policija, inšpekcijska služba, medobčinsko redarstvo, služba za zaščito
in reševanje, gasilci in podjetja za zasebno varovanje. |
|
Policija je tisti subjekt na tem območju, ki na najbolj neposreden način
zagotavlja oziroma skrbi za javno varnost in javni red, medobčinsko
redarstvo pa bo s svojo prisotnostjo in opazovanjem na terenu policijo
obveščalo o varnostno zanimivih dogodkih. Ob neposredno ogroženem
življenju ljudi pa skladno z zakonom tudi ukrepalo. |
|
Izhodišče za vzpostavitev in zagotavljanje obsega in kvalitete varnosti
javnega prostora oziroma ustreznega stanja javne varnosti in javnega
reda so pravno - sistemski in organizacijski ukrepi. |
|
|
|
Zato
so občine ustanoviteljice MU za zagotavljanje kvalitete varnosti javnega
prostora vzpostavila medobčinsko redarsko službo, ter sprejela pričujoči
SOPV z oceno varnostnih razmer na območju MU, ki je bila pripravljena na
podlagi ocene varnostnih razmer, ki so jih pripravile Policijske postaje
Bovec, Kobarid, Tolmin in Nova Gorica. |
|
2.1
Ocena varnostnih razmer na območju, ki ga pokriva medobčinska uprava |
|
Ocena
varnostnih razmer je bila izdelana na podlagi
ocen varnostnih razmer, ki so jih
pripravile Policijske postaje Bovec, Kobarid, Tolmin in Nova Gorica
za celotno območje, ki ga pokriva MU in na podlagi
informacij o varnostnih razmerah in delu
PP Bovec, PP Kobarid, PP Tolmin in PP Nova Gorica za leto 2007.
Ocena vsebuje le posnetek stanja in ugotovitev varnostnih tveganj
medtem, ko bodo ukrepi za obvladovanje in izboljšanje stanja lokacijsko
in terminsko vsebovani v poglavju »Aktivnosti in ukrepi za doseganje
strateških ciljev«. |
|
|
|
I.
POSNETEK STANJA |
|
|
|
1.
Zbir podatkov za analizo |
|
Ocena
varnostnih razmer je pripravljena na podlagi statističnih podatkov, ki
so jih zbrale Policijske postaje Bovec, Kobarid, Tolmin in Nova Gorica v
informacijah o varnostnih razmerah in delu za leto 2007 za območja
posamezne policijske postaje in oceni varnostnih razmer za območje, ki
ga pokriva MU. V oceno varnostnih razmer so vključena tudi priporočila
vseh štirih SPVCP. |
|
|
|
2.
Operativni ogled območja, ki ga pokriva
Medobčinska uprava |
|
Območje, ki ga pokriva MU obsega 1.088,50 km2 površine, na kateri živi
26.794 prebivalcev po popisu iz leta 2002. Območje je razdeljeno na
štiri občine, v katerih je 47 krajevnih skupnosti in sicer v Občini
Bovec 7, v Občini Kobarid 10, v Občini Tolmin 22 ter v Občini Kanal ob
Soči 8 krajevnih skupnosti. Po občinah živi 46,25 % prebivalstva na
območju Občine Tolmin, 23,57 % prebivalstva na območju Občine Kanal ob
Soči, 17,43 % prebivalstva na območju Občine Kobarid in 12,75 %
prebivalstva na območju Občine Bovec. Po površini pa je slika malo
drugačna, saj je 35,10 % celotnega območja v Občini Tolmin, 17,70 % v
Občini Kobarid, kar 33,74 % v Občini Bovec in 13,46% v Občini Kanal ob
Soči. |
|
|
|
Največ glavnih varnostnih problemov se pojavlja v samih strnjenih
naseljih (Tolmin, Kobarid, Bovec, Kanal ob Soči, Deskle), čeprav
posamezni primeri kažejo, da pri načrtovanju varnostnih ukrepov ne gre
pozabiti tudi na ostala naselja in zaselke. Predvsem to velja za
naselja, ki so zelo oddaljena od mest, v katerih so sedeži občin, saj so
posamezna oddaljena tudi več kot trideset kilometrov. |
|
|
|
Mesta
v katerih so sedeži občin povezuje glavna tranzitna cesta (t.i.
»keltika«, »soška cesta« ter regionalna cesta Kobarid – Bovec). To so
tudi edine prometne povezave z osrednjim delom države, če ne upoštevamo
možnosti dostopa do Gorenjske preko prelaza Vršič in povezava preko Nove
Gorice. Te ceste so zaradi obremenjenosti, predvsem pa njenega poteka po
»kanjonskem« terenu tudi med najbolj kritičnimi v RS, čeprav ne po
številu smrtnih žrtev. Razmere na njej se obvladujejo s posameznimi
posegi, ki najbolj izpostavljene dele usposabljajo za sodobni promet.
Ker pa se ta del države ne bo priključil na avtocestni križ, bo ostala
obstoječa cestna povezava problematična predvsem za lokalno industrijo.
|
|
Za
samo prometno varnost nobena prometnica, niti lokalna pot, na našem
območju ni problematična. Prav tako ni ponavljajočih večjih športnih
prireditev. |
|
Je pa
območje zelo turistično usmerjeno, območje Občine Kanal ob Soči pa je
tudi industrijsko močno razvita, zaradi česar se, predvsem v poletnih
mesecih, dogajajo večje turistične, kulturne ali turistično športne
prireditve (svetovni pokal v skokih v vodo, Noč na jezeru, Metalcamp,
Sajeta, Kobariški sejem, kmečke igre, čomparska noč, Nočna izmena,
ipd..) ki pomenijo varnostno tveganje
prav zaradi večjega števila obiskovalcev. |
|
|
|
3.
Pregled organiziranosti občin in
delovanja posameznih služb znotraj občine |
|
|
|
a) Občina Tolmin |
|
Občino Tolmin predstavlja in zastopa župan Uroš Brežan. |
|
Občinska uprava je organizirana po sledečih oddelkih: |
|
|
|
O
Urad
župana, |
|
opravlja strokovne, organizacijske in koordinacijske naloge vezane na
župana in direktorja občinske uprave, naloge s področja promocije
občine, odnosov z javnostmi, regionalnega in mednarodnega sodelovanja
občine ter ostale naloge, ki so ključnega pomena za razvoj občine.
|
|
Na
področju splošnih zadev skrbi za usklajevanje posameznih projektov,
upravljanje in vzdrževanje občinskih objektov ter varovanja premoženja,
ureja premoženjske zadeve, zagotavlja opravljanje nalog glavne pisarne,
zagotavlja podporo za opravljanje nalog občinske uprave z informacijsko
tehnologijo, vodi evidenco sklenjenih pogodb, skrbi za vodenje postopkov
sistema kakovosti poslovanja občinske uprave, skrbi za delovanje
občinskega sveta, za izvajanje volilnih opravil, daje pravna mnenja in
stališča, sestavlja predloge pogodb, sodeluje pri pripravi splošnih
aktov, ureja kadrovske zadeve ter izvaja strokovne in tehnične naloge
na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na področjih
civilne zaščite in reševanja ter požarne varnosti. |
|
Urad
skrbi tudi za organizacijske in strokovno tehnične naloge za pravilno in
pravočasno izvajanje investicij z njegovega področja, smotrne in
gospodarne uporabe sredstev ter naloge upravljanja in vzdrževanja
objektov za namene izvajanja splošnih dejavnosti. |
|
|
|
O
Oddelek za gospodarstvo, negospodarstvo in finance, |
|
Opravlja naloge s področja gospodarstva in negospodarstva, ki so v
pristojnosti občine: |
|
-
skrbi za pospeševanje razvoja gospodarskih dejavnosti, |
|
-
opravlja naloge s področja turizma, |
|
-
pripravlja programe, bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna,
skladov ter skrbi za izvajanje teh programov, |
|
-
pripravlja osnovne in strokovne podlage, razvojne dokumente in skrbi za
pripravo na natečaje za skladnejši regionalni razvoj, |
|
-
opravlja naloge s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova, |
|
-
načrtuje izvajanje in nadzira tekočo in investicijsko proračunsko
porabo, |
|
-
spremlja in analizira vse oblike javne porabe, |
|
-
opravlja premoženjsko pravne zadeve, gospodari in vodi evidenco
občinskega premoženja, |
|
-
zbira, ureja in strokovno obdeluje statistične podatke ter izvaja
statistične akcije in raziskave za potrebe občine, |
|
-
pripravlja in uresničuje akte v zvezi z ustanavljanjem javnih zavodov s
področja zdravstva, šolstva, otroškega varstva, kulture, telesne kulture
in socialnega varstva, |
|
-
skrbi za pripravo in uresničevanje sprejetih programov razvoja osnovnega
šolstva, otroškega varstva, kulture, zdravstva, socialnega varstva in
športa, |
|
-
skrbi za ustrezno organizacijo družbenih dejavnosti, |
|
-
skrbi za razvoj in vzdrževanje družbenih objektov preko javnih zavodov, |
|
-
pripravlja akte s svojega delovnega področja. |
|
Oddelek za gospodarstvo, negospodarstvo in finance opravlja tudi druge
naloge iz pristojnosti občine na področju gospodarske in družbene
dejavnosti po nalogu župana. |
|
O
Oddelek za okolje in prostor, |
|
Opravlja naloge, ki se nanašajo na okolje in prostor: |
|
-
pripravlja predlog prostorskih sestavin planskih aktov občine ter
njihovih sprememb in dopolnitev, prostorskih izvedbenih aktov, ter
drugih strokovnih podlag s področja prostorskega planiranja,
urbanističnega načrtovanja, varstva okolja in gospodarske
infrastrukture, |
|
-
opravlja strokovne, organizacijsko tehnične, upravne in administrativne
zadeve iz občinske pristojnosti na področjih urejanja prostora, varstva
okolja, stanovanjskih zadev in gospodarske infrastrukture, |
|
-
opravlja strokovne, organizacijsko tehnične in administrativne naloge za
sklad stavbnih zemljišč občine, |
|
-
izvaja investicije na področju graditve stanovanj, urejanja občinskih
javnih cest, urejanje stavbnih zemljišč in na drugih področjih iz
občinske pristojnosti, ter spremlja investicijske dejavnosti iz drugih
področij, |
|
-
skrbi za programsko usklajevanje varovanja naravne in kulturne
dediščine, |
|
-
skrbi za urejanje grobišč in pokopališč, |
|
-
opravlja strokovna in administrativna opravila za komisijo za
poimenovanje ulic, |
|
-
opravlja druge naloge s področja varstva okolja, urejanje prostora in
gospodarske infrastrukture po nalogu župana. |
|
|
|
b) Občina Kobarid |
|
Občino Kobarid predstavlja in zastopa župan Robert Kavčič. |
|
Občinska uprava pa je organizirana enovito in ima za opravljanje
nalog delo organizirano z direktorico občinske uprave in glavno pisarno
ter svetovalko župana za gospodarstvo svetovalko župana za
negospodarstvo, svetovalcem župana za okolje in prostor računovodstvom. |
|
|
|
c) Občina Bovec |
|
Občino Bovec predstavlja in zastopa župan Danijel Krivec. |
|
Občinska uprava pa je organizirana enovito in ima za opravljanje
nalog delo organizirano v uradu župana z glavno pisarno, tajnikom
občinske uprave ter službo za splošne in premoženjske zadeve, službo za
družbene dejavnosti, službo za gospodarstvo in gospodarske javne službe,
službo za okolje in prostor računovodstvom in službo za proračun in
finance. |
|
|
|
d) Občina Kanal ob Soči |
|
Občino Kanal ob Soči predstavlja in zastopa župan Andrej MAFFI.
