Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 106/10-ZUPUDPP-popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13- Skl.US: U-I-43/13-8) ter 7. in 16. člena Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/10) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji redni 22. seji, dne 10. 09. 2014 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: OPN).

(2) OPN je izdelal UB, Urbanistični biro d.o.o. iz Kamnika pod št. projekta 1/2008.

2. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1) Besedilo OPN obsega poglavja: 

I. Uvodne določbe

II. Strateški del

III. Izvedbeni del

IV. Prehodne določbe

V. Končne določbe

(2) Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

(a) grafični prikazi strateškega dela:

(b) grafični prikazi izvedbenega dela:

II. STRATEŠKI DEL

3. člen

(vsebina strateškega dela)

(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

II/1.1. Izhodišča

4. člen

(1) Občina Cerklje na Gorenjskem pokriva 78 km² veliko območje na prehodu Ljubljanske kotline v hribovit svet Kamniških Alp na severu ter Tunjiško gričevje na vzhodu. Po podatkih statističnega urada RS je v njej v začetku leta 2011 živelo nekaj več kot 7100 prebivalcev.

(2) Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti se območje občine deli na dve makroobmočji, vsako od teh pa še na podobmočja:

(3) Severni, reliefno bolj razgiban del občine je bolj gozdnat, ob naseljih in v dolinah ob vodotokih pa prevladujejo travniške površine. Za Cerkljansko polje je značilna kmetijska krajina z zaplatami gozdnih površin. Povezovalni element celotnega občinskega prostora predstavljata reki Pšata in Reka s svojimi pritoki. Ozemlje občine Cerklje je bogato z vodnimi viri.

(4) V občini je 30 statističnih naselij, od tega jih tretjina leži v hribovitem, dve tretjini pa v nižinskem delu občine. Za občinski prostor je značilen kompakten poselitveni vzorec z gručastimi in obcestnimi naselji. Razpršena poselitev in gradnja se večinoma pojavljata točkovno, nekoliko večja območja so se oblikovala le v severnem hribovitem delu občine. Za poseljeno območje Krvavca je značilna močna preobrazba prvotnega krajinskega prostora, ki jo je povzročila gradnja počitniških naselij in objektov.

(5) V ravninskem delu so se ob pomembnejših vodotokih oblikovali trije linijski sklopi poselitve. Primarna os poselitve se je razvila ob Reki in obsega naselja Cerklje na Gorenjskem z Gradom in Dvorjami, Zgornji in Spodnji Brnik, Vopovlje ter Lahovče. Sekundarna os poteka ob Pšati in zajema naselja Pšata, Poženik, Šmartno, Glinje in Zalog pri Cerkljah. Tretja zaokrožena aglomeracija se nahaja na zahodu pod pobočji hribovitega dela in zajema naselja Velesovo, Adergas, Češnjevek in Trato pri Velesovem. V kmetijski krajini Cerkljanskega polja ležijo Pšenična in Praprotna Polica ter Vašca. Poselitev hribovitega dela občine se je oblikovala okrog jeder naselij Šenturška Gora, Sidraž, Apno, Ravne, Stiška vas in Ambrož pod Krvavcem na vzhodni strani ter Štefanje Gore na zahodni strani doline Reke. Po pobočjih pod Krvavcem so raztresene še manjše vasice in zaselki Sveti Lenart, Viševca, Vrhovje in Cerkljanska Dobrava.

(6) Za naselja v občini je značilna pretežno ruralna struktura poselitve, močneje urbanizirani so predvsem ravninski predeli ob pomembnejših prometnicah in območje letališča. V sklopu žičniškega centra Krvavec in njegovi neposredni bližini prevladujejo turistična naselja in počitniška gradnja. Za naselja hribovitega dela je bil v preteklosti značilen upad prebivalstva, v zadnjih desetih letih pa večina naselij v občini beleži pozitiven naravni in selitveni prirast. Kljub temu so manjša in bolj odmaknjena naselja hribovitega dela (Viševca, Vrhovje, Sidraž, Sveti Lenart) še vedno demografsko ogrožena. Nasprotno pa se v naseljih nižinskega dela z dobrimi perspektivami za razvoj dejavnosti zaradi povečanja prebivalstva že kaže primanjkljaj ustreznih stanovanjskih površin.

(7) V južnem delu občine leži osrednje mednarodno letališče v državi. Letališče ima velik gospodarski pomen za območje občine. Razvojni načrti letališča segajo do leta 2040, ko naj bi postalo vodilni ponudnik letalskih povezav in storitev za potniški in tovorni promet v regiji in dosegalo naslednje cilje:

-       4,1 milijona potnikov na leto (v letu 2010 je potniški promet na letališču obsegal 1,4 milijona potnikov),

-       60000 ton tovornega prometa na leto (v letu 2010 je tovorni promet na letališču obsegal 17310 ton),

-       88000 premikov letal na leto (v letu 2010 je bilo na letališču 42569 premikov letal).

Načrti za doseganje teh ciljev so prioritetno usmerjeni v posodobitev in dograditev letališke infrastrukture. Sočasno se pospešeno razvijajo tudi spremljajoči programi (gospodarska cona ob letališču – Aeropolis, športnorekreacijski kompleks itn.), s katerimi bo letališče postalo tudi eno izmed vodilnih gospodarskih središč v regiji. Opremljenost s komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo se izboljšuje. Letališče je kljub svojemu pomenu za državo in regijo relativno slabo povezano s cestnimi in železniškimi prometnimi omrežji (primarna napajalna cesta GII 104 Kranj – Ljubljana je neustrezno urejena, ni povezave z železniškim omrežjem, slabše so povezave z večjimi središči v regiji itn.).

(8) V skrajnem severnem delu občine leži žičniški center Krvavec, ki se v skladu s Strategijo izgradnje žičniških sistemov v Republiki Sloveniji upoštevajoč predvsem naravne danosti uvršča v prvo (najperspektivnejšo) skupino žičniških centrov v državi. Ugodna lega tako z vidika nadmorske višine kot tudi bližine glavnih prometnic in državnega središča, razvita žičniška infrastruktura in približno 30 km smučarskih prog, podjetniška aktivnost v regiji ter jasna strategija razvoja so samo nekatere izmed primerjalnih prednosti glede na druga žičniška središča v državi in predstavljajo pomembne potenciale za nadaljnji razvoj žičniškega centra, posredno pa tudi občinskega prostora (z vidika navezave trgovske, gostinske in druge turistične ponudbe). Kljub razvitosti žičniškega centra je (še posebej sekundarna) turistična ponudba zaenkrat pomanjkljiva, zato območje obiskujejo predvsem enodnevni turisti. Problem obstoječe ponudbe je tudi izrazita sezonska orientiranost. Slabo urejene so površine za mirujoči promet na točkah prehoda med cestnim in žičniškim omrežjem oziroma individualnim in javnim prometom. Na vrhuncu smučarske sezone se pojavljajo velike prometne obremenitve na cestah proti Krvavcu (prometne razmere so se z rekonstrukcijo državnih cest skozi Spodnji in Zgornji Brnik nekoliko izboljšale). Neustrezna je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kar je še posebej problematično, ker se na območju nahajajo vodni viri regionalnega pomena. Poleg izboljšav in nadaljnjega razvoja ponudbe (z večjim poudarkom na stacionarnem in letnem turizmu) se kot razvojna perspektiva kažejo tudi možnosti povezav z drugimi turističnimi središči v regiji ter navezave na sosednje občine (Kamnik, Preddvor).

(9) Na skrajnem jugozahodnem robu občino prečka avtocesta A2 Karavanke – Obrežje (daljinska cestna povezava mednarodnega pomena), ki je del X. transevropskega prometnega koridorja. Avtocesta (prostor občine se nanjo navezuje preko priključka Brnik) povezuje občino s pomembnejšimi središči v neposredni bližini (Ljubljana, Kranj). Z načrtovano izgradnjo navezave Želodnik – Vodice med Gorenjsko in Štajersko bo območje neposredno povezano tudi s V. transevropskim prometnim koridorjem. Primarno prometno os na območju občine predstavlja glavna cesta GII 104 Kranj – Ljubljana. V občini se nahaja osrednje državno letališče, kar daje občini izjemen prometni položaj tako v državnem kot tudi v širšem prostoru. Železniška infrastruktura zaenkrat ni razvita kar se kaže kot primanjkljaj zlasti z vidika povezanosti občine z večjimi (zlasti zaposlitvenimi in izobraževalnimi) središči v regiji.

(10) Občina je del Gorenjske statistične regije in leži v osrčju širšega mestnega prostora Ljubljane in Kranja. Obe mesti predstavljata pomembno zaposlitveno in izobraževalno središče za prebivalce občine. Na Kranj kot središče regije občinski prostor gravitira tudi z vidika upravnih funkcij in drugih storitev regijskega oziroma državnega pomena. Ker je občina Cerklje na Gorenjskem sorazmerno nova občina (prej je bila del občine Kranj), še ni uspela v celoti razviti nabora dejavnosti, ki bi ji zagotavljal večjo stopnjo neodvisnosti od hierarhično višjih središč. Občina se je vse do sedaj soočala zlasti z velikim deficitom površin za razvoj poslovnih in proizvodnih dejavnosti. Večina prebivalcev se tako še vedno zaposluje izven občine (delež dnevnih migrantov znaša približno 70%). Navidezna slabost pa ima lahko tudi prednosti, saj daje možnosti za usklajeno zasnovo organizacije prostora za tovrstno dejavnost, zlasti v smislu racionalne izrabe prostora in varstva okolja. V zadnjih letih občina intenzivno oblikuje svojo razvojno strategijo in se vključuje v številne regijske pobude. Pomembno razvojno priložnost predstavljajo zlasti povezave s sosednjimi občinami – Kamnikom in Preddvorom (s poudarkom na razvoju območja Krvavca) ter Šenčurjem, Komendo in Mengšem (s poudarkom na razvoju letališča in gospodarskih con ter gospodarske javne infrastrukture regijskega pomena).

(11) Pomemben faktor pri zagotavljanju ustreznih možnosti za prostorski razvoj je opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo. Velik del občine zaenkrat še ni ustrezno opremljen, vendar pa se stopnja opremljenosti v zadnjih letih naglo izboljšuje. Problemi se kažejo predvsem na naslednjih področjih:

-       stari in neustrezni cevovodi za oskrbo s pitno vodo;

-       preko javnega kanalizacijskega sistema se odvaja relativno majhen delež odpadnih voda (omrežje je zaenkrat urejeno v petih naseljih zahodnega nižinskega dela, na območju letališča in na delu območja žičniškega centra Krvavec);

-       slabše urejena prometna infrastruktura (zlasti z vidika navezav občinskega prostora na glavno cesto GII 104 Kranj – Ljubljana, dostopnosti žičniškega centra Krvavec in letališča Jožeta Pučnika);

-       raba energije je nad slovenskim povprečjem – 97 % stanovanj se ogreva z individualnimi sistemi, od tega jih večina kot energent uporablja kurilno olje in les;

-       odlaganje odpadkov je trenutno urejeno na odlagališčih Logatec in Mala Mežakla, pri čemer pa je prihodnji status regijskega centra za ravnanje z odpadki nedorečen.

(12) V skladu z načeli trajnostnega razvoja se poudarjajo tisti segmenti gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki izhajajo iz lege in vloge občine v širšem prostoru, naravnih danosti ter ustvarjenih razmer. Ključne primerjalne prednosti občine so:

-       izjemna lega glede na obstoječe in načrtovane danosti letalskega, cestnega in železniškega prometa;

-       kvaliteten potencial turistične in športnorekreacijske ponudbe, zlasti na območju Krvavca kot enega izmed najpomembnejših žičniških centrov v državi, pa tudi Cerkelj na Gorenjskem in gradu Strmol, ki deluje kot protokolarni objekt;

-       obstoječi in načrtovani potenciali letališča Jožeta Pučnika, ne samo kot prometnega vozlišča in prometno-logističnega terminala, ampak tudi kot pomembnega regijskega gospodarskega središča;

-       kompleksi kvalitetnih kmetijskih površin Cerkljanskega polja, ki so kljub intenzivnim ambicijam pozidave uspele ohraniti svoj potencial temelja proizvodnje hrane.

