|
Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov, so priloga k temu odloku.
|
|
|
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
|
|
|
3. člen
|
|
|
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem odstavku 43. člena ZJF, tudi prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93).
|
|
|
4. člen
|
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom in opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del tega odloka.
|
|
|
Ne glede na določila prejšnjega odstavka občinski svet pooblasti župana, da v skladu z zakonom o javnih financah prerazporeja proračunska sredstva zaradi prilagajanja proračuna okoliščinam, ki jih pri načrtovanju proračuna iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni bilo mogoče predvideti.
|
|
|
O prerazporeditvah mora župan poročati občinskemu svetu, pri čemer se ta naloga izvede tako, da se v poročilu o izvrševanju proračuna in v zaključnem računu proračuna posebej pojasnijo prerazporeditve.
|
|
|
5. člen
|
|
|
V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. O porabi sredstev proračunske rezerve odloča župan, o porabi sredstev obvešča občinski svet.
|
|
|
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so: potres, poplava, zemeljski plaz, požar, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množičen pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
|
|
|
6. člen
|
|
|
Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med vse porabnike v okviru doseženih prihodkov, razen če ni z zakonom ali posebnim aktom občinskega sveta drugače določeno.
|
|
|
Sredstva za redno dejavnost proračunskih porabnikov se nakazujejo praviloma kot mesečne akontacije v odvisnosti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna.
|
|
|
Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela morajo biti oddana s pogodbo, izvajalci pa izbrani na podlagi javnega razpisa ali po postopku oddaje naročil male vrednosti.
|
|
|
Uporabniki sredstev proračuna morajo izvrševati naloge s svojega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev je odgovoren ravnatelj šole, direktor zavoda oziroma druga oseba kot odredbodajalec.
|
|
|
7. člen
|
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan ali druga pooblaščena oseba. Odredbodajalec proračuna je župan.
|
|
|
8. člen
|
|
|
Župan lahko dolžniku dolg do višine 40.000 SIT odpiše, oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.
|
|
|
IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
|
|
|
9. člen
|
|
|
Občina se lahko zadolži v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov občine, v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov. Ne glede na navedeno v prvem odstavku tega člena, se občina lahko zadolži za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak, v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov, v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.
|
|
|
10. člen
|
|
|
Zadolževanje Občine Mežica je možno na podlagi predhodnega soglasja ministra za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, za katere ministrstvo za finance ni izdalo soglasje, so nični. Soglasje ministra za finance je sestavni del pogodbe o zadolževanju.
|
|
|
11. člen
|
|
|
Občina se lahko likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna.
|
|
|
Soglasje ministrstva za finance v tem primeru ni potrebno. Občina mora dolg iz naslova likvidnostne zadolžitve odplačati do 31. 12. proračunskega leta.
|
|
|
12. člen
|
|
|
V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga, v tekočem proračunskem letu.
|
|
|
13. člen
|
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina se smejo zadolževati, le s soglasjem ustanovitelja, pri čemer se izdana soglasja štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
|
|
|
Občina lahko daje poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, vendar največ do 5% primerne porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
|
|
|
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
|
|
|
14. člen
|
|
|
V obdobju začasnega financiranja Občine Mežica v letu 2004, če bo začasno financiranje potrebno se uporablja ta odlok in sklep župana.
|
|
|
15. člen
|
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
|
|
|
|
Št. 403-02-101/03-1
Mežica, dne 23. oktobra 2003.
Župan
Občine Mežica
Janez Praper l. r.
|
|