|
|
Občinska uprava je organizirana enovito občinsko upravo, vodi pa jo
direktor občinske uprave. |
|
Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, organizacijske, razvojne in
druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih področjih
in sicer: |
|
-
opravlja strokovno in administrativno delo za občinski svet, občinske
organe in njihova delovna telesa, |
|
-
pripravlja in izvršuje odloke, odredbe, pravilnike, navodila in druge
akte, |
|
-
izvršuje zakone in druge predpise države, ki se nanašajo na področja
pristojnosti občine, |
|
-
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji, |
|
-
spodbuja in usmerja družbeni razvoj, |
|
-
zagotavlja opravljanje javnih služb, |
|
-
opravlja strokovne, organizacijske in druge naloge za župana, nadzorni
odbor, občinski svet in njegove odbore ter strokovne komisije in
pripravlja ustrezna gradiva,... |
|
V
okviru občinske uprave je vzpostavljen TIC in organiziran Režijski
obrat. Delo v okviru režijskega obrata organizira, vodi in koordinira
vodja režijskega obrata. |
|
|
|
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
-
oskrbo s pitno vodo, |
|
-
ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
|
-
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
|
|
-
javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
-
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih
naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
|
-
vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
|
|
|
4.
Pregled obstoječih aktov, dokumentov in
drugega gradiva, ki se nanašajo na vzpostavljanje občinskega redarstva
po novem zakonu |
|
MOV
je prvi odlok o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave sprejela v
letu 2006. Prve občine ustanoviteljice so bile Bovec, Kobarid in Tolmin.
Zaradi priključitve nove občine ustanoviteljice bo v letu 2009 sprejet
nov Odlok o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave »Medobčinska
uprava«, upoštevajoč vse spremembe. Občinski svet Občine Kanal ob Soči
je namreč na svoji 20. redni seji dne 18.12.2008 sprejel Osnutek Odloka
o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinska uprava občin
Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči«. Tako se bo ostalim občinam
ustanoviteljicam pridružila še Občina Kanal ob Soči. |
|
V
okviru Medobčinske uprave je ustanovljena medobčinska inšpekcija, kot
notranje organizacijska enota, ki pokriva tudi področje medobčinskega
redarstva. Odlok je usklajen z Zakonom o občinskem redarstvu. |
|
|
|
II.
ANALIZA IN OCENA OGROŽENOSTI - UGOTOVITEV
STOPENJ OGROŽENOSTI |
|
Ogroženost od naravnih nesreč
|
|
Naravne nesreče, ki jih načrti zaščite in reševanja predvidevajo v
Občinah Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči so: potresi, plazovi,
neurja in žled. |
|
|
|
Občine Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči ležijo na potresno
izpostavljenem območju (VIII. do IX. stopnja seizmičnosti po MCS
potresni lestvici), zato je potresna ogroženost večja kot drugod po
Sloveniji. Posledično s starostjo zgradb pa je tudi trdnost le teh v
naši občini manjša kot drugod. Po letu 1976 je bilo sicer zgrajeno večje
število novih gradenj. Redarstvo v obstoječih načrtih zaščite in
reševanja za primer potresov opravlja obstoječe naloge, oziroma
dopolnjene katere nastanejo z trenutnimi potrebami Civilne zaščite.
Redarstvo se teh primerih tesno povezuje z štabi Civilne zaščite
posamezne občine. |
|
Vodni
viri v občinah Bovec, Kobarid,Tolmin in Kanal ob Soči so količinsko
bogati. Porečje Soče ima v Sloveniji največje zaloge površinskih in
talnih voda. Pretok Soče je precej odvisen od topljenja snega v
Julijskih alpah. Voda izredno hitro naraste, vendar tudi hitro pade.
|
|
Pritoki reke Soče imajo po večini hudourniški značaj, stalno vodo in
dokaj globoke struge, zaradi česar prihaja do prodonosnosti in ponekod
erozije. Na tem področju je tudi precej hudournikov, ki pa imajo suho
strugo. |
|
Nevarnost zaradi poplavnosti Soče in njenih pritokov je zelo majhna. |
|
Glede
na podnebne spremembe se občine ne soočajo s povečanjem števila poplav,
tako, da ogroženost od poplav ni velika, čeprav voda, zaradi geografskih
značilnosti, neposredno ne ogroža življenj ljudi, ogroža pa premoženje
in cestno infrastrukturo. V načrtih za zaščito in reševanje redarstvo za
primere poplav še nima konkretno določenih nalog, bo pa vključeno
predvsem pri nalogah na področju organizacije obvozov in preusmerjanju
prometa na prevozne ceste. |
|
|
|
Statistika, ki jo vodita Policijski postaji Bovec, Tolmin in Nova Gorica
za primere požarov kaže, da se število le teh zmanjšuje, saj so klasični
požari gospodarskih poslopij v upadanju. Povečuje pa se požarna
ogroženost pašnikov, travnikov, predvsem na področjih kjer se ne kosi in
je možnost strelnega udara ali malomarnosti. O požarni ogroženosti lahko
tako govorimo tudi v času razglašene povečane požarne ogroženosti. V načrtih zaščite in reševanja je
redarstvo vključeno predvsem v smislu opazovanja in alarmiranja ob
zaznavi požara. Tudi v prihodnje bo redarstvo preventivno in tudi
represivno ukrepalo zoper kršitelje, ki ne upoštevajo določil veljavne
zakonodaje, glede kurjenja v naravnem okolju. |
|
Ogroženost občinskih intervencijskih poti
|
|
Prevladujoč dejavnik tveganja na teh površinah je neupoštevanje
signalizacije. Neupoštevanje teh predpisov negativno vpliva na občutek
varnosti državljanov. |
|
|
|
Kot pomembnejše intervencijske poti lahko navedemo naslednje površine: |
|
-
parkirišča pred zdravstvenimi domovi, |
|
-
parkirišča pred osnovnimi šolami in telovadnicami, |
|
-
pred stanovanjskimi bloki, kjer je večje število stanovanj, |
|
-
pred hidranti. |
|
Osebni avtomobili bi morali biti parkirani na urejenih parkiriščih, ne
na cesti, kjer ovirajo dovoz intervencijskih vozil v primeru nesreče. |
|
|
|
Ogroženost cestnega prometa v naseljih |
|
Najbolj ogrožena kategorija udeležencev v naselju so pešci in vozniki
koles z motorjem. Slednji predstavljajo tudi veliko nevarnost v območjih
za pešce in območjih umirjenega prometa, kjer poleg tega, da ne
spoštujejo signalizacije, ne uporabljajo čelad, nimajo vozniških
dovoljenj in registriranih vozil, zaradi česar je ukrepanje zoper njih
oteženo, večina poizkusov ukrepanja pa pogosto povzroči bežanje pred
uradnimi osebami, kar povzroča še dodatno nevarnost za druge udeležence
in kršitelje same. |
|
Posredno nevarnost za varnost udeležencev v prometu predstavljajo še
ceste, kjer ni pločnikov oziroma tam kjer praviloma gradnja pločnikov
tudi ni mogoča, zaradi česar je potrebno zagotavljati zmanjševanje
hitrosti (s signalizacijo, kjer pa ta že obstaja, pa z doslednim
nadzorom). |
|
|
|
Kot
specifičen problem posredne nevarnosti pa se pojavlja problem
parkiranja, zaradi pomanjkanja parkirnih mest v naseljih Most na Soči,
Tolmin, Kobarid in Bovec. Predvsem se ta problem izraža v zaparkiranih
intervencijskih poteh in pločnikih ter ozkih prehodih med hišami, ki so
praviloma tudi šolske poti, zaradi česar pešci in otroci hodijo po
cesti. |
|
Po
statističnih podatkih policije, se največ prometnih nesreč pripeti na
cestah v naselju z uličnim sistemom. V naselju Kanal sta obremenjeni
Vojkova ulica, Kidričeva cesta in Gradnikova ulica. V naselju Deskle je
obremenjena Srebrničeva ulica. V naselju Plave pa ulica Ivana Gradnika,
kjer se zgodi tudi največ prometnih nesreč. Vse naštete ulice razen
Gradnikove ulice so tudi glavna povezava Sever (Tolmin) – jug (Nova
Gorica). |
|
|
|
Ogroženost cestnega prometa izven naselij |
|
Podobno kot v naselju se tudi izven naselja največ prometnih nesreč
pripeti na križiščih, kjer so posledice zaradi višjih hitrosti tudi
veliko hujše. Na cestah izven naselja še posebej izstopajo kršitve
hitrosti, nepravilnega prehitevanja in izsiljevanja prednosti, katerim
tudi tu pogosto botruje alkohol. |
|
|
|
Za
vse ceste izven naselja lahko kot prevladujoči vzrok in največji
dejavnik tveganja opredelimo preveliko hitrost, ki ga je možno zmanjšati
izključno z rednimi nadzori. |
|
Izven
naselij sta pomembnejši glavna cesta II. reda G2-103/1008 Ušnik – Plave
in G2-103/1009 Plave – Solkan na katerih je promet povečan še posebej v
poletnih mesecih, predvsem zaradi velikega števila motoristov.