II/1.2. Cilji

5. člen

(1) Koncept trajnostnega razvoja predstavlja zavestno odločitev za spoštovanje načela ravnovesja med težnjo po gospodarskem razvoju in težnjo po ohranjanju zdravega okolja oziroma narave. Usklajeno se razvijajo vse funkcije občinskega središča ter gospodarski potenciali letališča in žičniškega centra Krvavec, omogoči visoka kakovost življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati varuje okolje, s čimer se zmanjšuje trajne in dnevne migracije iz občine.

(2) Na podlagi osnovnega koncepta so določeni naslednji strateški cilji prostorskega razvoja:

(2.1) Z upoštevanjem primerjalnih prednosti posameznih območij, uravnoteženim razvojem sistema središč (ključne funkcije se primarno umeščajo v Cerklje na Gorenjskem in Zalog pri Cerkljah, v manjših nosilnih naseljih v lokalnem prostoru pa se zagotavlja osnovna raven oskrbe) ter izgradnjo in izboljšavo omrežij gospodarske javne infrastrukture se zagotavljajo možnosti za usklajen in medsebojno povezan razvoj celotnega občinskega prostora.

(2.2) Z razvito infrastrukturo, ohranjenim okoljem ter raznolikimi kulturnimi, izobraževalnimi in športnorekreacijskimi dejavnostmi se omogoča visoko kvaliteto bivanja ter kvalitetno preživljanje prostega časa in hkrati bogati turistično ponudbo v občini.

(2.3) Razvija se omrežje gospodarskih con in športnorekreacijskih fokusov ter zagotavlja primerne površine za gradnjo stanovanj. Na področju razvoja družbenih dejavnosti se dviguje kvaliteta ter uvaja visoke tehnologije, podprte z znanjem.

(2.4) Kot vodilni prometni potencial v državi se razvija letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Dosedanjo funkcijo prometnega vozlišča (ki se v bodoče nadgrajuje še z izgradnjo železniške infrastrukture) in prometno-logističnega terminala se nadgrajuje (zlasti z vidika zagotavljanja visoko kakovostnih in varnih letaliških storitev) in dopolnjuje z razvojem gospodarske cone ob letališču (poslovne, proizvodne, trgovske in gostinske dejavnosti z možnostjo hotelskih kapacitet). Z razvojem letališča se ob ustreznih prometnih povezavah pospešuje tudi gospodarski razvoj širšega območja občine (Cerklje, Krvavec itn.).

(2.5) Krepi se dejavnost žičniškega centra Krvavec (nadgradnja športnorekreacijske ponudbe in razvoj turističnih programov na celotnem območju Krvavca). Turistična ponudba se dopolnjuje z razvojem manjših fokusov dejavnosti v nižinskem delu (Cerklje na Gorenjskem, Češnjevek in grad Strmol, območje letališča itn.) s poudarkom na naravnih in kulturnih vrednotah občinskega prostora.

(2.6) V podeželskem zaledju (hriboviti del ter manjša naselja nižinskega dela) se izboljšujejo pogoji za bivanje in delo z zagotovitvijo območij za drobne storitvene dejavnosti, spodbujanjem ekološkega kmetijstva, razvojem turistično-rekreacijskih zmogljivosti ipd. Posebna pozornost se posveča ohranjanju in dopolnitvi funkcij posameznih središč kot nosilcev razvoja v lokalnem prostoru.

(2.7) Kjer je to še možno (glede na stopnjo ohranjenosti kulturne dediščine), se ohranja in vzpostavlja kulturna in simbolna prepoznavnost naselbinskih jeder in s tem povečuje privlačnost naselij. Z načrtovanimi prostorskimi ureditvami se omogoča trajna ohranitev kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine.

(2.8) Gospodarska javna infrastruktura se razvija v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječe sisteme se dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljšuje pa se jih tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja. Poudarek je zlasti na naslednjih izhodiščih:

-       posodobitev vodovodnega omrežja,

-       izgradnja kanalizacijskega omrežja,

-       izgradnja in posodobitev cestnega omrežja z navezavo občinskega prostora na letališče in širše regionalno prometno omrežje,

-       izgradnja hitre železnice in krožne regionalne železnice (tudi v navezavi na razvoj letališča) načeloma na osnovi državnega prostorskega načrta ,

-       razvoj celovitega sistema javnega potniškega prometa na relacijah z večjim obsegom dnevnih delovnih in šolskih migracij,

-       razvoj alternativnih oblik prometa na urbaniziranih območjih ter v navezavi na turistična in rekreacijska območja (kolesarjenje, pešačenje),

-       plinifikacija oziroma izvedba sistemov daljinskega ogrevanja na območjih letališča in občinskega središča ter uvajanje drugih obnovljivih virov energije,

-       posodobitev telekomunikacijskega omrežja,

-       zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopališča (skladno pričakovani rasti prebivalstva, predvsem pa večanju indeksa staranja),

-       nadgradnja sistema ravnanja z odpadki.

(2.9) Zagotavlja se varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2.10) Krajina se razvija kot funkcionalen, ekološko in oblikovno uravnotežen sistem, ki omogoča zdravo, varno in prijetno bivalno okolje ter ohranjanje dejavnosti v prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija). Posebna pozornost se posveča skrbi za okolje in trajnostni rabi naravnih virov. Kot element primerjalnih prednosti v odnosu do občin mestnega industrijskega značaja se krepi kmetijska dejavnost na Cerkljanskem polju.

(2.11) Zagotavlja se varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstvo njihovega ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena. V okvirih, ki jih določajo varstvene zahteve, se vode izkoriščajo za oskrbne (vodni viri), gospodarske in rekreacijske namene (ribniki v Češnjevku in Lahovčah).

II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine

II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

6. člen

(1) Z razvojem dejavnosti in rabo prostora se vzdržuje kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih dokumentov, izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena v izhodiščih v razdelku II/1.1. tega odloka.

(2) Preglednica 1: Členitev občinskega prostora na makroobmočja in podobmočja

(3) Nižinski del je razdeljen na tri podenote:

(3.1) Naselja nižinskega dela vključujejo vsa naselja v osrednjem in južnem delu občine, razen naselij v odprti krajini Cerkljanskega polja. Kot območje intenzivnega razvoja poselitve se opredeljuje območje Cerkelj na Gorenjskem (z naseljema Dvorje in Grad). Območje predstavlja najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti in ima vlogo pomembnejšega lokalnega (občinskega) središča. Območje preostalih naselij nižinskega dela (Adergas, Češnjevek, Glinje, Lahovče, Poženik, Pšata, Spodnji Brnik, Šmartno, Trata pri Velesovem, Velesovo, Vopovlje, Zalog pri Cerkljah in Zgornji Brnik) se opredeljuje kot območje zmernega razvoja poselitve.

(3.2) Letališče Jožeta Pučnika se razvija kot prometno vozlišče mednarodnega pomena, prometno-logistični terminal ter pomembno gospodarsko središče regije. Poleg letališke infrastrukture se širijo ter znatno krepijo spremljajoče dejavnosti (gospodarska cona ob letališču z logističnimi, poslovnimi in trgovskimi dejavnostmi ter turističnimi kapacitetami). Gospodarska cona predstavlja možnost zaposlovanja in smotrnega umeščanja gospodarskih programov.

(3.3) Na Cerkljanskem polju se ohranja značilna raba odprtega prostora z obsežnimi kompleksi intenzivno obdelanih kmetijskih površin, ki jih prekinjajo posamezni gozdovi. V bližini naselij se večja pozornost posveča rekreacijskim funkcijam krajine. V predelu odmaknjenem od naselij v bližini letališča se načrtuje kompleks centra za ravnanje z lesom s kompatibilnimi poslovnimi, storitvenimi, obrtnimi in proizvodnimi dejavnostmi. Območje naselij v kmetijski krajini (Praprotna Polica, Pšenična Polica, Vašca) se opredeljuje kot območje zmernega razvoja poselitve in razvoja kmetijstva z možnostjo umeščanja manjših fokusov centralnih dejavnosti.

(4) Hriboviti del je razdeljen na dvoje podenot:

(4.1) Območje Krvavca se razvija kot jedrno območje za razvoj turističnih in športnorekreacijskih dejavnosti. Vključuje območje žičniškega centra Krvavec ter vasi pod Krvavcem, ki ležijo v njegovem neposrednem vplivnem območju. Poleg osnovnih zimskošportnih programov (razširitev smučišč; tudi v sodelovanju s sosednjimi občinami), se z ureditvijo ustrezne infrastrukture (gorske pešpoti s počivališči, kolesarske steze, jahalne poti itn.) povečuje tudi možnosti za razvoj letne rekreacije. Območje žičniškega centra (razen območje v smeri Dolgih njiv in Korena, kjer ima prednost ohranjanje naravnega okolja) je območje intenzivnega razvoja športnorekreacijskih dejavnosti in turizma. Glede na obstoječe stanje in razvojni potencial območja obstoječa spremljajoča turistična ponudba ne zadostuje, zato jo je potrebno razširiti tako z vidika nastanitve kot gostinske ponudbe. Programi intenziviranja celostne turistične ponudbe, gostinstva, hotelskih in nastanitvenih zmogljivosti, oskrbe, storitev ter tehničnih programov upravljanja s smučiščem se koncentrirajo na območjih Gospince (poudarek na gostinskih in tehničnih programih) in Pod Jezerci (poudarek na hotelskih in nastanitvenih programih). Podrejeno osnovnima programskima fokusoma športnorekreacijskega centra se še naprej razvijajo turistične točke na območjih Tihe doline, Doma na Krvavcu in Kriške planine ter krepi vloga dostopnih točk v Zanjivcu in na Štefanji Gori ter dolgoročno iz doline Kokre in Bistričice. Območje vasi pod Krvavcem, ki leži v neposrednem vplivnem območju žičniškega centra Krvavec (naselja Apno, Ravne, Sidraž, Stiška vas, Sveti Lenart, Šenturška Gora) se opredeljuje kot območje zmernega razvoja poselitve (razen naselij Sidraž in Sveti Lenart, ki predstavljata območji ohranjanja poselitve), turizma in športnorekreacijskih dejavnosti v povezavi s smučiščem Krvavec. Turistična ponudba se še posebej intenzivno razvija v naseljih Ambrož pod Krvavcem, Apno, Ravne, Stiška vas, Šenturška in Štefanja Gora. Poseben poudarek je na ohranjanju značilne podobe krajine, v navezavi na smučišče Krvavec pa je možno umeščanje manjših športno rekreacijskih programov. Na celotnem območju Krvavca se posebna pozornost posveča varovanju vodnih virov.

(4.2) Na pobočjih hribovitega dela se ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in hkrati razvijajo sonaravne oblike rekreacije, kmetijstva in gozdarstva. Ker gre za demografsko ogroženo območje, se za ohranjanje poselitve v naseljih Cerkljanska Dobrava, Viševca in Vrhovje zagotavlja ustrezne pogoje za bivanje in delo lokalnega prebivalstva.

II/2.2. Omrežje naselij

7. člen

(1) Preglednica 2: Kategorije središč, v katere se razvrščajo naselja občine Cerklje na Gorenjskem glede na vlogo v omrežju naselij, načrtovane funkcije in velikost gravitacijskega zaledja

(2) Preglednica 3: Naselja glede na vlogo (tip središča) v omrežju naselij

(3) Cerklje na Gorenjskem se skupaj s prostorsko in funkcijsko povezanima naseljema Grad in Dvorje opredeljujejo kot pomembnejše lokalno (občinsko) središče. Območje Cerkelj na Gorenjskem predstavlja koncentracijo centralnih, poslovnih, turističnih in športnorekreacijskih dejavnosti, kmetijskih gospodarstev ter stanovanj. Vloga in pomen naselja se krepita zlasti na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, turizma, športa in rekreacije ter zagotavljanja zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo, kmetijske objekte pa se smotrneje locira.

(4) Kot lokalno središče (drugo najpomembnejše v občini) se razvija naselje Zalog pri Cerkljah. Njegova vloga in pomen se krepita z dopolnitvijo centralnih programov (osnovno izobraževanje, kultura, vsakodnevna oskrba) v jedru Zaloga pri Cerkljah. Gravitacijsko zaledje vključuje okoliška naselja (Cerkljanska Dobrava, Glinje, Lahovče, Spodnji Brnik, Vopovlje).

(5) Lahovče, Spodnji Brnik, Šenturška Gora, Velesovo in Zgornji Brnik se opredeljujejo kot manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru. Vloga in pomen naselij se krepita z umeščanjem manjših fokusov centralnih dejavnosti (osnovna oskrba), športnorekreacijske in turistične infrastrukture (bližina letališča in Krvavca) ter zagotavljanjem možnosti za razvoj stanovanjske gradnje s poudarkom na smotrnem lociranju kmetijskih objektov. Gravitacijska zaledja Lahovč, Spodnjega Brnika, Velesovega in Zgornjega Brnika vključujejo območja ožjega radia dostopnosti, Šenturške Gore pa naselja v hribovitem delu na vzhodni strani doline Reke.

(6) Na območju naselij Adergas in Češnjevek (grad Strmol, samostan Velesovo), Ambrož pod Krvavcem (v okviru žičniškega centra), Apno, Ravne, Stiška vas, Štefanja Gora (v povezavi s Krvavcem) in Vopovlje se prednostno razvija turizem, na območju naselja Šmartno pa se zagotavlja varstvo starejših.

II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

8. člen

(1) Poleg razvoja letališča Jožeta Pučnika kot osrednjega prometnega fokusa v občini in regiji se nadgrajuje tudi osnovna cestna in železniška mreža.

(2) V okviru državnega prometnega omrežja se (načeloma na osnovi državnega prostorskega načrta) umeščata novi železniški povezavi na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj (hitra železnica, krožna regionalna železnica).

(3) Z delno prestavitvijo in rekonstrukcijo glavne ceste GII 104 Kranj – Ljubljana, opcijsko pa tudi ureditvijo navezave glavne letališke prometnice na regionalno cesto RII 413 Žeje - Vodice oziroma načrtovano glavno cesto Želodnik – Vodice ter izgradnjo povezave med Brnikom ter Češnjevkom in Cerkljami na Gorenjskem se izboljšujejo povezave znotraj občine in regije.

(4) Zasnova prometnega omrežja je podrobneje predstavljena v poglavju II/3.1. tega odloka.

II/2.4. Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora

9. člen

(1) Kot prepoznavne naravne in ustvarjene kvalitete prostora se opredeljujejo: značilna podoba Cerkljanskega polja z ravninskimi (strnjenimi, gručastimi in obcestnimi) vasmi in pripadajočimi obdelovalnimi površinami (kot posebne kvalitete v prostoru se znotraj tega območja opredeljujejo stara jedra Cerkelj na Gorenjskem, Trate pri Velesovem, Adergasa, Dvorij, Zgornjega Brnika in Zaloga pri Cerkljah), grad Strmol s pripadajočim parkom, kulturna krajina na območju Adergasa, območje značilnih hribovskih vasi (kot posebni kvaliteti v prostoru se znotraj tega območja opredeljujeta stari gručasti jedri Šenturške Gore in Stiške vasi) in območje ohranjene narave gozd Olševek – Adergas. Podrobnejše opredelitve in usmeritve za ta območja so podane v poglavju II/4.2.2. tega odloka.

(2) Ustvarjene kvalitete prostora predstavljajo tudi objekti in območja kulturne dediščine, ki se varujejo glede na njihov pravni status in varstveni režim (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirana kulturna dediščina). Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, naj se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije v prostoru. S posegi in ureditvami na objektih in območjih kulturne dediščine naj se ne zmanjšuje prepoznavnih kvalitet prostora. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.

II/2.5. Druga za občino pomembna območja

10. člen

V osrednjem nižinskem delu se strateško načrtuje kompleks centra za ravnanje z lesom s kompatibilnimi poslovnimi, storitvenimi, obrtnimi in proizvodnimi programi.

II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

11. člen

Gospodarska javna infrastruktura se razvija v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječe sisteme se dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljšuje pa se jih tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.

II/3.1. Prometna infrastruktura

II/3.1.1. Cestno omrežje

12. člen

(1) Preko skrajnega jugozahodnega roba občine poteka avtocesta A2 Karavanke – Obrežje (območje občine se nanjo navezuje preko priključka Brnik). Hrbtenico prometnega omrežja na območju občine prestavlja glavna cesta GII 104 Kranj – Ljubljana. Občinsko prometno omrežje se nanjo navezuje preko regionalnih cest RIII 639 Ljubljana –  Cerklje in RIII 922 Cerklje – žičnica Krvavec (turistična cesta, ki je glavna napajalna prometnica za območje Krvavca) ter nekaj manjših lokalnih prometnic.

(2) Predvidena je rekonstrukcija, posodobitev in dograditev regionalnega in občinskega cestnega omrežja, s čimer se izboljšuje prometna povezanost znotraj nižinskega dela oziroma med nižinskim in hribovitim delom občine ter navezave na regionalno prometno omrežje:

-       za potrebe razvoja letališča Jožeta Pučnika se prestavi (na odseku na severozahodnem robu letališča, kjer je predvidena širitev letaliških programov) in rekonstruira (z možnostjo širitve za en vozni pas) obstoječo glavno cesto GII 104 Kranj – Ljubljana;

-       uredi se (opcijsko) navezava glavne letališke prometnice na regionalno cesto RII 413 Žeje - Vodice oziroma načrtovano glavno cesto Želodnik – Vodice, s čimer se izboljšujejo povezave v regiji;

-       nadgradnja notranjega prometnega omrežja Cerkelj;

-       prenova prometnega omrežja na območju Krvavca s poudarkom na ustrezni ureditvi dostopnih prometnic, ki je deloma že realizirana.

(3) Z rekonstrukcijo, posodobitvijo in dograditvijo občinskega cestnega omrežja se izboljšuje tudi dostopnost obstoječih in predvidenih območij pozidave, prometno varnost ter tehnično opremljenost posameznih prometnic. Kjer je to možno, se v okviru rekonstrukcij in posodobitev ob cestah uredijo koridorji za kolesarske steze in pešpoti.

II/3.1.2. Omrežje letališke infrastrukture

13. člen

(1) Območje letališča se razvija kot prometno vozlišče mednarodnega pomena in prometno logistični terminal. Njegova vloga in pomen se krepita z razvojem letaliških programov:

-       v sklopu zračnega dela – razširitev in dograditev letaliških ploščadi, preureditev in dograditev voznih ter povezovalnih stez, dolgoročna rezervacija prostora za razvoj letaliških dejavnosti;

-       v sklopu zemeljskega dela – povečanje potniškega terminala in ureditev tovornega središča, oblikovanje centraliziranega območja za tehnične in vzdrževalne službe, razvoj centra splošnega letalstva z zagotovitvijo novih kapacitet, dopolnitev ponudbe letališča z logističnimi in poslovnimi dejavnostmi, ureditev železniške postaje;

-       v sklopu cone ob letališču – razvoj spremljajočih programov.

(2) Koncept razvoja letališča je podrobneje opredeljen v poglavju II/5.2. tega odloka.

II/3.1.3. Železniško omrežje

14. člen

(1) V okviru državnega prometnega omrežja se umešča nova hitra železniška povezava (daljinska železniška povezava mednarodnega pomena) na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj (načrtovano prometno vozlišče na Zlatem Polju) – Jesenice. Železniško omrežje se na nivoju regije nadgrajuje še s krožno povezavo Ljubljana – (Komenda) – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana, ki se na vseh ključnih točkah (prometna vozlišča) neposredno povezuje tudi z hitro državno železnico.

(2) Železniške povezave se s prometnim omrežjem v občini povezujejo preko letališča kot prometnega vozlišča, v okviru katerega bo urejena železniška postaja za potniški in tovorni promet.

(3) Hitra železniška povezava na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Jesenice (s spremljajočimi  ureditvami železniškega omrežja) se v prostor umešča na osnovi državnega prostorskega načrta. Za vse ostale ureditve železniškega omrežja, ki se ne in se ne bodo urejale z državnimi prostorskimi načrti, bo potrebno pristopiti k spremembam OPN in jih po potrebi presojati z okoljskega vidika.

II/3.1.4. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet

15. člen

(1) Sistem javnega potniškega prometa se zaradi ekonomske upravičenosti in večje učinkovitosti primarno razvija na nivoju regije oziroma širšega mestnega prostora Ljubljane in Kranja.

(2) Obstoječi sistem je v pretežnem delu vezan na avtobusni promet s postajališči v večini naselij v občini. Pri nadaljnjem razvoju omrežja se z izgradnjo hitre državne in krožne regionalne železnice večja pozornost posveča javnemu železniškemu prometu. Letališče Jožeta Pučnika bo z železniško postajo postalo pomembno prometno vozlišče za javni potniški promet v regiji.

(3) Omrežje javnega avtobusnega prometa se dopolnjuje in razvija na relacijah v smeri posameznih zaposlitvenih in izobraževalnih središč. Vezano na žičniški center Krvavec se javni potniški promet razvija tudi na relacijah med Krvavcem in terminali v Kranju, Ljubljani in Cerkljah na Gorenjskem.

(4) Na urbaniziranih območjih se posebna pozornost posveča povezavi sistema javnega prometa z razvojem nemotoriziranega prometa kot sta kolesarjenje in pešačenje.

II/3.1.5. Žičniško omrežje

16. člen

(1) Žičniško omrežje na Krvavcu se razvija na treh nivojih:

-       z novimi povezavami se zagotavljajo nove dostopne točke za žičniški center (planina Jezerca, dolgoročno pa potencialno tudi dolina Kokre v občini Preddvor in dolina Bistričice v občini Kamnik), s katerimi se razbremenjuje obstoječo dostopno točko v Zanjivcu;

-       izboljšuje se izkoriščenost obstoječega žičniškega sistema in smučišč z uvedbo novih povezav in nadgradnjo obstoječih glede na razpoložljive kapacitete smučišč;

-       sistem novih žičnic se zaradi boljše izkoriščenosti, ekonomske upravičenosti in racionalne izrabe prostora dograjuje v skladu z dinamiko izgradnje smučišč.

(2) Za trase žičnic, ki v okviru priprave tega OPN niso bile presojane, bo potrebno pristopiti k spremembam OPN in jih po potrebi presojati.

(3) Koncept razvoja žičniškega centra Krvavec je podrobneje opredeljen v poglavju II/5.3. tega odloka.

II/3.1.6. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti

17. člen

(1) Omrežje pešpoti in kolesarskih stez se prednostno razvija na urbaniziranih območjih v navezavi na zeleni sistem ter omrežja športnorekreacijskih in izobraževalnih ustanov. Na podeželskih območjih se omrežje ureja v povezavi s turističnimi in izletniškimi točkami ter območji atraktivne naravne krajine. Z vzpostavitvijo celovitega omrežja se med seboj poveže naselja hribovitega in nižinskega dela občine.

(2) Daljinska kolesarska povezava D2 Bled – Kranj – Duplica predstavlja osnovo kolesarskega omrežja, ki območje občine povezuje z regijo in širšim prostorom. Nanjo se navezujejo lokalne krožne povezave, ki med seboj povezujejo posamezna naselja ter izletniške točke v občini in širše. Na območju Krvavca se uredi sistem gorskih kolesarskih stez.

(3) Ohranja in dopolnjuje se obstoječe omrežje planinskih poti v hribovitem delu in drugih pešpoti v občini.

(4) Ločene površine za pešce in kolesarje se zagotavlja v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest. Za kolesarski promet se urejajo tudi prometno manj obremenjene lokalne ceste.