|
|
|
|
Ogroženost javnih zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine
|
|
Statistika ne kaže posebne ogroženosti javnih zgradb in objektov naravne
in kulturne dediščine. Ker policija ne vodi posebne evidence o dogodkih
na teh objektih, smo zaprosili Zavod za varstvo kulturne dediščine in
Zavod za varstvo naravne dediščine, za podatke o morebitnih
poškodovanjih teh objektov. Glede na molk teh institucij, ocenjujemo, da
ti objekti niso ogroženi in ne potrebujejo posebne pozornosti organov
javnega reda. Druga kategorija so javne zgradbe, kjer so na udaru
vandalov predvsem avtobusne postaje, prometna signalizacija in komunalna
infrastruktura, ki je pogosto tarča pisanj, odstranitev, predrugačenja
ali prevračanja. Do teh dejanj prihaja predvsem od koncu tedna in ob
večjih športnih prireditvah, kjer so prisotni navijači. |
|
Na
udaru vandalov pa so tudi avtobusne postaje ter prometna signalizacija
in komunalna infrastruktura. Ta kategorija objektov je pogosto tarča
pisanj, odstranitev, predrugačenja ali prevračanja. Do teh dejanj
prihaja predvsem ob koncu tedna in preko vikendov v nočnem času. |
|
|
|
Ogroženost od kriminalnih pojavov – kriminalna ogroženost |
|
Policijska statistika prikazuje upad kaznivih dejanj na splošno, pri
čemer pa število kaznivih dejanj ni merodajno glede ogroženosti, saj bi
to ogroženost realneje prikazovala statistika posledic kaznivih dejan,
glede materialne škode in drugih posledic, ki jih to zmanjšano število
predstavlja. Poseben problem (kot tudi drugod po državi) predstavlja
porast kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, drastično pa vpliva
na občutek varnosti državljanov, predvsem pa ima za posledico večje
število odvisnikov in posledično s tem tudi povečanje premoženjske
kriminalitete, ki je vsaj na drugem, če ne kar na prvem mestu med
dejavniki za varno počutje v občini. Največ kaznivih dejanj se zgodi v
naseljih, kjer so sedeži občin. Negativno pa izstopajo prav dejanja v
obliki vandalizma v obrtni coni Na logu v Tolminu. |
|
|
|
Ogroženost javnega reda in miru |
|
Na
področju javnega reda in miru lahko iz statističnih podatkov ugotovimo,
da prevladuje trend upadanja števila prekrškov. Večina kršitev s
področja javnega reda in miru z elementi nasilja je koncentriranih na
gostinske lokale, ki imajo obratovalni čas ponoči, kjer se tudi predvaja
glasba. |
|
|
|
Med
ogroženost javnega reda štejemo tudi uporabo nevarnih živali, katere
vodniki lahkomiselno vodijo brez ustreznih zaščitnih ukrepov (vrvica,
nagobčnik), ki za večino oseb že samo po sebi povzroča strah in s tem
občutek ogroženosti. |
|
Glede
na to, da je policija že sedaj ukrepalo v primerih kršitev, takšni
pojavi posebej ne izstopajo, čeprav je potrebno tem pojavom namenjati
posebno pozornost, saj so lahko posledice ob izbruhu besa pri živalih
precej tragične. |
|
|
|
Ogroženost na javnih shodih in prireditvah |
|
Posebne ogroženosti na javnih prireditvah in shodih ne zaznavamo, saj so
vsi prijavljeni shodi na Upravni enoti Tolmin in Nova Gorica ustrezno
obravnavani in v sodelovanju s policijo tudi zagotovljeni zadostni
varnostni ukrepi, ki zagotavljajo dobro stanje na tem področju. Določeno
varnostno tveganje pa kljub temu pomenijo večje javne prireditve v
poletnih mesecih. To so predvsem Noč na Jezeru na Mostu na Soči,
Metalcamp, Sajeta, Nočna izmena Anhovo, Praznik kostanja Lig,
adrenalinske prireditve, kot so spusti z gorskimi kolesi, tekme na vodi
ipd… |
|
|
|
Ogroženost okolja (onesnaževanje, komunalni in drugi odpadki)
|
|
V
Medobčinskem upravi deluje medobčinska inšpekcija, ki izvaja nadzor nad
odlaganjem in ravnanjem s komunalnimi odpadki. Gre za nadzor nad
vključevanjem fizičnih in pravnih oseb v redni odvoz komunalnih
odpadkov. Glede na veliko pokritost rednega odvajanja komunalnih
odpadkov je primerov, ko gospodinjstva nimajo urejenega odvoza majhno.
Največji problem predstavljajo vožnja v naravnem okolju s štirikolesniki
na motorni pogon, avtomobili parkirani ob rekah, manjša divja
odlagališča na manj obljudenih lokacijah ter odlaganje odpadkov v
zbiralnice sekundarnih surovin, ki so namenjene za točno določene vrste
surovin in ne za kosovne ali za posebno nevarne odpadke. Z rednimi
nadzori in obhodi po kritičnih lokacijah zmanjšamo možnost nedovoljenega
oz. nepravilnega odlaganja odpadkov. |
|
V
primerih, ko gre za nedovoljeno odlaganje gradbenih in drugih
nekomunalnih odpadkov, se obvesti pristojne republiške inšpekcijske
službe. |
|
|
|
III.
OPREDELITEV VARNOSTNIH POTREB PODROČJA,
KI GA POKRIVA MU |
|
|
|
Pri
opredelitvi varnostnih potreb MU je potrebno izhajati iz določil 3.
člena ZORed, ki določa, da občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in
javni red na območju občine v skladu z zakonom ali na podlagi zakona
izdanimi občinskimi predpisi. Pri trenutno veljavni zakonodaji so
delovna področja določena v Zakonu o varstvu javnega reda in miru in
Zakonu o varnosti cestnega prometa, na podlagi katerih je izdana večina
občinskih odlokov, ki podrobneje urejajo posamezna področja.
|
|
Pri
tem je potrebno posebej poudariti, da je samo vzpostavljanje javnega
reda v pristojnosti policije, medtem ko je vzdrževanje javnega reda tudi
v pristojnosti medobčinskega redarstva. Kot vzpostavljanje javnega reda
je potrebno razumeti, da gre za aktivnosti, ko je javni red porušen in
ga je potrebno ponovno vzpostaviti. V tem delu intervenira policija,
občinsko redarstvo pa bo opravljalo naloge za preventivno vzdrževanje
stanja. |
|
Varnostne potrebe v MU opredeljujemo na podlagi analize ocene varnostnih
razmer, na podlagi programskih usmeritev MNZ – POLICIJE, ki je sprejela
v obliki strateških ciljev po delovnih področjih za izboljšanje
varnosti. Prav tako pa so v varnostnih potrebah zajete aktivnosti, ki
jih občani (ki smo jih preko predstavnikov KS pozvali, da aktivno
sodelujejo pri pripravi tega dokumenta) in drugi subjekti (npr. SPV
občin Kanal ob Soči, Tolmin, Kobarid in Bovec) ocenjujejo kot nujno
potrebne za zagotavljanje javnega reda in miru. |
|
|
|
Tako
lahko zapišemo, da so opredeljene varnostne potrebe skupek zahtev vseh
subjektov, ki imajo interes za zviševanje stopnje varnosti. Na podlagi
opredelitve varnostnih potreb bomo v poglavju »Cilji SOPV« določili
cilje tega dokumenta in tudi aktivnosti za uresničitev teh ciljev. Pri
varnostnih potrebah bomo izhajali predvsem iz že naštetih pristojnosti
in pooblastil redarjev in namena pričujočega dokumenta tako, da bomo
navajali le tiste varnostne potrebe, ki jih lahko redarstvo neposredno
ali posredno tudi nudi. |
|
|
|
Varnostne potrebe razdelimo na štiri področja, ki jih taksativno navaja
ZORed: |
|
|
|
-
nadzorovanje varnega in neoviranega
cestnega prometa v naseljih in varovanje cest in okolja v naseljih
in na občinskih cestah zunaj naselij
|
|
V tem sklopu so se kot bistvene pokazale potrebe po: |
|
O
ukrepih za zmanjšanje hitrosti na cestah, kjer prihaja do prometnih
nesreč iz tega vzroka, to pa sta glavni cesti II. reda G2-103/1008 Ušnik
– Plave in G2-103/1009 Plave – Solkan; |
|
O
ukrepih zoper voznike, ki ne spoštujejo pravil parkiranja, predvsem tam,
kjer je s prekrški promet onemogočen, ogrožen, oviran ali pa so
zaparkirane intervencijske poti (stari del Tolmina s poudarkom na Trgu
M. Tita, Cankarjevi in Rutarjevi ulici ter Trgu svobode v Kobaridu in
Trgu golobarskih žrtev v Bovcu ter ulicah v naseljih); |
|
O
ukrepih zoper voznike, ki parkirajo po pločnikih in križiščih pri
gostinskih lokalih; |
|
O
odstranjevanju zapuščenih vozil iz javnih površin; |
|
O
prisotnosti redarjev na šolskih poteh, predvsem v času prvih šolskih
dni; |
|
O
rednem pregledovanju prometne signalizacije in obveščanje pristojnih za
odpravo pomanjkljivosti; |
|
O
pomoč
rediteljem pri urejanju parkiranja ob večjih prireditvah; |
|
O
aktivni udeležbi redarstva v vseh preventivnih akcijah ki jih v skladu z
programom dela organizirajo občinski SPV. |
|
|
|
-
skrb za varnost na občinskih javnih
poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah
|
|
V tem
sklopu so se kot bistvene pokazale potrebe po ukrepih: |
|
O
zoper
voznike, ki ne upoštevajo prepovedi vožnje po ustrezno označenih poteh
do rek in do sprehajalne poti okoli jezera; |
|
O
zoper
uporabnike vstopno izstopnih mest na reki Soči in njenih pritokih, ki se
ne držijo predpisanih pravil; |
|
O
zoper
uporabnike urejenih parkirišč na reki Nadiži, ki se ne držijo
predpisanih pravil; |
|
O
zoper
osebe, ki odlagajo odpadke (steklenice, pločevinke) v parkih in
območjih, kjer se ob večerih zbira mladina. |
|
|
|
-
varovanje javnega premoženja,
naravne in kulturne dediščine
|
|
V tem
sklopu so se kot bistvene potrebe pokazale potrebe po: |
|
O
obhodih pokopališč in sakralnih objektov; |
|
O
prisotnosti redarjev pri kulturnih spomenikih in drugih javnih objektih,
ki so že bili tarča vandalov. |
|
|
|
|
|
-
vzdrževati javni red in mir
|
|
Pri
vzdrževanju javnega reda in miru so navedene potrebe na vseh ostalih
področjih, ki niso navedena zgoraj, predvsem pa se nanašajo na
kriminalna dejanja in prekrške, ki motijo občane in s katerimi se
povzroča škoda na javnem dobrem ali zasebni lastnini. |
|
V tem
sklopu so se kot bistvene pokazale potrebe po: |
|
O
prisotnosti redarjev v bližini nočnih lokalov, kjer zaradi kadilskega
zakona obiskovalci kršijo nočni mir, prihaja pa tudi do drugih izgredov; |
|
O
prisotnosti redarjev ob rekah v poletnih mesecih, kjer prihaja do
odmetavanja odpadkov, razbijanja stekla, uničevanja in prevračanja košev
za smeti; |
|
O
prisotnost redarjev na širšem območju MU, ob pomoči nadzornikov TNP in
ribiških čuvajev, z namenom preventivnega delovanja pred črnim
kampiranjem; |
|
O
prisotnosti redarjev v poletnih mesecih na kopališčih ob rekah, zaradi
kršitev občinskih odlokov o kopanju živali, pranju posode in
avtomobilov, kurjenja ipd…; |
|
O
nadzoru javnih prireditev, kjer redarji preprečujejo kršitve in
nadzirajo tudi ravnanja rediteljev ter zagotavljajo, da je prireditveni
prostor po prireditvi počiščen. |
|
|
|
Navedene varnostne potrebe so ugotovljene na podlagi dosedanjih
dogodkov, ki jih je obravnavala policija, redarstvo, ali pa so nanje
opozorili občani in drugi subjekti, ki so povezani z varnostjo in redom.
|
|
|
|
Poudariti je potrebno, da se varnostne potrebe spreminjajo glede na
letni čas, dneve v tednu in na trenutne razmere (prireditve, delovišča,
poslabšanja prometne varnosti, požarna ogroženost, serije kaznivih
dejanj), zato je nujno, da vodja medobčinskega redarstva, spremlja
spremembe in pri usmerjanju in načrtovanju takoj prilagodi aktivnosti
novo nastali situaciji. |
|
|
|
|
|
3. CILJI, ORGANIZACIJA IN DELOVANJE OBČINSKE REDARSKE SLUŽBE |
|
3.1
Cilji delovanja medobčinske redarske službe |
|
Do
vzpostavitve redarske službe v okviru MU je na tem območju za varnost
skrbela izključno policija. Redarska služba je lokalni skupnosti dala
možnost, da v določeni meri sama poskrbi za varnost, v večji meri pa s
svojimi ukrepi pritegne ukrepanje policije, kateri so lahko redarji v
veliko pomoč, tako fizično, kot v obliki informacij, do katerih bodo
prišli na terenu. |
|
Tu pa
se lahko začne delo občinskih redarjev, ki se bo seveda razvijalo z
izkušnjami in prakso, zagotovo pa tudi zakonodaja na tem področju še ni
dokončna. |
|
|
|
Glavne cilje bomo v nadaljevanju predstavili po obliki strategije,
operativno pa bodo skupaj s strategijo izvedbe predstavljeni po
področjih dela v poglavju o vrstah in obsegu nalog občinskih redarjev. |
|
|
|
Glavni cilj delovanja medobčinske redarske službe je povečati varnost
kot temeljno z ustavo varovano dobrino. Z ustanovitvijo redarske službe
prevzema lokalna skupnost aktivno vlogo pri zagotavljanju tako osebne
varnosti občanov, kot tudi varnosti osebnega in skupnega (javnega)
premoženja. Zaradi omejenih pristojnosti, bo redarstvo delovalo predvsem
preventivno, ter kot tretje oko policije in drugih organizacij, ki
skrbijo za varnost na območju MU. |
|
|
|
Drugi
cilj delovanja redarske službe je predvsem v obravnavanju pojavov, ki so
problematični za lokalno prebivalstvo, pa so bile do sedaj s strani
policije tolerirani namenoma ali pa niso sovpadali v kontekst njihove
strategije dela. Gre za pojave, ki ji pravimo tudi bagatela, čeprav za
prebivalstvo, v sicer urejenem okolju, predstavljajo vse prej kot
neznatne kršitve. Z redarsko službo pa bo prebivalcem dana možnost, da
opozorijo na varnostne probleme, na katere bo moč takoj odreagirati in
jih s tem tudi odpraviti. |
|
|
|
Tretji cilj delovanja redarske službe je v izgradnji partnerskega odnosa
z policijo, s čemer se bo ta bolj približala problemom lokalnega
prebivalstva. Ta partnerski odnos bo viden predvsem v različnih oblikah
izmenjave podatkov, medsebojni pomoči, skupnih akcijah (od preventivnih
do prometnih). |
|
|
|
Četrti, ne pa najmanj pomemben cilj delovanja, pa je v nadzoru
izvrševanja občinskih odlokov, ki jih je lokalna skupnost sprejela za
ureditev zadev lokalnega pomena. Do sedaj so bili občinski predpisi
največkrat mrtva črka na papirju, saj so občani kmalu ugotovili, da za
kršitve ni sankcij oziroma nikogar, ki bi kršitelje preganjal. |
|
3.2
Vodenje medobčinske redarske službe |
|
Medobčinsko redarstvo deluje v okviru Medobčinske uprave. Gre za organ
skupne občinske uprave štirih občin zgornjega Posočja. Medobčinsko
upravo vodi predstojnik medobčinske uprave, ki opravlja tudi naloge
inšpekcijskega nadzora in neposrednega vodenja medobčinske redarske
službe in tako skrbi za ustavnost, zakonitost in strokovnost dela
redarjev ter za izvajanje Skupnega občinskega programa varnosti (v
nadaljnjem besedilu SOPV). Predstojnik medobčinske uprave za svoje delo
odgovarja županom občin ustanoviteljic, ki posredno preko direktorjev
oziroma tajnikov občinskih uprav tudi nadzirajo delo in izvajanje SOPV. |
|
3.3
Pristojnosti medobčinskega redarstva |
|
Zakon
o občinskem redarstvu (ZORed) je organizacijski predpis, ki ureja pogoje
za izvajanje redarskih pooblastil, same pristojnosti pa določajo
področni zakoni, ki jih ZORed ne navaja, saj dopušča možnost, da bodo
redarji dobili pristojnosti še za druga področja. Določa pa pooblastila
za izvajanje nalog, ki jih imajo občinski redarji, ta pa so: |
|
|
|
|
|
-
ugotavljanje istovetnosti,
|
|
|
|
|
|
-
zadržanje storilca prekrška in
kaznivega dejanja,
|
|
-
uporaba fizične sile, sredstev za
vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca.
|
|
|
|
Zakon
o prekrških, ki je prav tako organizacijski predpis določa, da o
prekrških odločajo prekrškovni organi, katerih del so tudi pooblaščene
uradne osebe občinskih redarstev, s čimer je redarjem dano pooblastilo,
da odločajo o prekrških v postopku s plačilnim nalogom in hitrem
postopku z odločbo. Zaenkrat določajo stvarno pristojnost redarjev
naslednji zakoni: |
|
|
|
1.