II/3.2. Elektronske komunikacije

18. člen

(1) Z osnovnim telekomunikacijskim omrežjem so pokrita vsa naselja v občini. Načrtuje se dopolnitev širokopasovnega omrežja, tako da bo omogočena priključitev večine uporabnikov na območju občine.

(3) Posebna pozornost se posveča optimalni telekomunikacijski opremljenosti javnih ustanov (izobraževalne in kulturne ustanove, javna uprava itn.), območja letališča Jožeta Pučnika, žičniškega centra Krvavec ter poslovnih in gospodarskih con.

II/3.3. Energetika

19. člen

(1) Distribucijsko elektroenergetsko omrežje v občini Cerklje na Gorenjskem se navezuje na elektroenergetski sistem občine Kranj. Napajalni točki za območje občine sta razdelilno transformatorski postaji (RTP) Primskovo in Labore.

(2) Iz RTP Primskovo v smeri Visoko poteka dvosistemski 110 kV daljnovod, ki trenutno obratuje še na 20 kV napetosti. Od Visokega do razdelilne postaje (RP) Cerklje Šola poteka dvojni 20 kV daljnovod. Prvi daljnovod je direktna povezava do RP Cerklje Šola, drugi daljnovod pa služi za napajanje uporabnikov med Velesovim in Cerkljami na Gorenjskem. Preko teh dveh vej se napajajo vsi uporabniki na območju občine, razen območja letališča Jožeta Pučnika. Le-to se napaja preko ene povezave iz RTP Primskovo in preko ene iz RTP Labore.

(3) Srednjenapetostno omrežje na območju občine deluje na napetosti 20 kV in je večinoma izvedeno z daljnovodi. Kabelsko omrežje prevladuje v strnjenih naseljih.

(4) Z občinskim energetskim konceptom je predviden razvoj visoko in srednjenapetostnega omrežja predvsem v naslednjih točkah:

-       nadomeščanje daljnovodnih povezav s kablovodi predvsem znotraj urbanih naselij;

-       izgradnja nove RTP Brnik, zaradi katere bo potrebno prilagoditi srednjenapetostno omrežje (napajalno območje bo obsegalo občine Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Šenčur in del občine Preddvor) in zgraditi nove 110 kV povezave (del teh povezav od RTP Primskovo do Visokega je že zgrajen, od tu naprej v smeri Kamnika pa bo povezavo (na osnovi državnega prostorskega načrta) potrebno še zgraditi),

-       nadgradnja omrežja na območju Krvavca.

(5) Preko območja občine se (na osnovi državnega prostorskega načrta) načrtuje izgradnja prenosnega plinovoda R297B Šenčur – Cerklje na Gorenjskem. Na ta plinovod se bo priključevalo distribucijsko plinovodno omrežje za območje občine. Prednostno se načrtuje plinifikacija območij letališča Jožeta Pučnika ter večjih naselij, dolgoročno pa tudi drugih naselij nižinskega dela (omrežje je že zgrajeno v Spodnjem in Zgornjem Brniku, Lahovčah, Vopovljah ter delu Cerkelj na Gorenjskem). Na plinovodno omrežje se priključi čim več večjih porabnikov energije (javne ustanove, industrijski porabniki ipd.) in uporabnikov, ki ne uporabljajo obnovljivih virov energije.

(6) Spodbuja se raba lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije (bioplin, lesna biomasa, sončna in vetrna energija, energija odpadkov) za posamezne objekte ali skupine objektov, zlasti na tistih lokacijah, kjer ni možna priključitev na plinovodno omrežje ali sisteme daljinskega ogrevanja.

II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja

II/3.4.1. Oskrba z vodo

20. člen

(1) Preko območja občine potekajo magistralni vodovodi, ki oskrbujejo tudi sosednje občine (Šenčur, Kranj, Vodice, Komenda in Mengeš ). Napajajo se iz zajetja pod Krvavcem – Reka.

(2) Oskrba z vodo na območju občine je urejena preko treh javnih vodovodnih sistemov:

-       Cerklje (viri: zajetje Staro zajetje Grad, vrtine in spodnje drenažno zajetje Viri pod Krvavcem), na katerega so priključena naselja Adergas, Cerkljanska Dobrava, Cerklje na Gorenjskem, Češnjevek, Dvorje, Glinje, Grad, Lahovče, Poženik, Praprotna Polica, Pšata, Pšenična Polica, Spodnji Brnik, Šmartno, Trata pri Velesovem, Vašca, Vopovlje, Zgornji Brnik in območje letališča;

-       Ambrož pod Krvavcem (viri: zajetja in Ambrož) s pitno vodo oskrbuje naselji Ambrož pod Krvavcem in Stiška vas;

-       Šenturška Gora (vir: zajetje Blate) s pitno vodo oskrbuje naselja Apno, Jagodci, Ravne, Sidraž, Sveti Lenart in Šenturška Gora.

(3) Naselja Štefanja gora, Viševca, Vrhovje in žičniški center Krvavec se oskrbujejo iz lokalnih (zasebnih) vodovodov.

(4) Načrtujejo se naslednji posegi na vodovodnem sistemu:

-       obnova in dopolnitev magistralnih vodovodov (povečanje pretoka, zmanjšanje izgub);

-       obnova starih in neustreznih cevovodov, pri čemer je upoštevati tudi število načrtovanih priključkov;

-       preoblikovanje lokalnih vodovodov v javne sisteme (oziroma ustanovitev vodovodnih zadrug) in njihova tehnična posodobitev;

-       obnova, dograditev in sanacija vodohranov in zajetij;

-       zavarovanje obstoječih in potencialnih vodnih virov.

II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode

21. člen

(1) Zaenkrat so na območju občine zgrajeni trije lokalni kanalizacijski sistemi. Prvi pokriva območje naselij Velesovo, Adergas, Češnjevek, Trata pri Velesovem in Praprotna Polica. Zaključuje se s čistilno napravo Lipce v Češnjevku. Na Krvavcu je zgrajena kanalizacija od doma na Krvavcu do Kriške planine s čistilno napravo pod Kriško planino. Zgrajen je primarni kanal (zahodni kanal Grad – Lahovče), od občinske meje z občino Komenda do

Lahovč proti Vopovljam, Spodnjemu Brniku, Zgornjemu Brniku, Cerkljam na Gorenjskem, Dvorjam in Gradu, ki pa še ni v funkciji, je pa možno priključevanje nanj s končnim čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik. Na območju letališča je zgrajen primarni kanalizacijski sistem s črpališčem od biološke čistilne naprave do Spodnjega Brnika, ki je priključen na kanalizacijski sistem občine.

(2) Načrtuje se celovita ureditev kanalizacijskega omrežja na območju občine z dvema primarnima vodoma:

-       na zahodu kanal Grad – Lahovče, na katerega se priključujejo naselja Grad, Dvorje, Cerklje, Vašca, Zgornji Brnik, Spodnji Brnik, Vopovlje in Lahovče ter območje letališča,

-       na vzhodu kanal Pšata – Zalog, na katerega se priključujejo naselja Pšata, Poženik, Pšenična Polica, Šmartno, Glinje in Zalog ter območje Krvavca.

(3) Občinski kanalizacijski sistem se priključi na kanalizacijsko omrežje občine Komenda in posredno na centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik v Domžalah.

(4) Na območjih razpršene poselitve in drugih območjih, kjer priključitev na kanalizacijsko omrežje ekonomsko ni upravičena, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja z biološkimi čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte oziroma z izvedbo nepropustnih greznic in odvozom na čistilne naprave.

(5) Z območij ožjih in najožjih varstvenih pasov vodnih virov je potrebno dosledno odvajati vse odpadne vode.

II/3.4.3. Ravnanje z odpadki

22. člen

(1) Na celotnem območju občine je urejen reden odvoz komunalnih odpadkov. V vseh večjih naseljih je omogočeno tudi ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih. Načrtovana je dopolnitev mreže ekoloških otokov na podeželskih območjih ter v skladu z dinamiko gradnje na celotnem območju občine.

(2) Za območje občine je urejen zbirni center za odpadke, ki se nahaja ob gasilskem domu v Cerkljah na Gorenjskem.

(3) Odlaganje odpadkov se ureja na nivoju regije (zagotoviti je potrebno skupno odlagališče za več občin ali za celotno območje regije).

II/3.5. Pokopališča

23. člen

(1) V občini je pet pokopališč. Nahajajo se v naseljih Cerklje na Gorenjskem, Lahovče, Spodnji Brnik, Šenturška Gora in Trata pri Velesovem.

(2) Zadostne prostorske kapacitete se zagotavljajo v okviru obstoječih pokopališč in s širitvijo pokopališč v Cerkljah na Gorenjskem in Trati pri Velesovem.

II/4. Usmeritve za prostorski razvoj občine

II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

II/4.1.1. Notranji razvoj in prenova

24. člen

(1) Pri notranjem razvoju naselij se zagotavlja kvalitetne bivanjske pogoje z ustreznimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi površinami in površinami za rekreacijo ter z ustrezno podporo na področju družbene in gospodarske javne infrastrukture.

(2) Glede na analizo rabe in izkoriščenosti zemljišč ter možnost izpolnjevanja kriterijev iz točke (1) tega člena so kot naselja oziroma območja z večjim potencialom za notranji razvoj opredeljeni Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Apno, Cerklje na Gorenjskem, Dvorje, Glinje, Praprotna Polica, Pšata, Spodnji Brnik in Zalog pri Cerkljah ter območje letališča Jožeta Pučnika. Načeloma je za večji delež nezazidanih stavbnih zemljišč izkazan investicijski interes, ponekod pa so zaznavni problemi, ki izhajajo iz lastniških razmerij. Proste površine so tudi v večini preostalih naselij, vendar zaradi lege, razdrobljenosti in drugih omejitvenih dejavnikov ne predstavljajo večjih potencialov z vidika notranjega razvoja.

(3) Izvedba delne prenove je predvidena na območju opuščene opekarne in glinokopa v Češnjevku. Glinokop je že deloma saniran oziroma samosaniran in spremenjen v ribnik s pripadajočimi zelenimi površinami, kjer se razvijajo športnorekreacijske dejavnosti. Na območju opekarne se bodo s prenovo razvijali programi vezani na turizem (nastanitev, zdraviliški programi ipd.).

(4) Delno se bodo prenavljala tudi jedra Cerkelj na Gorenjskem (staro jedro in sekundarno središče v severnem delu naselja), Spodnjega in Zgornjega Brnika ter Zaloga pri Cerkljah. Predvidena je predvsem izboljšava prostorsko-oblikovalskih, funkcionalnih in gospodarskih razmer v naseljih. Pri tem bo posebna pozornost dana prenovi kulturne dediščine in druge stavbne dediščine, ki oblikuje značilno podobo posameznih naselij ali širših območij.

II/4.1.2. Širitve

25. člen

(1) Postopno in sistematično se oblikuje fond stavbnih zemljišč kot strateških razvojnih območij, pri čemer se prednostno obravnavajo lokacije na območju letališča Jožeta Pučnika, žičniškega centra Krvavec in posameznih središč.

(2) Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo degradiranih območij ter intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij.

(3) Nova območja za pozidavo se v skladu s potrebami in cilji prostorskega razvoja praviloma načrtujejo na območjih, kjer je možno ustvariti primerno bivalno okolje ter zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo (vključno s prometno dostopnostjo in bližino postajališč javnega potniškega prometa), oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri ohranjati pomembnejše vire, naravno okolje in prepoznavno podobo naselij ter upoštevati značilnosti obstoječe pozidave.

(4) Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo družbene infrastrukture ter za oskrbne in storitvene dejavnosti se prvenstveno določajo na območju središč in manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru. Stanovanjska gradnja se umešča tudi v druga strnjena naselja ter v podeželska območja v funkciji ohranjanja poselitve.