Zakon o varstvu javnega reda in miru |
|
V
Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/2006,
ZJRM-1) je v določbi tretjega odstavka 27. člena generalno opredeljena
pristojnost občinskega redarstva za nadzor nad izvajanjem določenih
določb tega zakona oziroma pristojnost za odločanje o posameznih
prekrških, ki so opredeljeni v ZJRM-1. |
|
|
|
Medobčinsko redarstvo lahko skladno z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem
postopku odloča o naslednjih kršitvah: |
|
-
nedostojno vedenje (7. člen);
|
|
-
beračenje na javnem kraju (9. člen);
|
|
-
uporaba nevarnih predmetov (prvi
odstavek 11. člena);
|
|
-
poškodovanje uradnega napisa, oznake
ali odločbe (12. člen);
|
|
-
pisanje po objektih (13. člen);
|
|
|
|
|
|
-
uporaba živali (19. člen);
|
|
-
neupoštevanje zakonitega ukrepa
uradnih oseb (prvi in tretji odstavek 22. člena).
|
|
|
|
2.
Zakon o varnosti cestnega prometa |
|
V
Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 37/2008,
ZVCP-1E) so opredeljena pooblastila občinskega redarstva na področju
cestnega prometa v občini, ki v 14. členu določa, da občinski redarji
zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa:
|
|
|
|
-
urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih
lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju,
|
|
-
izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v
naselju,
|
|
-
izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju
umirjenega prometa in območju za pešce,
|
|
-
ugotavljajo kršitve določb 113. člena ZVCP (določbe se nanašajo na
onesnaževanje ceste in okolja z vozili) v naselju in na občinskih
cestah zunaj naselja in
|
|
-
opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za
nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo.
|
|
|
|
Pri
opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in opozorila
ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje s tem in
drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi. |
|
|
|
3.
Občinski odloki |
|
Kot
je določeno v določbi prvega odstavka 3. člena Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 3/2007) lahko občine posamezne oziroma konkretne
naloge občinskih redarjev opredelijo z občinskimi odloki in sicer:
|
|
O
Odlok o ureditvi plovbe v občini Tolmin
(Primorske novice Uradne objave, št. 8/01) |
Občinski redarji imajo pri izvajanju nadzora nad tem odlokom, ko
ugotovijo kršitev predpisa, pravico in dolžnost: |
o
opozoriti na kršitve predpisa, |
o
legitimirati kršitelja in priče, |
o
mandatno kaznovati in izterjati izrečeno mandatno
kazen, |
o
izdati plačilni nalog, predlagati uvedbo postopka o
prekršku, naznanjati gospodarske prestopke oziroma kazniva dejanja, ki
jih zazna, |
o
dati ustne in pisne naloge za odpravo nepravilnosti,
|
o
s poročili sporočati zaznane podatke pristojnim
organom, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen,
|
o
opravljati dejanja in strokovne naloge v zvezi z
izvajanjem pooblastil ministrstev. |
|
|
O
Odlok o avto-taksi dejavnosti v občini Tolmin
(Primorske novice Uradne objave, št. 23/07) |
Občinski redarji izvajajo nadzor nad naslednjimi določbami: |
o
prepovedano je opravljati avto – taksi prevoze na
območju Občine Tolmin in uporabljati avto – taksi postajališče z
vozilom, ki nima občinskega dovoljenja; |
o
prepovedano je, da vozilo za opravljanje avto – taksi
prevozov vozi voznik, za katerega ni izdano potrdilo pristojnega organa. |
|
O
Odlok o občinskih cestah v Občini Tolmin
(Uradno glasilo, št. 8/99, Primorske novice Uradne objave, št. 27/08) |
Občinski redarji skupaj s pristojno inšpekcijo za ceste izvajajo nadzor
nad naslednjimi določbami: |
|
o
nadzorujejo opravljanje rednega vzdrževanja in
odrejajo odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; |
|
o
nadzorujejo dela pri obnavljanju cest in odrejajo
ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi
priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena
dela ali opisom teh del; |
|
o
nadzorujejo izvajanje ukrepov za varstvo cest in
prometa na njih ter ustavljajo vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez
izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim; |
|
o
odrejajo odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na
cesti, ki ogrožajo varnost prometa; |
|
o
v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost
prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrejajo začasne
ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda; |
|
o
odrejajo ukrepe za zagotovitev polja preglednosti; |
|
o
nadzorujejo izvajanje predpisanih pogojev pri posegih
v varovalnem pasu ceste.
|
|
O
Odlok o plakatiranju v Občini Tolmin
(Primorske novice Uradne objave, št. 27/08) |
|
Občinski redarji izvajajo nadzor nad naslednjimi določbami: |
|
o
Prepovedano je lepiti plakate izven plakatnega mesta, |
|
o
Prepovedano je lepiti plakate v nasprotju z določili
8. člena tega odloka, |
|
o
Prepovedano je lepiti plakate, ki niso predpisano
potrjeni, |
|
o
Prepovedano je lepiti plakate na privatni lastnini
brez predhodnega dovoljenja lastnika ali najemnika, |
|
o
Prepovedano je lepiti plakate preko plakata, ki
oglašuje oziroma vabi na prireditev, ki se še ni zgodila. |
|
|
|
O
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini
Tolmin (Primorske novice Uradne objave, št. 19/00) |
|
Občinski redarji izvajajo nadzor nad
naslednjo določbo: |
|
o
prepovedana je opustitev storitev javne službe in
kopičenje komunalnih odpadkov ter njihovo sežiganje ali odlaganje v
objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje
komunalnih odpadkov. |
|
|
|
|
|
O
Odlok
o občinskih cestah v Občini Kobarid (Uradni list RS, št. 80/2003) |
|
Občinski redarji skupaj s pristojno inšpekcijo za ceste izvajajo nadzor
nad naslednjimi določbami: |
|
o
nadzorujejo opravljanje rednega vzdrževanja in
odrejajo odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; |
|
o
nadzorujejo dela pri obnavljanju cest in odrejajo
ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi
priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena
dela ali opisom teh del; |
|
o
nadzorujejo izvajanje ukrepov za varstvo cest in
prometa na njih ter ustavljajo vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez
izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim; |
|
o
odrejajo odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na
cesti, ki ogrožajo varnost prometa; |
|
o
v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost
prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrejajo začasne
ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda; |
|
o
odrejajo ukrepe za zagotovitev polja preglednosti; |
|
o
nadzorujejo izvajanje predpisanih pogojev pri posegih
v varovalnem pasu ceste. |
|
O
Odlok o rabi in varovanju dostopnih mest za športno
plovbo ob reki Soči na območju Občine Kobarid-UPB
(Uradni list RS, št. 57/2008)
Občinski redarji imajo pri izvajanju nadzora nad tem odlokom, ko
ugotovijo kršitev predpisa, pravico in dolžnost: |
|
o
opozoriti na kršitve predpisa,
o
legitimirati kršitelja in priče, |
|
o
mandatno kaznovati in izterjati izrečeno mandatno
kazen, |
|
o
izdati plačilni nalog, predlagati uvedbo postopka o
prekršku, naznanjati gospodarske prestopke oziroma kazniva dejanja, ki
jih zazna, |
|
o
dati ustne in pisne naloge za odpravo nepravilnosti,
|
|
o
s poročili sporočati zaznane podatke pristojnim
organom, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen,
|
|
o
opravljati dejanja in strokovne naloge v zvezi z
izvajanjem pooblastil ministrstev. |
|
|
|
O
Odlok
o prometnem in obrežnem režimu na območju Občine Kobarid
(Uradni list RS, št. 57/2008)
Občinski redarji imajo pri izvajanju nadzora nad tem odlokom, ko
ugotovijo kršitev predpisa, pravico in dolžnost
o
opozoriti na kršitve predpisa,
o
legitimirati kršitelja in priče, |
o
mandatno kaznovati in izterjati izrečeno mandatno
kazen, |
o
izdati plačilni nalog, predlagati uvedbo postopka o
prekršku, |
o
naznanjati gospodarske prestopke oziroma kazniva
dejanja, ki jih zazna, |
o
dati ustne in pisne naloge za odpravo
nepravilnosti, |
o
s poročili sporočati zaznane podatke pristojnim
organom, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni
pristojen, |
o
opravljati dejanja in strokovne naloge v zvezi z
izvajanjem pooblastil ministrstev. |
O
Odlok
o prepovedi vožnje vozil v naravnem okolju na območju Občine Kobarid (Uradni
list RS, št. 57/2008)
Občinski redarji imajo pri izvajanju nadzora nad tem
odlokom, ko ugotovijo kršitev predpisa, pravico in dolžnost
o
opozoriti na kršitve predpisov, |
o
legitimirati kršitelja in priče, |
o
mandatno kaznovati in izterjati izrečeno globo,
|
o
v skladu z določbami Zakona o prekrških začasno
odvzeti dokumente, prevozna sredstva in druge premičnine, ki jih
ima kršitelj pri sebi, |
o
izdati plačilni nalog, predlagati uvedbo postopka o
prekršku, naznanjati gospodarske prestopke oziroma kazniva
dejanja, ki jih zazna, |
o
dati ustne in pisne naloge za odpravo
nepravilnosti, |
o
s poročili sporočati zaznane podatke pristojnim
organom če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni
pristojen.
O
Odlok o občinskih cestah v Občini Bovec (Uradno glasilo, št. 8/2000)
Občinski redarji skupaj s pristojno inšpekcijo za ceste izvajajo
nadzor nad naslednjimi določbami:
o
nadzorujejo opravljanje rednega vzdrževanja in
odrejajo odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; |
o
nadzorujejo dela pri obnavljanju cest in odrejajo
ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o
dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno
dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del; |
o
nadzorujejo izvajanje ukrepov za varstvo cest in
prometa na njih ter ustavljajo vsa dela na cesti, ki se
opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v
nasprotju z njim; |
o
odrejajo odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti
na cesti, ki ogrožajo varnost prometa; |
o
v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost
prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej,
odrejajo začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali
prepreči škoda; |
o
odrejajo ukrepe za zagotovitev polja
preglednosti; |
o
nadzorujejo izvajanje predpisanih pogojev pri
posegih v varovalnem pasu ceste. |
O
Odlok o rabi in varovanju dostopnih mest za športno
plovbo ob reki Soči
(Uradni list RS, št. 68/2003)
Občinski redarji imajo pri izvajanju nadzora nad tem
odlokom, ko ugotovijo kršitev predpisa, pravico in
dolžnost: |
o
opozoriti na kršitve predpisa,
o
legitimirati kršitelja in priče, |
o
mandatno kaznovati in izterjati izrečeno mandatno
kazen, |
o
izdati plačilni nalog, predlagati uvedbo postopka
o prekršku, naznanjati gospodarske prestopke oziroma
kazniva dejanja, ki jih zazna, |
o
dati ustne in pisne naloge za odpravo
nepravilnosti, |
o
s poročili sporočati zaznane podatke pristojnim
organom, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam
ni pristojen, |
o
opravljati dejanja in strokovne naloge v zvezi z
izvajanjem pooblastil ministrstev. |
|
O
Odlok o prometnem režimu za avtodome na območju Občine
Bovec ter režimu parkiranja na avtodomskem postajališču
Dvor Bovec
(Uradni list RS, št. 60/2007)
Občinski redarji izvajajo nadzor nad naslednjimi
določbami:
o
Avtodomi so lahko parkirani na
javni površini v skladu z veljavnim parkirnim režimom,
vendar največ do 12 ur, na avtodomskem postajališču Dvor
pa 36 ur, pri čemer se šteje, da se avtodomski turisti
na javni površini oziroma avtodomskem postajališču
zadržujejo zaradi nujnega počitka med vožnjo.
o
Ustavljanje in parkiranje
avtodomov je do trajanja 12 ur dovoljeno tudi v pasu do
5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v
skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu
ne nasprotuje lastnik zemljišča, in sicer za opravljanje
nujnega počitka med vožnjo.
|
|
|
|
O
Občina Kanal ob Soči je posamezne oziroma konkretne
naloge občinskih redarjev že opredelila z občinskimi odloki
in sicer: |
|
|
|
o
Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v
Občini Kanal ob Soči (Uradni list RS št. 51/2008) |
|
o
Odlok o občinskih cestah (Uradne objave Primorskih
novic št. 45/2004) |
|
o
Odlok o zimski službi v Občini Kanal ob Soči (Uradne
objave Primorskih novic št. 44/2001) |
|
o
Odlok o urejanju javnih površin ter zunanjem videzu
naselji v Občini Kanal ob Soči (Uradne objave Primorskih novic št.
02/2000) |
|
o
Pravilnik o odstranjevanju zapuščenih vozil (Uradne
objave Primorskih novic št. 02/2000) |
|
o
Odlok o prekrških zoper javni red in mir v Občini
Kanal ob Soči (Uradne objave Primorskih novic št. 02/2000) |
|
o
Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter
urejanju pokopališč v Občini Kanal ob Soči (Uradne objave Primorskih
novic št. 13/1998) |
|
o
Odlok o grbu, zastavi, pečatu in občinskem prazniku
Občine Kanal ob Soči (Uradne objave Primorskih novic št. 44/1997) |
|
o
Odlok o komunalnih taksah v Občini Kanal ob Soči
(Uradne objave Primorskih novic št. 40/1997) |
|
o
Odlok o postavljanju in upravljanju objektov za
nameščanje obvestil in reklam na območju Občine Kanal ob Soči (Uradne
objave Primorskih novic št. 40/1996) |
|
o
Odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in padavinskih
voda na območju Občine Kanal ob Soči (Uradne objave Primorskih novic št.
25/1996) |
|
o
Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradne objave Primorskih
novic št. 20/1996) |
|
S
sprejemom OPV, pa se skladno z republiškimi predpisi pripravijo tudi
drugi odloki. |
|
3.4 Pogoji za delovanje medobčinskega redarstva
(prostori, oprema, vozila, zveze) |
|
Medobčinsko redarstvo v okviru medobčinske inšpekcije, kot notranje
organizacijske enote MU ima sedež in svoje prostore na Trgu golobarskih
žrtev 8 v Bovcu. Občinski redarji, ki imajo svoje pisarne po eden v
vsaki občini ustanoviteljici, razpolagajo z enim označenim osebnim
vozilom in dvema neoznačenima. V skladu s finančnimi zmožnostmi, bo v
letu 2009 označeno še eno od obstoječih osebnih motornih vozil. Prav
tako je na sedežu MU na razpolago tudi neoznačeno kolo z motorjem za
potrebe redarske službe. |
|
Vsi
občinski redarji so opremljeni z mobilnim telefonom in mobilnimi enotami
za vodenje prekrškovnega postopka podjetja Inpores d.o.o. |
|
Prav
tako so tudi vsi opremljeni z osebno opremo in prisilnimi sredstvi
skladno s Pravilnikom o opremi in načinu uporabe opreme občinskih
redarjev (Uradni list RS, št. 78/2007). |
|
3.5 Administracija in vodenje evidenc |
|
Administrativna dela in vodenje prekrškovnih evidenc se vrši v okviru
administrativnega poslovanja Medobčinske uprave. Prekrškovne evidence
vodimo s programom »prekrškovni organ« podjetja INPORES d.o.o., ki skrbi
za delovanje in skladnost evidence z zakonom. |
|
3.6 Informacijski sistem medobčinskega redarstva |
|
Medobčinsko redarstvo uporablja informacijske sisteme občin
ustanoviteljic glede na pisarno posameznega redarja, s programskimi
orodji, ki jih vzdržuje renomirano podjetje, s katerim ima posamezna
občina sklenjeno pogodbo. Ta skrbi tudi, da so podatki vodeni in
hranjeni skladno z zakonodajo, ki se nanaša na vodenje prekrškovnih
evidenc in varstva osebnih podatkov. |
|
4. CILJI SKUPNEGA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI |
|
|
|
Osnovni cilj SOPV je zagotoviti zadovoljivo stanje javne
varnosti oziroma javnega reda in miru na območju MU. To pomeni, da je
potrebno s pravno sistemskimi, organizacijskimi in konkretnimi ukrepi
zagotoviti varen, čist in urejen javen prostor v občini. S pomočjo vseh
teh ukrepov se bo zagotavljala kvaliteta življenja v občini ter
odpravljali posamezni odklonski pojavi v občini. |
|
|
|
Delo redarske službe mora biti usmerjeno v kršitve, ki
predstavljajo večjo nevarnost za javni interes in imajo škodljive
posledice za osebe, premoženje in okolje, redarska služba pa mora v
primeru zaznane kršitev ukrepati sorazmerno, v skladu z naravo kršitve
in njenimi posledicami. |
|
Strateški in operativni cilji SOPV so: |
|
I.
STRATEŠKI CILJ |
|
Dvig kakovosti življenja in dela občanov ter dvig stopnje varnosti
javnega prostora v občini. |
|
To je krovni cilj in edini cilj zagotavljanja varnosti v
MU z redarsko službo. Njegova vsebina izhaja in nacionalne varnostne
politike, iz zakonskih določil, iz nacionalnih programov varnosti in iz
splošnih varnostnih potreb slovenskih mest in občin. Gre za dolgoročni
cilj dvigovanja stopnje varnosti javnega prostora in prebivalstva v
občini. Za dosego tega cilja pa je potrebno dosledno izvajanje
aktivnosti in ukrepov določenih za posamezno operativno področje.
Posamezne operativne aktivnosti redarstva se izvajajo usklajeno z ukrepi
policije, varnostnih služb in inšpekcij, zaradi česar je nujna
povezanost teh služb in redno sodelovanje med njimi. To sodelovanje in
komunikacija je določena v protokolu o sodelovanju, ki je tudi temelj za
partnerski odnos, ki smo ga v preteklosti pogrešali. Z izvajanjem
protokola o sodelovanju med redarstvom in policijo, bomo tudi
zagotavljali izvrševanje programskih usmeritev Ministrstva za notranje
zadeve in Ministrstva za promet glede varnosti v cestnem prometu,
varnosti javnega reda in miru, preprečevanja kriminalnih pojavov ter
varovanja ljudi, premoženja in okolja. Z izvajanjem aktivnosti za dosego
operativnih ciljev, bodo vsi akterji varnosti v občini za dosego
krovnega cilja prispevali k: |
|
-
preprečevanju prekrškov, |
|
-
preprečevanju kaznivih dejanj, |
|
-
zmanjševanju posledic (škod in izgub) nastalih zaradi
izrednih dogodkov kot so naravne nesreče, prometne nezgode,
onesnaževanje okolja, poškodovanje javnih zgradb ter poškodovanje
objektov s statusom naravne in kulturne dediščine, |
|
-
obvladovanju varnostnih tveganj, |
|
-
uvajanju standardov kakovosti varovanja ljudi,
premoženja, javnega prostora, javnih zgradb, okolja ter naravne in
kulturne dediščine. |
|
|
|
Nosilci aktivnosti: |
|
q
Medobčinsko redarstvo |
|
q
Policijska postaja |
|
q
Ministrstvo za notranje zadeve |
|
q
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko |
|
q
Ministrstvo za promet |
|
q
Občinski organi |
|
q
Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu |
|
q
Upravljavci in vzdrževalci mestnih ulic in občinskih cest |
|
q
Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na ulicah in cestah |
|
q
Zavod
za varstvo kulturne dediščine |
|
q
Medobčinska inšpekcija |
|
q
Komunalna podjetja |
|
q
Civilne institucije za varstvo okolja. |
|
|
|
II.