(5) Širitve za potrebe gospodarstva se načeloma umeščajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con (cona ob letališču) ter na lokacije z ugodnimi prometnimi povezavami, ki so odmaknjene od poseljenih območij (območje načrtovanega kompleksa centra za ravnanje z lesom s kompatibilnimi poslovnimi, storitvenimi, obrtnimi in proizvodnimi programi). Manjše širitve so možne tudi na obstoječih lokacijah obrtnih in drugih podobnih dejavnosti v naseljih. Večje kmetije se selijo iz naselbinskih jeder na robove kompleksov kmetijskih zemljišč.

(6) Turistična in pomembnejša športnorekreacijska infrastruktura se prednostno umešča na območje Krvavca in Češnjevka (vključno z območjem gradu Strmol). Ponudba se dopolnjuje tudi v sklopu letališča Jožeta Pučnika in v okviru posameznih središč, točkovno pa tudi na drugih lokacijah v občini.

(7) Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v prostoru manj primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna zemljišča vračajo v primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in nadomeščajo na lokacijah, ki so bolj primerne za poselitev.

II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih

II/4.1.3.1. Stanovanjska dejavnost

26. člen

(1) Možnosti za razvoj se zagotavlja s prenovo degradiranih območij in historičnih jeder ter intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij na celotnem območju občine.

(2) Nova območja stanovanjske gradnje se prednostno usmerjajo v in ob območja strnjene pozidave (posamezna središča in manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru ter njihovo neposredno okolico), kjer je možno zagotavljati višji nivo oskrbe in storitev in s tem ustrezno kvaliteto bivanja (dostopnost družbene infrastrukture, razvito omrežje javnega potniškega prometa, bližina osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti, zelenih površin itn.).

(3) Na območju hribovitega dela in manjših naselij nižinskega dela se stanovanjska gradnja razvija predvsem individualno (tudi v povezavi z razvojem kmetij) v funkciji ohranjanja poselitve.

(4) Počitniška gradnja se kot dopolnitev turističnih dejavnosti (izletniški turizem, turizem na podeželju) usmerja v obstoječa počitniška naselja in druga območja s počitniško gradnjo ter njihovo neposredno okolico na območju Krvavca.

(5) V nižinskem delu se ob kompleksih kmetijskih površin zagotavlja prostorske možnosti za preselitev kmetij iz naselbinskih jeder.

II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti

27. člen

(1) Ohranja in razvija se gospodarska cona ob letališču kot gospodarsko središče regijskega pomena. Prometne, logistične, poslovne trgovske in proizvodne dejavnosti v sklopu cone se dopolnjuje s kompatibilnimi turističnimi programi.

(2) Sekundarni fokus poslovnih in proizvodnih dejavnosti se oblikuje v sklopu centra za za ravnanje z lesom.

(3) V manjšem obsegu se poslovne in proizvodne dejavnosti umeščajo tudi v posamezna središča in manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru.

(4) Na območju podeželskih naselij se razvijajo obrtne dejavnosti manjšega merila (tudi kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah).

(5) Kmetijska proizvodnja v urbaniziranih območjih se načeloma omejuje, zato se zagotavlja ustrezne nadomestne lokacije za razvoj perspektivnih kmetij.

II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti

28. člen

(1) Osnovne oskrbne, storitvene in ostale centralne dejavnosti se razporejajo v skladu z omrežjem središč kot je določeno v poglavju II/2.2. tega odloka, s čimer se zagotavlja enakomerna dostopnost centralnih (zlasti družbenih) dejavnosti na celotnem ozemlju občine.

(2) Ključne izobraževalne, zdravstvene, kulturne, upravne in druge dejavnosti se ohranjajo in nadalje razvijajo v občinskem središču. Prednostno se razvijajo vzgojni in izobraževalni programi (zagotovitev novih kapacitet za šolo in vrtec), izboljšuje pa se tudi omrežje kulturnih ustanov (v sklopu šolskega kompleksa) in storitvenih dejavnosti.

(3) Osnovne izobraževalne, kulturne, upravne in druge dejavnosti se ohranjajo in nadalje razvijajo v Zalogu pri Cerkljah. Prednostno se razvijajo vzgojni in izobraževalni programi (zagotovitev novih kapacitet za vrtec).

(4) V Šmartnem se zagotavljajo programi varstva starejših občanov s spremljajočimi dejavnostmi.

(5) Nadaljnji razvoj centralnih dejavnosti se omogoča tudi v manjših nosilnih naseljih v lokalnem prostoru.

(6) V ostalih naseljih se družbena infrastruktura ohranja v obstoječem obsegu, spodbuja pa se nadaljnji razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti, zlasti v navezavi na razvoj turizma.

(7) Razvoj centralnih dejavnosti se zagotavlja tudi v sklopu gospodarske cone ob letališču (v navezavi na programe le-tega) ter posameznih programskih fokusov na območju žičniškega centra Krvavec (osnovna oskrba in storitve za potrebe turizma).

II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem

29. člen

(1) Razvoj športnorekreacijskih dejavnosti na območju občine se načrtuje na treh nivojih glede na pomen in velikost gravitacijskega zaledja posameznih dejavnosti – regijskem (nacionalnem), lokalnem (nivo občine, gravitacijskega zaledja posameznega središča ipd.) in mikrolokalnem (nivo naselja, posamezne soseske ipd.).

(2) Kot športnorekreacijski center nacionalnega pomena se razvija žičniški center Krvavec. Obstoječa ponudba se dopolnjuje z razširitvijo smučišč ter razvojem novih dejavnosti tako v zimski kot tudi poletni sezoni. Razvoj območja je bolj podrobno opredeljen v poglavju II/5.3.

(3) Ohranja se mreža večjih športnih objektov, s katero se zagotavlja ustrezno dostopnost do športnorekreacijskih dejavnosti na območju občine (nogometno igrišče v Velesovem, kompleks šole v Cerkljah na Gorenjskem).

(4) Dopolnjuje se sistem manjših igrišč, parkov in drugih zelenih rekreacijskih površin v okviru stanovanjskih sosesk ter izobraževalnih in drugih javnih ustanov, s čimer se zagotavlja enakomerna dostopnost tovrstnih površin na celotnem območju občine.

(5) Posamezni športnorekreacijski objekti se povezujejo med seboj in z odprtimi površinami (obvodni ambienti, atraktivna krajina, izletniški cilji) preko sistema rekreacijskih poti.

(6) Turistična ponudba se prednostno razvija na območju Krvavca. Območje (žičniški center, turistična naselja Pod Jezerci, Ravne, Sangrad, vasi pod Krvavcem, počitniška gradnja) predstavlja jedrno območje za razvoj turizma. Obstoječa ponudba se krepi zlasti z ureditvijo nastanitvenih kapacitet, s čimer se povečuje delež stacionarnih gostov. Razvoj območja je podrobneje opredeljen v poglavju II/5.3. tega odloka.

(7) Razvoj turizma se načrtuje tudi v nižinskem delu v sklopu gradu Strmol (protokolarni objekt), turističnega naselja Češnjevek (ki se oblikuje z delno prenovo opuščenega glinokopa), letališča (vključno z zagotavljanjem možnosti kratkotrajne nastanitve v okoliških naseljih), Cerkelj na Gorenjskem in posameznih območij naselbinske dediščine.

(8) Na podeželju se razvija etnološki in ekološki turizem v povezavi z rekreacijskim (izletniškim) turizmom. V turistično ponudbo se vključujejo območja atraktivne naravne krajine, naselja z atraktivno arhitekturno, etnološko in drugo dediščino, športnorekreacijskimi in drugimi kompatibilnimi programi ter posamezne kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi.

(9) Športnorekreacijska in turistična ponudba se razvijata v celovit sistem, ki povezuje naselja nižinskega dela z atraktivno krajino in izletniškimi cilji v podeželskem, hribovitem in goratem zaledju.

II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje

30. člen

(1) Značilnosti avtohtonega poselitvenega vzorca in sistematično usmerjanje gradnje na območja obstoječih strnjenih naselij sta v veliki meri pripomogla k temu, da se na ozemlju občine niso oblikovala večja območja razpršene gradnje. Tudi v prihodnje ostaja racionalna izraba prostora in s tem ohranitev značilne podobe krajine ena izmed prednostnih usmeritev prostorskega razvoja občine.

II/4.1.5. Območja razpršene poselitve

31. člen

(1) Območja razpršene poselitve vključujejo območja razloženih naselij, manjših zaselkov, samotnih kmetij, posameznih domačij ali stavb in se pojavljajo predvsem v hribovitem delu.

(2) Obstoječa območja razpršene poselitve se ohranjajo in razvijajo s prenovo in minimalnimi širitvami za potrebe ohranjanja primarnih dejavnosti, značilne poseljenosti območja in podobe krajine, na območju Krvavca pa tudi za potrebe dopolnilnih turističnih in športnorekreacijskih programov (zlasti kot dopolnilnih dejavnosti kmetij).

II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij

32. člen

(1) Ohranja se kvalitetne tipološke značilnosti arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja ter prepoznavnost občinskega prostora.

(2) Glede na prostorske, oblikovne in funkcijske značilnosti ter načrtovano intenziteto razvoja delimo občino na več območij:

(a)   Kot območje intenzivnejšega razvoja poselitve se opredeljuje območje Cerkelj na Gorenjskem (naselja Cerklje na Gorenjskem, Dvorje in Grad). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje območja so:

-       značilna obcestna in obulična zazidava z gručastimi jedri, v katerih so pogosto dominante;

-       pri oblikovanju naselbinskega tlorisa se upošteva osnovno orientacijo prostora z osjo v smeri sever – jug (regionalna cesta);

-       s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave;

-       ohranja (Dvorje, Grad) in deloma prenavlja (Cerklje na Gorenjskem) se vaška jedra, pri čemer je v jedru Cerkelj poudarek zlasti na oblikovanju osrednjega trga;

-       ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), zlasti maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (cerkvi v Cerkljah na Gorenjskem in Gradu);

-       območje ob Reki se oblikuje kot zelena os naselja;

-       kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja podoba roba naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami;

-       kot zelena cezura med območjem Cerkelj na Gorenjskem in okoliškimi vasmi (Pšenična Polica, Zgornji Brnik, Vašca, Češnjevek) se ohranja pas kmetijskih površin.

(b)   Kot območje zmernega razvoja poselitve  se opredeljuje območje nižinskih vasi na robu Cerkljanskega polja ter nižinskih vasi ob Reki (razen Cerkelj), pri čemer se razvoj (dolgoročno) primarno usmerja na območje Zaloga pri Cerkljah kot sekundarnega centra občine. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:

-       značilne gručaste in razpotegnjene vasi (z gručastimi jedri), izjemoma se pojavlja tudi obcestna in središčna pozidava, v jedrih so pogosto dominante;

-       s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave predvsem na območju Zaloga pri Cerkljah in Glinj;

-       ohranja oziroma prenavlja (s poudarkom na jedrih z večjim deležem kulturne dediščine kot so jedra Zaloga ter Spodnjega in Zgornjega Brnika) se vaška jedra;

-       ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), zlasti maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (cerkve v Adergasu, Češnjevku, Lahovčah, Pšati, Spodnjem in Zgornjem Brniku, Šmartnem, Trati pri Velesovem, Zalogu pri Cerkljah ter območje gradu Strmol);

-       kjer prostor to omogoča, se oblikujejo zelene površine ob vodotokih (Reka, Pšata, Ušica);

-       kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja podoba roba naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami;

-       ohranjajo in oblikujejo se pasovi kmetijskih površin kot zelene cezure med posameznimi naselji (zlasti med naselji Glinje in Šmartno, Dvorje in Češnjevek, Zgornji Brnik in Cerklje na Gorenjskem, Lahovče in Vopovlje);

-       ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu med Cerkljanskim poljem in hribovitim delom občine.

(c)   Kot območja zmernega razvoja poselitve se opredeljuje tudi območje hribovskih vasi (razen naselja Cerkljanska Dobrava, Sidraž, Sveti Lenart, Viševca in Vrhovje, ki predstavljajo območja ohranjanja poselitve) ter območja manjših nižinskih vasi sredi Cerkljanskega polja. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so:

-       za osrednji del Cerkljanskega polja so značilne manjše gručaste ravninske vasi, za hriboviti del pa razložene in gručaste vasi;

-       ohranja se vaška jedra (s poudarkom na jedrih z večjim deležem kulturne dediščine kot sta jedri Šenturške Gore in Stiške vasi);

-       pri vedutno izpostavljenih vaseh na robu teras v hribovitem delu se ohranjajo značilna prostorska razmerja (silhueta naselbinskega telesa, dominante);

-       ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru, zlasti maksimalni horizontalni in višinski gabariti ter dominante.

(d)   Kot posebne morfološke strukture z zahtevami vezanimi na dejavnosti, ki se opravljajo v njihovem okviru, se oblikujejo območja žičniškega centra Krvavec, letališča Jožeta Pučnika in centra za ravnanje z lesom. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so:

-       ohranjajo in oblikujejo se zeleni varovalni robovi na prehodu med poslovnimi in gospodarskimi conami ter naselji s pripadajočim odprtim prostorom;

-       vzdolž načrtovanih cest se, kjer je to možno oziroma smiselno, ohranja oziroma oblikuje varovalni zeleni pas (protihrupna zaščita, prometna varnost,...);

-       merilo (horizontalni in vertikalni gabariti) in oblikovanje novih objektov se prilagaja okolici, tako da se v čim večji meri ohranjajo vedute na krajinske kvalitete v okolici;

-       posebna pozornost se posveča ureditvi dostopov in zagotovitvi ustreznega obsega površin za mirujoči promet.

(e)   Pri načrtovanju razpršene poselitve se ohranjajo obstoječe arhitekturne kvalitete in upoštevajo značilnosti tradicionalne strukture, zlasti glede razmerja med objekti in krajino (umestitev, velikost ipd.).

II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini

II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

II/4.2.1.1. Kmetijstvo

33. člen

(1) Intenzivna pridelava se ohranja na območjih strnjenih kompleksov kmetijskih zemljišč Cerkljanskega polja. Uvaja se ustrezne spodbude in ukrepe za zmanjšanje emisij v podtalno vodo. Na območju letališča se kmetijska raba prilagaja zahtevam in potrebam zračnega prometa.

(2) Kmetijska dejavnost v hribovitem delu se primarno ohranja in razvija v funkciji ohranjanja poselitve, značilne krajine ter oblikovanja raznolikega nabora dejavnosti v prostoru (v povezavi s turizmom, športom in rekreacijo kot dopolnilnimi dejavnostmi). Nadaljnji razvoj se usmerja zlasti na območja z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami, z ustrezno osončenostjo ter dobro dostopnostjo. Spodbujajo se ekstenzivne oblike kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom, sadjarstvo (ohranjanje in obnova travniških sadovnjakov) ipd. Poseben poudarek se posveča uvajanju ustreznih spodbud in ukrepov za povečanje deleža ekološkega kmetovanja, še posebej na območjih ohranjene narave. Na območju žičniškega centra Krvavec se raba kmetijskih zemljišč prilagaja osnovni turistični oziroma športnorekreacijski dejavnosti.

(3) Razvoj kmetijstva se spodbuja tudi z zagotavljanjem primernih možnosti (lega, dostopnost, prostorske možnosti za razvoj ipd.) za preselitev kmetij izven naselij ali na njihov rob, neposredno ob strnjena območja kmetijskih zemljišč.

II/4.2.1.2. Gozdarstvo

34. člen

(1) Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti se v hribovitem delu območja gozdov pretežno vzdržuje v obstoječem obsegu in preprečuje zaraščanje in pogozdovanje kmetijskih površin. Pridobivanje lesa se spodbuja povsod, kjer je to možno glede na naravne danosti in hkrati ni v nasprotju z varstvom drugih virov, pri čemer se priporoča čim bolj sonaravne oblike gospodarjenja z gozdom. Na območju žičniškega centra Krvavec se raba gozdov prilagaja osnovni turistični oziroma športnorekreacijski dejavnosti.

(2) Območje gozda Olševek – Adergas se razvija v okviru funkcije ohranjanja narave, v navezavi na naselja pa tudi s primernimi ekstenzivnimi rekreacijskimi rabami.

(3) Ravninske gozdove, skupine dreves ali posamična drevesa v kmetijski krajini Cerkljanskega polja se kot pomembno prvino biotske pestrosti in krajine v čim večji meri ohranja. Na območju letališča se raba gozdov prilagaja zahtevam in potrebam zračnega prometa.

(4) Gozdove ob robovih naselij in vodotokih ter druge gozdove, ki imajo pomembno ekološko, krajinsko, kulturno ali rekreacijsko vlogo se v čim večji meri ohranja in povezuje z zelenimi sistemi v naseljih in širšem prostoru s sonaravnimi oblikami rekreacijske rabe.

II/4.2.1.3. Vode

35. člen

(1) Ohranja se obstoječa gospodarska raba voda.

(2) Vodotoke in vodne površine se s primernimi rabami, ki ohranjajo in nadgrajujejo njihov ekološki, krajinski in doživljajski pomen, povezuje z zelenimi sistemi naselij in širših območij. Obvodne poteze ob Reki in Pšati se uredi kot zeleno os naselij z rekreacijskimi potmi in drugimi ureditvami na ključnih točkah (prehodi – brvi, manjši športnorekreacijski objekti ipd.).

(3) Ribniki v Češnjevku in Lahovčah se namenjajo sonaravni rekreacijski in turistični rabi z ureditvijo rekreacijskih poti, objektov za opazovanje ptic, ustreznih dostopov ipd.

II/4.2.1.4. Prostočasne dejavnosti

36. člen

(1) Turizem se v skladu z določili razdelka II/4.1.3.4. tega odloka primarno razvija v okviru jedrnega območja Krvavec, letališča in posameznih naselij. V krajini je vezan predvsem na športnorekreacijsko ponudbo.

(2) Športnorekreacijski programi se razvijajo v celovit sistem, ki povezuje zelene površine urbaniziranih območij z atraktivno krajino v neposredni okolici ter širše gledano z območjem Krvavca in hribovitim zaledjem.

(3) Na območju Krvavca kot jedrnega območja za razvoj turističnih in športnorekreacijskih dejavnosti se zagotavlja uravnotežen razvoj z vzpostavitvijo sistema programskih fokusov (dostopnih, oskrbnih in turističnih točk) znotraj katerih se razporeja posamezne dejavnosti žičniškega centra. Obstoječa športnorekreacijska ponudba se dopolnjuje z razširitvijo smučišč ter razvojem novih dejavnosti tako v zimski kot tudi poletni sezoni. Razvoj območja je bolj podrobno opredeljen v poglavju II/5.3. tega odloka.

(4) Ohranja in dopolnjuje se obstoječa mreža tematskih in drugih poti (pešpoti, planinskih poti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.).

(5) V hribovitem in gorskem zaledju se oblikujejo manjši fokusi dejavnosti (planinski domovi, piknik prostori, različna igrišča itn.) ob kolesarskih stezah, planinskih in drugih pešpoteh.

II/4.2.1.5. Mineralne surovine

37. člen

(1) Na območju občine se nahaja nekaj nelegalnih kopov mineralnih surovin za gradbeništvo za potrebe krajevnih skupnosti in nekaj nelegalnih kopov (opuščenih gramoznih jam) v nižinskem delu. Za njih se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, brez izkoriščanja mineralnih surovin, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa:

-       nelegalni kop Grad (opuščen in deloma že saniran in samosaniran; izvede se dokončna sanacija, brez izkoriščanja mineralnih surovin, in nadgradnja turističnih kapacitet),

-       nelegalni kopi karbonatnega grušča v dolini potoka Reke (deloma opuščeni in v procesu dokončne samosanacije, prepuščajo se procesu dokončne naravne samosanacije in renaturacije),

-       nelegalni kopi (manjše gramoznice) na Cerkljanskem polju (v celoti opuščene in sanirane oziroma samosanirane),

-       nelegalni kop Češnjevek (opuščen in v celoti saniran oziroma samosaniran in spremenjen v ribnik),

-       nelegalni kop Ambrož pod Krvavcem (dopustna sanacija, brez izkoriščanja mineralnih surovin),

-       drugi manjši nelegalni kopi (večinoma v celoti samosanirani, oziroma v procesu samosanacije).

(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo).

(3) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne

kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

38. člen

(1) V skladu z določili razdelka II/2.4. se kot območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora opredeljujejo:

(a)   značilna podoba Cerkljanskega polja z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

-       prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (vedutno izpostavljena strnjena ravninska naselja z dominantami, kozolci in sadovnjaki na prehodu med naseljem in odprtim prostorom),

-       ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne dediščine (Cerklje, Zalog, Zgornji Brnik, Trata pri Velesovem in Dvorje);

(b)   območje gradu Strmol z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

-       grad Strmol s pripadajočim parkom z ribniki,

-       lega območja v prostoru (na robu Cerkljanskega polja) s tipičnimi vedutami na grad;

(c)   kulturna krajina na območju Adergasa:

-       ohranjanje značilnih prostorskih dominant in pogledov nanje (samostan Velesovo, cerkev sv. Marjete na Trati);

(d)   območje hribovskih vasi z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

-       značilna podoba krajine v neposredni okolici vasi (travniki, pašniki, sadovnjaki),

-       prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (vedutno izpostavljene vasi na robu terase – ponekod z dominantami),

-       ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne dediščine (Štefanja Gora in Stiška vas);

(e)   območja ohranjene narave (gozd Olševek – Adergas) z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

-       neokrnjeno naravno okolje s kvalitetnimi prvinami ohranjene narave;

-       značilna podoba naravne krajine.

(2) Ohranjanje in razvoj prepoznavnih kvalitet se zagotavlja predvsem z:

-       ohranjanjem poseljenosti podeželskih območij in spodbujanjem razvoja primarnih dejavnosti v obsegu, ki zagotavlja ohranitev značilne podobe krajine,

-       vključevanjem območij prepoznavnih kvalitet v turistično ponudbo (s poudarkom na razvoju območja Krvavca),

-       omejevanjem dejavnosti na območju posebnih naravnih kvalitet (zagotovi se le minimalna rekreacijska infrastruktura),

-       prenovo naselbinske in stavbne dediščine,

-       ohranjanjem značilnih vedut v prostoru (z omejevanjem pozidave v oseh pogledov).

II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

območja zaščite in reševanja

39. člen

(1) V občini se nahajajo manjša območja potencialnih naravnih nesreč. Glede na stopnjo ogroženosti je ozemlje občine razdeljeno na tri območja:

-       Kot območja z večjo stopnjo ogroženosti so ocenjena večja poplavna območja ob Reki in Pšati, kjer možnost poplavljanja ogroža dele naselij in najboljša kmetijska zemljišča. Poleg tega so z največjo stopnjo ogroženosti ocenjena tudi območja severnega hribovitega dela, ki jih močno ogrožajo plazovi.

-       Kot območja s srednjo stopnjo ogroženosti so ocenjena poseljena območja hribovitega dela, ki jih v manjši meri ogrožajo plazovi (območja naselij Sidraž, Šenturška Gora, Sveti Lenart, Apno, Ambrož pod Krvavcem, Ravne in Stiška vas). Poleg tega so s srednjo stopnjo ogroženosti ocenjena tudi manjša poplavna območja v zgornjem toku Reke in Pšate.

-       Ostala območja občine so ocenjena kot območja z nizko stopnjo ogroženosti, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da predvsem na ravninskem delu obstaja potresna nevarnost.

(2) Kot osnova za nadaljnji prostorski razvoj občine z vidika zagotavljanja poplavne varnost so bile v okviru poplavne študije za večji del območja občine izdelane karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti.