OPERATIVNI CILJI |
|
|
|
-
VARNOST CESTNEGA PROMETA: Zmanjševanje števila prometnih nesreč in
njihovih posledic, zmanjšanje prometnih prekrškov na cestah v
naseljih in na občinskih cestah izven naselij, zagotovitev
prevoznosti in prehodnosti intervencijskih poti, ter povečanje
pretočnosti prometa z operativno dinamiko občinske redarske službe
in policijske postaje
|
|
Opis cilja: |
|
Varnost v cestnem prometu še vedno ni zadovoljiva. Pred
leti postavljeni cilji prometne varnosti se niso v celoti uresničili.
Zato se v cestnem prometu še vedno pojavlja preveč varnostnih tveganj,
ki jih je treba obvladati s stalnim policijskim in redarskim nadzorom, z
izboljšanjem rednega in investicijskega vzdrževanja cest, s širitvijo
parkirnih kapacitet, s povečanjem nadzora nad parkirnimi površinami ter
pri obvladovanju prometnih prekrškov in temeljnih vzrokov prometnih
nezgod (hitrost, alkohol). |
|
Intervencijske poti so namenjene lažji in hitrejši
dostopnosti intervencijskih vozil (policija, gasilci, reševalci idr.) v
primeru intervencijskih posegov. V primeru neprevoznosti oziroma
neprehodnosti se povečujejo intervencijski časi, kar posledično vpliva
na povečano stopnjo ogroženosti zdravja in življenja ljudi, varnosti
premičnega in nepremičnega premoženja idr. Zaradi tega je priporočljivo,
da občinski redarji poznajo območja na katerih se nahajajo
intervencijske poti in s svojim ukrepanjem zagotovijo optimalno
prevoznost oziroma prehodnost intervencijskih poti. |
|
|
|
Aktivnosti in ukrepi za doseganje cilja: |
|
-
dosledno ukrepanje zoper voznike, ki ne upoštevajo
prepovedi vožnje v območjih za pešce in območjih umirjenega prometa; |
|
-
dosledno ukrepanje zoper voznike, ki ne upoštevajo
prepovedi vožnje na pešpoteh in rekreacijskih površinah (poti do rek in
okoli jezera ter ostale tematske poti); |
|
-
ukrepanje zoper pešce, ki ne uporabljajo kresničke
ali ne hodijo po levi, na vseh lokalnih cestah, kjer ni pločnikov; |
|
-
dosledno ukrepanje zoper voznike, ki ne spoštujejo
pravil parkiranja, predvsem tam, kjer je s prekrški promet onemogočen,
ogrožen, oviran ali pa so zaparkirane intervencijske poti (KS Most na
Soči, KS Tolmin, KS Kanal ob Soči, KS Deskle, KS Kobarid in KS Bovec); |
|
-
ukrepanje zoper voznike, ki parkirajo po pločnikih in
križiščih pri gostinskih lokalih ter na šolskih poteh; |
|
-
dosledno odstranjevanje zapuščenih vozil;
|
|
-
prisotnost redarjev na šolskih poteh, v času prvih
šolskih dni, kjer opozarjajo otroke na nevarnosti in jim nudijo pomoč; |
|
-
redno pregledovanju prometne signalizacije in
obveščanje pristojnih za odpravo pomanjkljivosti; |
|
-
pomoč rediteljem pri urejanju parkiranja ob večjih
prireditvah; |
|
-
aktivni udeležbi redarstva v vseh preventivnih
akcijah ki jih v skladu z programom dela organizira SPV posamezne
občine; |
|
-
predlaganje in aktivno sodelovanje pri uvedbi
sprememb prometnih režimov za varnejši promet ter drugimi možnimi
ukrepi, predvsem z vidika varnosti otrok, pešcev, kolesarjev in
invalidov. |
|
|
|
|
|
|
|
Nosilci: |
|
q
Redarska služba |
|
q
Policijska postaja |
|
q
Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu |
|
q
Upravljavci in vzdrževalci mestnih ulic in občinskih cest |
|
q
Izvajalci gradbenih in vzdrževalnih del na ulicah in cestah |
|
|
|
II.
VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU:
Obvladovanje javnega prostora s fizično prisotnostjo redarjev na način,
ki je v skladu s pravnimi predpisi, oceno varnostnih razmer in varnostno
stroko |
|
Opis cilja: |
|
Zakon
o javnem redu in miru opredeljuje javni red in mir kot stanje, v katerem
je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in
zakonih. Namen zakona je zato neposredno uresničevanje pravice ljudi do
varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v
telesno in duševno celovitost posameznika, ovirajo izvrševanje pravic in
dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih
skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Vzdrževanje javnega reda in
miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih
organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo
varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku. |
|
|
|
Javni
red in mir je dobrina, ki izključuje vsa protipravna dejanja, s
katerimi se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja. Javni
red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno varno in mirno počutje
ljudi, njihovo neovirano gibanje na javnih krajih in drugih površinah,
uporaba javnih objektov, stanovanj in drugih prostorov, nemoteno
opravljanje uradnih opravil državnih in drugih organov, organizacij in
skupnosti oziroma optimalno varnost znotraj družbene skupnosti. Javni
red torej pomeni nek minimum socialnih pravil, ki jih velika večina
prebivalstva razume kot nujno potrebne za svoje sožitje. |
|
Vzdrževanje javnega reda in miru je torej delovanje
skupnosti (tudi lokalne skupnosti), ki s predpisi in ukrepi državnih in
drugih organov zagotavlja, da se preprečijo in obvladujejo ravnanja in
nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi
skupnosti in posamezniku. Gre torej za škodljiva ravnanja skupin ali
posameznikov, ki se na javnem kraju nedostojno, drzno ali nasilno
vedejo, ki ustvarjajo nered v gostinskih lokalih, na javnih shodih in na
javnih prireditvah, ki uporabljajo nevarne predmete ali nevarne snovi,
ki povzročajo hrup, ki beračijo, nedovoljeno kampirajo in prenočujejo na
javnih krajih, ki ustvarjajo vandalizem, nehumano in v nasprotju s
predpisi uporabljajo in vodijo živali, uničujejo državne simbole in
pišejo po zgradbah. Vsa navedena škodljiva in kazniva ravnanja
zmanjšujejo kakovost bivanja in gibanja na javnih površinah in v javnih
prostorih. Občinske redarske službe in občinski redarji imajo
pristojnosti, pooblastila in naloge, da se aktivno vključijo v proces
kontinuiranega zagotavljanja javnega reda in miru na območju mesta. |
|
|
|
Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja: |
|
-
prisotnost redarjev v parkih, ob vikendih, kjer
prihaja do odmetavanja odpadkov, razbijanja stekla, uničevanja in
prevračanja košev za smeti in pisanja po objektih; |
|
-
prisotnost redarjev ob rekah v poletnem času zaradi
izvajanja občinskih odlokov o uporabi in rabi vstopno izstopnih mest za
športno plovbo in odlokov o prometnem in obrežnem režimu; |
|
-
prisotnosti redarjev pri kulturnih objektih in
spomenikih, kjer prihaja do kršitev javnega reda; |
|
-
dosledno ukrepanje zoper osebe, ki uporabljajo
nevarne predmete (petarde in drugo pirotehniko) predvsem v času
praznovanj; |
|
-
dosledno ukrepanje zoper osebe, ki se nedostojno
vedejo na javnih krajih in do pooblaščenih uradnih oseb redarstva; |
|
|
|
Nosilci: |
|
q
Občinska redarska služba |
|
q
Policijska postaja |
|
q
Lastniki, upravljavci, skrbniki, upravitelji in najemniki javnih površin
in zgradb |
|
q
Organizatorji shodov in prireditev na javnih in drugih površinah |
|
q
Varnostna podjetja, ki pogodbeno varujejo javna zbiranja ter premoženje
in osebje pri uporabnikih varnostnih storitev. |
|
|
|
III.
ZMANJAŠNJE KAZNIVIH DEJANJ: Varnostno
obvladovanje kjer prihaja do kaznivih dejanj premoženjske narave
(tatvine, vlomi, preprodaja mamil, poškodovanja premoženja in kaznivih
dejanj z elementi nasilja) |
|
Opis cilja: |
|
Po statističnih podatkih kriminaliteta na področju MU
sicer ni v porastu in ni problematična, vendar je potrebno z nadzorom na
območjih zbirališč mladine le to zaščiti pred novačenjem, kateremu so
pogosto izpostavljeni. |
|
|
|
Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja: |
|
|
|
-
obveščanje policije o zaznanih operativno zanimivih
pojavih; |
|
-
nudenje pomoči policiji pri izvajanju nalog s
področja kriminalitete. |
|
|
|
Nosilci: |
|
q
Občinska redarska služba |
|
q
Policijska postaja. |
|
|
|
IV.