(3) Poplavna varnost na območju občine se bo predvidoma izboljševala z naslednjimi večjimi ukrepi, ki so v tem odloku opredeljeni kot dolgoročna strateška izhodišča za nadaljnji prostorski razvoj (rezervacija prostora):

-        zagotovitev zadrževanja poplavnih voda na Ušici severozahodno od Vašce,

-        zagotovitev zadrževanja poplavnih voda v naravni kotanji jugovzhodno od Pšenične Police,

-        ureditev suhega zadrževalnika Doblič,

-        ohranitev/vzpostavitev koridorjev odvajanja poplavnih voda vodotokov Reke in Pšate na Cerkljanskem polju med naselji: Cerklje, Spodnjim in Zgornjim Brnikom, Vopovljami in Lahovčami ter Pšato, Poženikom, Šmartnim, Glinjami in Zalogom.

(4) Za zmanjšanje nevarnosti oziroma ogroženosti se na poseljenih območjih in območjih gospodarskih dejavnosti predvidi ustrezne preventivne in sanacijske ukrepe, ustrezno upravlja primarne dejavnosti ter nadzoruje aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne ali druge nesreče.

(5) Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se praviloma prepušča naravni dinamiki.

(6) Zaščita in reševanje na območju občine je organizirana sledeče:

(6.1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Cerkljah; reševalci nujne medicinske pomoči morajo na to področje priti iz Kranja.

(6.2) V primeru naravne nesreče so določene naslednje:

-       lokacije zasilnih prebivališč: osnovna šola v Cerkljah, športna dvorana v Cerkljah in nogometni center v Velesovem;

-       lokacije začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradb: osnovna šola v Cerkljah, podružnična šola v Zalogu, samostan Velesovo.

(6.3) V primeru rušilnega potresa je takoj po nesreči možno organizirati nastanitve prebivalcev pri osnovnih šolah v Cerkljah in Zalogu in pri nogometnem centru v Velesovem; če osnovne šole ob nesreči ne bi utrpele večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih nastaniti ogrožene prebivalce, prav tako bi bile na razpolago dvorane vaških in gasilskih domov.

(6.4) V občini se v primeru naravnih katastrof oziroma vojne aktivirajo površine predvidene za različne namene; za pokop ljudi se aktivirajo proste površine ob pokopališču v Cerkljah, za ruševine se aktivira odlagališče v Bistrici pri Naklem.

(6.5) V primeru naravnih in drugih nesreč se površine za pokop večjega števila živali zagotavljajo v bližini kmetijske farme vzhodno od Zgornjega Brnika (na zemljišču s parc. št. 92, k.o. Cerklje), ob dogovoru s pristojno veterinarsko upravo se lahko kadavre vozi tudi v ustrezno opremljene sežigalnice, oziroma se odvoz in odstranitev izvaja po navodilih dežurnega inšpektorja VURS.

(6.6) V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov.

(7) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se podrobneje opredeli v načrtih zaščite in reševanja ter drugih načrtih, ki se izdelajo glede na oceno ogroženosti.

II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe

40. člen

(1) Na območju občine Cerklje na Gorenjskem se nahajajo naslednja območja za potrebe obrambe:

-       Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana – območje izključne in območje možne izključne rabe,

-       Krvavec – območje izključne in območje možne izključne rabe,

-       Ambrož pod Krvavcem – območje možne izključne rabe za potrebe obrambe.

II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

41. člen

(1) Obstoječa stavbna zemljišča se praviloma ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in razvoj v krajini. Nova stavbna zemljišča se zagotavljajo v skladu z določili razdelka II/4.1.2. ter za potrebe izgradnje in rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture.

(2) Gozdna in kmetijska zemljišča se zmanjšujejo na račun širitve stavbnih in drugih zemljišč. Nova kmetijska ali gozdna zemljišča se določajo predvsem v primeru sprememb primarne (kmetijske ali gozdne) rabe kadar gre za uskladitev z evidenco dejanske rabe v prostoru, ki jo vodi pristojno ministrstvo, ali v primeru izvzemov stavbnih zemljišč.

(3) Vodna zemljišča se določajo v skladu s področno zakonodajo.

II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

42. člen

(1) Z vidika naravnih in ustvarjenih danosti se območje občine deli na dve makroobmočji, ti pa nadalje na šest podobmočij. Izhodišča za delitev so opredeljena v prvih poglavjih strateškega dela, ključne značilnosti in razvojne usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri določitvi prostorskih izvedbenih pogojev pa so podane tudi v Preglednici 4.

(2) Osnovno delitev prostora občine na makroobmočja in podobmočja se upošteva pri določitvi enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. Glede na podrobnost prostorskih izvedbenih pogojev je ob smiselni uporabi usmeritev iz tega člena makroobmočja in podobmočja možno tudi združevati ali še nadalje deliti na manjše zaključene enote.

(3) Pri določitvi enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev je potrebno upoštevati tudi tipološke značilnosti grajene strukture in zagotoviti ohranitev kvalitetnih prvin urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja.

(4) Prostorski izvedbeni pogoji, zlasti tisti, ki se nanašajo na namembnost in vrste posegov v prostor, oblikovanje objektov in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo naj temeljijo na osnovnih značilnostih prostora določenih po posameznih makroobmočjih in podobmočjih.

Preglednica 4: Členitev prostora na makroenote z osnovnimi značilnostmi

II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij

II/5.1. Cerklje na Gorenjskem

43. člen

(1) Naselje Cerklje na Gorenjskem se skupaj s prostorsko in funkcionalno povezanima naseljema Dvorje in Grad razvija kot pomembnejše lokalno (občinsko) središče. V naselju se ohranjajo in prednostno razvijajo družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti, ohranja pa se tudi manjše gospodarske dejavnosti, ki so že prisotne na območju. Poseben poudarek se posveča zagotavljanju ustrezne ponudbe na področju vzgoje, varstva, izobraževanja, kulture in sociale ter uvajanju turističnih programov v navezavi na ponudbo zimskošportnega središča Krvavec in letališča, zagotavlja pa se tudi zadostne kapacitete za stanovanjsko gradnjo.

(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa

(2.1) Primarno prometno os na območju sestavljata regionalni cesti RIII 639 Ljubljana – Cerklje in RIII 922 Cerklje – žičnica Krvavec. Prometnica poteka v smeri sever – jug. Območje povezuje tako z območjem Krvavca kot tudi glavno cesto GII 104 Kranj – Ljubljana in posredno širšim regionalnim prostorom. Na regionalni cesti se navezuje osnovna prometna mreža, ki jo predstavlja serija prečnih povezovalnih cest (potekajo v smeri vzhod – zahod) in manjša vzdolžna povezava na zahodnem robu Cerkelj na Gorenjskem.

(2.2) Načrtuje se posodobitev prometnega omrežja z rekonstrukcijo in dograditvijo vseh večjih prometnic na območju, pri čemer se posebna pozornost posveča ureditvi pomembnejših prometnih križišč regionalnih cest s prečnimi povezavami. Uredi se tudi ustrezne navezave na načrtovane površine za gradnjo.

(2.3) Načrtuje se izgradnja novih kapacitet za mirujoči promet vključno z možnostjo umestitve garažnih hiš, ki bi se lahko uporabile tudi za potrebe zimskošportnega središča Krvavec.

(2.4) V okviru rekonstrukcije cest se zagotavlja ustrezne koridorje za ureditev kolesarskih stez in pešpoti. Le-te se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje zeleno os ob Reki, fokuse športnorekreacijskih dejavnosti, središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici naselij.

(2.5) Javni potniški promet na območju je organiziran v sklopu primestnega prometa Ljubljane in Kranja. Območje povezuje s Kranjem, Ljubljano, letališčem Jožeta Pučnika ter drugimi izobraževalnimi in zaposlitvenimi središči. V času turistične sezone Krvavca se dodatno vzpostavlja turistična povezava javnega potniškega prometa iz smeri Ljubljane ter interna turistična povezava Cerklje – spodnja postaja žičnice Krvavec oziroma Cerklje – Apno – Jezerca.

(3) Druga gospodarska javna infrastruktura

(3.1) Načrtuje se prenova vodovodnega omrežja.

(3.2) Načrtuje se dograditev kanalizacijskega omrežja (deloma je že zgrajeno) z izvedbo ločenega sistema. Omrežje je priključeno na sistem s centralno čistilno napravo v Domžalah.

(3.3) Prenavlja in dograjuje se elektroenergetsko omrežje.

(3.4) Načrtuje se dograditev plinovodnega omrežja, spodbuja pa se tudi rabo obnovljivih virov energije.

(3.5) V Cerkljah je zgrajen zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij in kosovnih odpadkov ter večje število ekoloških otokov.

(3.6) Predvidena je širitev pokopališča.

(4) Razporeditev dejavnosti

(4.1) Glede na morfološke, tipološke in funkcijske značilnosti je območje v grobem razdeljeno na dve večji enoti:

-       osrednjo prostorsko os sever – jug, ob kateri so nanizana naselbinska jedra in drugi fokusi dejavnosti,

-       pretežno stanovanjske površine na robu naselja.

(4.2) Kot primarni fokus dejavnosti se ohranja in razvija staro jedro Cerkelj na Gorenjskem, v katerega so umeščene vsa pomembnejša družbena infrastruktura ter ključne storitvene in oskrbne dejavnosti, ki služijo celotnemu občinskemu prostoru. Osrednji trg ob cerkvi se funkcijsko prenavlja z uvedbo novih upravnih, poslovnih in drugih centralnih dejavnosti. Ob osnovni šoli se s širitvijo in zapolnitvijo obstoječih površin oblikuje izobraževalni in kulturni center. Ob zadružnem domu se oblikuje poslovno trgovski center.

(4.3) S prenovo degradiranega območja in zapolnitvijo prostih površin v osrednjem delu območja med Cerkljami na Gorenjskem, Gradom in Dvorjami se oblikuje sekundarno središče s trgovskimi, poslovnimi, stanovanjskimi, turističnimi in športnorekreacijskimi programi.

(4.4) S posameznimi širitvami na robu naselja se zagotavljajo površine za kmetijsko proizvodnjo.

(4.5) Z vnosom novih centralnih dejavnosti se ohranja in krepi pomen jedra Grada.

(4.6) Večji športnorekreacijski fokusi se oblikujejo na območju šole in na območju sekundarnega središča med Cerkljami in Dvorjami.

(4.7) Preostala območja predstavljajo pretežno stanovanjske površine (ki se v starih delih naselij prepletajo s kmetijskimi gospodarstvi). Razvoj se zagotavlja z zapolnitvijo obstoječih prostih površin in zaokrožitvami oziroma širitvami robnih območij pretežno na zahodnem robu aglomeracije. V sklopu sekundarnega središča se zagotavlja površine za organizirano stanovanjsko gradnjo.

(5) Urbanistično oblikovanje naselja

(5.1) V pretežno izgrajenih območjih se vzpostavlja kontinuiteta urbanističnega oblikovanja, tako da se novi posegi prilagajajo kvalitetnim elementom obstoječe pozidave, območja oblikovnih degradacij (nezadostno izkoriščena in opuščena območja, območja stihijske urbanizacije na robu naselij) pa se ustrezno sanirajo.

(5.2) Kvalitetna arhitekturna in urbanistična dediščina (stara naselbinska jedra vseh treh naselij) se ohranja in ustrezno prezentira.

(5.3) Ohranja se obstoječe dominante in se jih dopolnjuje z novimi poudarki na ključnih lokacijah. Ceste naj se usmerja tako, da se z njih odpirajo pogledi proti dominantam (naravnim in ustvarjenim).

(5.4) Prostor ob Reki se oblikuje kot celovita zelena poteza, ki deluje kot povezovalni element celotnega območja.

(5.5) Posebna pozornost se posveča oblikovanju vizualno izpostavljenih predelov. Robove območja je potrebno skrbno oblikovati oziroma z intenzivno ozelenitvijo ali drobnejšo pozidavo vzpostaviti prehod med naselbinsko strukturo in krajino.