VAROVANJE OKOLJA IN VARNOST OBJEKTOV
NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE: Preprečevanje onesnaževanja okolja in
varovanje kulturne in naravne dediščine (zgradb, spomenikov, muzejev,
arheoloških najdišč, idr.) in napadov nanjo na območju občine |
|
Opis cilja: |
|
Ekologija je svetovni problem, pa naj gre za onesnaževanje
zraka vode ali zemlje. Ljudje se vedno bolj zavedajo svojega prispevka
pri ohranjanju narave, vendar pa vedno bolj izstopajo posamezniki, ki
bodisi iz ekonomskih razlogov ali pa pomanjkanja človeške kulture
ravnajo v nasprotju z zakonodajo. Ekološke posledice, ki jih imajo taka
ravnanja, so pogosto nepopravljive, zato tudi vložena sredstva za pregon
niso nikoli prevelika. S tega zornega kota so tudi občinske redarske
službe pomemben subjekt varstva okolja na območju občine. Na lokalni
ravni gre za skrb v tem smislu, da se občinska redarska služba aktivno
vključi v proces implementacije Nacionalnega programa varstva okolja ter
v proces uresničevanja občinske okoljske politike in občinskega programa
varstva okolja. |
|
Varstvo kulturne dediščine je urejeno z Zakonom o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/1999). Po tem zakonu imajo
določene pristojnosti tudi lokalne skupnosti. Na splošno pa velja, da je
ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter preprečevanje
ogroženosti zgradb, muzejev, arheoloških najdišč, grobišč, spomenikov in
drugih nepremičnih in premičnih objektov, ki imajo status kulturne
dediščine, skrb vseh in vsakogar (4. člen zakona). |
|
Zato so občinski redarji kot pooblaščene uradne osebe tudi
tisti subjekti, ki so dolžni skrbeti za preprečevanje ogroženosti in
napadov na te objekte, kot tudi za zaščito sledov in ustrezno obveščanje
policije ob morebitnem poškodovanju takega objekta. |
|
|
|
Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja: |
|
-
dosledno ukrepanje zoper osebe, ki odlagajo odpadke
(steklenice, pločevinke) v parkih in območjih, kjer se ob večerih zbira
mladina; |
|
-
prisotnost redarjev v parkih, ob vikendih, kjer
prihaja do odmetavanja odpadkov, razbijanja stekla, uničevanja in
prevračanja košev za smeti in pisanja po objektih; |
|
-
dosledna kontrola črnih odlagališč odpadkov in
ukrepanje zoper kršitelje, ki te odpadke odlagajo; |
|
-
spremljanje pojavov, ki kažejo na nezakonito
onesnaževanje (pogini rib, pranje avtomobilov ob vodotokih, sežiganje
odpadkov). |
|
|
|
Nosilci: |
|
q
Občinska redarska služba |
|
q
Zavod
za varstvo kulturne dediščine OE Nova Gorica |
|
q
Upravljavec, vzdrževalec in restavrator zgradb, spomenikov in drugih
objektov kulturne dediščine |
|
q
Medobčinska inšpekcija (MI) |
|
q
Republiška inšpekcija za okolje |
|
q
Komunalna podjetja |
|
q
Civilne institucije za varstvo okolja |
|
q
Policijska postaja. |
|
|
|
Skupno vsem ukrepom |
|
|
|
Za izvajanje vseh navedenih nalog bo vodja medobčinskega redarstva ob
podpori župana skrbel, da se bodo redarji ustrezno izobraževali
(seznanjanje z novostmi, osnovno in obdobno usposabljanje skladno s
pravilnikom o izobraževanju in usposabljanju občinskih redarjev), da
bodo imeli na voljo ustrezna tehnična sredstva (tehnična, informacijska
in komunikacijska oprema in vozila) in ustrezne delovne pogoje, ter da
bodo ustrezno motivirani za kvalitetno opravljanje nalog. |
|
|
|
Zelo pomemben dejavnik pri zagotavljanju varnosti na vseh področjih pa
je fleksibilnost medobčinskega redarstva, ki jo zagotavlja vodja
medobčinskega redarstva s takojšnjo preusmeritvijo aktivnosti redarjev
tja in takrat, kjer prihaja do eskalacij negativnih pojavov. |
|
Namen vseh aktivnosti je dvigniti stopnjo zavesti državljanov, da je
spoštovanje vseh zakonskih pa tudi moralnih norm v dobro vseh
prebivalcev, istočasno pa morajo tisti, ki teh norm ne spoštujejo,
pričakovati, da bodo pri svojem početju zaloteni in tudi ustrezno
sankcionirani. |
|
5. IZVAJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM SKUPNEGA OBČINSKEGA PROGRAMA
VARNOSTI |
|
5.1 Pristojnost državnih organov |
|
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih organov, občinskih uprav in
občinskih redarstev pri izvrševanju tega zakona opravlja Ministrstvo za
notranje zadeve (1. odstavek 30. člena ZORed). |
|
Nadzorstvo nad zakonitostjo izvrševanja posameznih pooblastil občinskih
redarstev in organ pristojen za nadzor, določa zakon, s katerim so ta
pooblastila določena (2. odstavek 30. člena ZORed). |
|
5.2
Pristojnost občinskih organov |
|
Za
nadzorstvo nad izvrševanjem nalog občinskega redarstva, določenih z
občinskimi predpisi, so pristojni župani občin ustanoviteljic (31. člen
ZORed). |
|
Interno nadzorstvo nad izvrševanjem Zakona o občinskem redarstvu
izvajajo neposredno župani, ki v ta namen imenujejo interno komisijo, ki
najmanj enkrat letno oceni izvajanje občinskega programa varnosti
(tretji odstavek 6. člena ZORed). |
|
|
|
Vodja
medobčinskega redarstva – predstojnik MU ob zaključku leta izdela letno
poročilo o izvajanju OPV, ki vsebujejo statistične podatke, župani pa
lahko zahtevajo tudi vmesna poročila, ki so lahko podlaga za ocenjevanje
izpolnjevanja OPV. |
|
5.3
Proces izvajanja SOPV |
|
SOPV ima, glede na določbe ZORed, značaj dokumenta trajne narave. To
pomeni, da upošteva potrebo po trajnosti, zato ga je treba dosledno
izvajati od dneva njegovega sprejema. Občinski organi najmanj enkrat
letno ocenijo izvajanje SOPV (3. odstavek 6. člena ZORed), zato je tudi
omogočeno obdobno ocenjevanje njegovega izvajanja oziroma merjenje
rezultatov. Ocenjevanje izvajanja SOPV bo omogočilo ovrednotenje
vsebinskih, operativnih, organizacijskih in finančnih ukrepov za
zagotavljanje javne varnosti in javnega reda in mira v občini.
|
|
Ocenjevanje SOPV poteka tako, da se dosledno preverja izpolnjevanje
ukrepov, ki so opredeljeni za dosego konkretnega cilja, ki je opredeljen
v SOPV. Takšen način ocenjevanja pa se zagotovi z izdelavo obdobnih
poročil o delu medobčinskega redarstva. |
|
SOPV se, glede na novo nastale varnostne razmere v občini, ažurira
oziroma ustrezno spremeni in dopolni. Vodja medobčinskega redarstva v
primeru spremenjenih varnostnih razmer v občini, ustrezno spremeni in
dopolni oceno varnostnih razmer, nato pa še SOPV. Ustrezna in temeljita
ocena varnostnih razmer je podlaga za opredelitev obsega in vrste nalog
občinskega redarstva (1. odstavek 6. člena ZORed). |
|
5.4
Sodelovanje in komunikacija |
|
Za
uskladitev SOPV ter za sodelovanje medobčinskega redarstva in policije
skrbijo župani in vodja organizacijske enote policije, ki je pristojna
za območje občine (drugi odstavek 7. člena ZORed). Določba pomeni, da
morata pri zagotavljanju javne varnosti in javnega reda in miru,
občinsko redarstvo in policija nujno sodelovati. Zato mora biti
vzpostavljena med obema organoma ustrezna komunikacija. |
|
Komunikacija poteka na več nivojih: |
|
|
|
a)
komunikacija na lokalnem nivoju: |
|
-
komunikacija znotraj redarske
službe,
|
|
-
komunikacija med redarsko službo in
občinskimi organi,
|
|
-
komunikacija med občinskimi
redarstvi sosednjih občin in drugimi redarstvi,
|
|
-
komunikacija med redarsko službo in
policijo,
|
|
-
komunikacija med redarsko službo in
inšpekcijami,
|
|
-
komunikacija med redarsko službo in
zasebnimi varnostnimi podjetji,
|
|
-
komunikacija med redarsko službo in
ostalimi službami (zaščita in reševanje, gasilci, itn.).
|
|
|
|
b)
komunikacija z državnem nivojem: |
|
-
komunikacija med redarsko službo in
ministrstvi (Ministrstvo za notranje zadeve, Služba Vlade RS za
lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Ministrstvo za promet).
|
|
|
|
Za komunikacijo med službami je odgovoren vodja medobčinskega redarstva
– predstojnik MU. |
|
6. OCENA FINANČNIH POSLEDIC |
|
Sredstva za izvajanje SOPV se zagotovijo v proračunu Občine Bovec, ki je
sedežna občina, ustrezni deleži za refundiranje stroškov pa tudi v
ostalih občinah ustanoviteljicah (četrti odstavek 6. člena ZORed). Glede
na navedeno zakonsko določbo je občina obvezana, da pri proračunskem
načrtovanju zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje SOPV
oziroma za delovanje medobčinske redarske službe v sklopu Medobčinske
uprave. |
|
|
|
Za
leto 2009 je v finančnem načrtu Medobčinske uprave planiranih 175.670,00
EUR za delovanje organa in izvajanje SOPV. Od tega je planiranih
158.370,00 EUR za tekoče odhodke in 17.300,00 za investicijske odhodke. |
|
|
|
|
|