(5.6) Odprte javne prostore (trgi pri cerkvah, površine ob šoli, zelenice itn.) ter parkovne ureditve se ohranja, ustrezno prenavlja, dopolnjuje ter medsebojno povezuje. Ustrezen obseg in enakomerno dostopnost javnih (trgi) ter zelenih površin (otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine) se zagotavlja tudi v okviru notranjega razvoja (sanacije degradiranih urbanih območij) in širitev.

(5.7) Ohranja se zelene cezure (pretežno kmetijske površine) med območjem in sosednjimi naselji (Pšata, Pšenična Polica, Zgornji Brnik, Vašca, Češnjevek) ter zelene zajede, ki jih predstavljajo Kozji in Grajski hrib ter vodni in obvodni prostor Reke.

(5.8) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se ob prometnicah oblikujejo pasovi linijske vegetacije.

(6) Zeleni sistem

(6.1) Kot osrednja poteza zelenega sistema, ki povezuje celotno območje se oblikuje prostor ob Reki. Obvodni prostor zelene poteze se opremi z minimalno rekreacijsko infrastrukturo (pešpoti, kolesarske steze, dostopi do vode ipd.). Posebna pozornost se posveča ureditvi peš in kolesarskih povezav do drugih zelenih in javnih odprtih površin na območju.

(6.2) Poleg večjih športnorekreacijskih objektov iz točke (4.6) tega člena se v zeleni sistem vključuje tudi manjša športna in druga igrišča. Sistem igrišč se ohranja in dopolnjuje tako, da se zagotavlja enakomerna dostopnost do javnih športnorekreacijskih površin na celotnem območju.

(6.4) Ohranja in dopolnjuje se odprte javne prostore (trgi, površine ob šoli ipd.).

(6.5) Kot pomemben mikroelement zelenega sistema se ohranja in na novo ureja odprte poljavne površine v stanovanjskih soseskah in ozelenjene parkirne površine.

(6.6) V zeleni sistem se vključuje tudi zelene poteze iz točk (5.7) in (5.8) tega člena.

II/5.2. Letališče Jožeta Pučnika

44. člen

(1) Območje letališča Jožeta Pučnika se razvija kot prometno vozlišče mednarodnega pomena, prometni terminal in eno izmed pomembnejših gospodarskih središč regije.

(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa

(2.1) Območje letališča se napaja z glavne ceste GII 104 Kranj – Ljubljana. Da bi se zagotovila ustrezna prometna organizacija območja, se načrtuje prestavitev trase glavne ceste na severni rob območja, dolgoročno pa tudi njena razširitev za dodatni vozni pas. Ob prestavitvi in rekonstrukciji ceste je predvidena ureditev treh krožišč (rekonstrukcija obstoječega križišča in ureditev dveh novih), ki bodo zagotavljala enakomeren dostop do vseh ključnih območij letališča (potniški in tovorni terminal, območje splošnega letalstva, poslovna in gospodarska cona).

(2.2.) Notranji prometni sistem območja se oblikuje kot ortogonalna cestna mreža s primarno prometnico, ki poteka vzdolž celotnega območja letališča do križišča z regionalno cesto RIII 639 Ljubljana – Cerklje. Dolgoročno je primarno letališko prometnico v podaljšku možno povezati tudi z regionalno cesto RII 413 Žeje - Vodice oziroma načrtovano glavno cesto Želodnik – Vodice.

(2.3) Uredita se nova hitra železniška povezava na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Jesenice ter nova krožna povezava Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana. Na območju letališča se obe prometnici združita v enoten koridor s skupno železniško postajo (predvidoma podzemno) v bližini terminala. Način umeščanja železniškega prometa v prostor je razviden iz poglavja II/3.1.3. Železniško omrežje.

(2.4) Zagotovi se sistem površin za mirujoči promet za avtobuse in osebna vozila (za potrebe potnikov in zaposlenih na letališču) z zunanjimi parkirnimi površinami in omrežjem garažnih hiš. Ob terminalu se uredi postajališče za taksije ter odlaganje in sprejemanje potnikov.

(2.5) Z ureditvijo železniške postaje bo letališče postalo eno izmed najpomembnejših prometnih vozlišč za javni potniški promet v regiji. Razvoj javnega potniškega prometa se zagotavlja zlasti z vidika povezave letališča z državnim in regijskim središčem.

(3) Druga gospodarska javna infrastruktura

(3.1) Predvidena je prenova vodovodnega omrežja.

(3.2) Načrtuje se prenova kanalizacijskega omrežja. Omrežje se z izgradnjo nove črpalne postaje ob obstoječi čistilni napravi in povezovalnega voda priključi na kanalizacijsko omrežje občine in posredno na centralno čistilno napravo Domžale.

(3.3) Predvidena je izgradnja novega priključnega 110 kV elektrovoda in pripadajoče razdelilne transformatorske postaje ter sistema manjših transformatorskih postaj, s katerimi se bo zagotavljalo ustrezno pokritost celotnega območja.

(3.4) Načrtuje se izgradnja plinovodnega omrežja, spodbuja pa se tudi rabo obnovljivih virov energije.

(4) Razporeditev dejavnosti

(4.1) Območje letališča se glede na osnovne značilnosti, prometnotehnične in funkcijske zahteve ter razvojne usmeritve v osnovi deli na zemeljski in zračni del ter cono ob letališču.

(4.2) Zračni del vključuje območje vzletno-pristajalne steze s pripadajočimi voznimi, povezovalnimi in drugimi stezami, letališkimi ploščadmi ter pripadajočimi površinami. Načrtuje se razširitev in dograditev letaliških ploščadi, preureditev in dograditev voznih ter povezovalnih stez. Površine za razvoj se zagotavljajo v okviru obstoječih kapacitet letališča. Območje ob vzletno-pristajalni stezi se nameni dolgoročni rezervaciji prostora za razvoj letaliških dejavnosti.

(4.3) Zemeljski del predstavlja vsebinsko jedro programov letaliških in obletaliških dejavnosti ter vključuje območja terminalov, hangarjev, servisnih objektov ter drugih pripadajočih objektov in površin. Načrtovan je fazni razvoj območja, pri čemer se prvenstveno zagotavlja boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in slabše izkoriščenih zemljišč. Načrtuje se povečanje tovornega terminala in ureditev tovornega središča, oblikovanje centraliziranega območja za tehnične in vzdrževalne službe, razvoj centra splošnega letalstva z zagotovitvijo novih kapacitet ter dopolnitev ponudbe letališča z logističnimi in poslovnimi dejavnostmi. Površine za razvoj se zagotavljajo s širitvijo območja na severozahod in jugovzhod.

(4.4) Območje gospodarske cone ob letališču se navezuje neposredno na načrtovane in razširjene programe potniških terminalov. V sklopu cone se uredijo poslovno trgovsko središče, poslovno upravni programi s parkirišči, hotelski kompleks in proizvodno ekonomski programi. Površine za razvoj cone se zagotavlja v sklopu obstoječih kapacitet in s širitvijo proti jugovzhodu.

(5) Urbanistično in krajinsko oblikovanje

(5.1) V pretežno izgrajenih območjih se vzpostavlja kontinuiteta urbanističnega oblikovanja, tako da se novi posegi prilagajajo kvalitetnim elementom obstoječe pozidave, območja oblikovnih degradacij (nezadostno izkoriščena in opuščena območja) pa se ustrezno sanirajo.

(5.2) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se ob prometnicah oblikujejo pasovi linijske vegetacije.

(5.3) Posebna pozornost se posveča oblikovanju vizualno izpostavljenih predelov – robove območja je potrebno skrbno oblikovati oziroma z intenzivno ozelenitvijo ali drobnejšo pozidavo vzpostaviti prehod med območjem in okoliško krajino.

(5.4) Zaradi varnosti zračnega prometa je potrebno upoštevati višinske omejitve, ki izhajajo iz tehničnih značilnosti letališča.

II/5.3. Žičniški center Krvavec

45. člen

(1) Žičniški center Krvavec se razvija kot eden izmed največjih in najperspektivnejših tovrstnih centrov v državi. Njegova vloga in pomen se krepita z nadgradnjo športnorekreacijskih dejavnosti (s poudarkom na letnih športih in rekreaciji) ter vzpostavitvijo celovite turistične ponudbe.

(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa

(2.1) Celovita ureditev prometnega sistema z razvejanim omrežjem dostopnih točk, v okviru katerih se zagotavlja tudi parkirna mesta (obstoječi obseg ne zadostuje) in ustrezne povezave z javnim potniškim prometom, predstavlja težišče zasnove prostorskega razvoja območja Krvavca. Z razpršenim dostopom do različnih kompleksov smučarskih prog se omogoča prihod obiskovalcev iz različnih smeri, s čimer se zmanjšujejo zastoji v bližini dostopnih žičnic.

(2.2) Zadovoljivo dostopnost se zagotovi predvsem v naslednjih smereh:

-       (Brnik –) Cerklje na Gorenjskem – Zanjivc – Gospinca (obstoječa regionalna cesta in krožno kabinska žičnica) dolgoročno pa se lahko preveri tudi možnost alternativnega dostopa preko Možjance (obstoječa lokalna cesta ter načrtovani žičnici med Štefanjo Goro in Gospinco);

-       (Brnik – ) Cerklje na Gorenjskem – Ravne – Ambrož pod Krvavcem – Jezerca (rekonstruirana lokalna cesta z novim sistemom žičniških povezav Jezerca – Kržišče – Kriška planina);

-       dolgoročno se lahko preveri tudi možnost dostopanja iz smeri: (Avstrija –) Jezersko – Kokra oziroma (Kranj– ) Preddvor – Kokra (obstoječa regionalna cesta in načrtovana krožno kabinska žičnica Kokra –Gospinca ali Kokra – Tiha dolina) ter (Ljubljana –) Kamnik – Bistričica (rekonstruirana lokalna cesta z novo dostopno žičnico Bistričica – Kržišče).

(2.3) Območje žičniškega centra se načeloma zapre za ves cestni promet z izjemo oskrbe, ki se izvaja prek servisne ceste Gospinca – Tiha dolina – Veliki Zvoh.

(2.4) Sistem mirujočega prometa se posodablja in nadgrajuje vzporedno z ureditvijo dostopnih točk. V Zanjivcu je načrtovana razširitev parkirišč in izgradnja garažne hiše. Na Jezercih se parkirišča uredi na dveh lokacijah, in sicer pod planino ob lokalni cesti ter v sklopu oskrbnega centra Pod Jezerci. Možnost ureditve parkirišč se načrtuje tudi ob izteku načrtovane žičnice na Štefanjo Goro (Zanjivc – Šefanja Gora). Dolgoročno se lahko (hkrati s potencialno možno umestitvijo žičniške infrastrukture) preveri tudi možnost ureditve parkirišč in garažnih hiš v okviru dostopnih točk v dolini Kokre, v dolini Bistričice in na uravnanem delu grebena Trdovnik med Kriško planino in Gospinco. V območjih vseh dostopnih točk se uredi postajališča za avtobuse.

(2.5) Predvidena je ureditev parkirišč s prestopi na avtobuse v Cerkljah na Gorenjskem, Preddvoru, Ravnah, ob Sangradu, med Sangradom in Zanjivcem ter v okviru terminalov RTC Krvavec v Ljubljani in Kranju.

(2.6) Javni potniški promet na območju je organiziran v sklopu primestnega prometa Ljubljane in Kranja. V času turistične sezone se dodatno vzpostavlja turistična povezava iz smeri Ljubljane ter interna turistična povezava Cerklje na Gorenjskem – spodnja postaja žičnice Krvavec oziroma Cerklje na Gorenjskem – Apno – Jezerca.

(2.7) Žičniške povezave so bolj podrobno opisane v točki (4) tega člena.

(3) Druga gospodarska javna infrastruktura

(3.1) Predvidena je prenova obstoječega vodovodnega sistema, ki oskrbuje območje Gospince, Tihe doline, Doma na Krvavcu in delno Kriške planine. Načrtuje se ureditev novega omrežja, ki bo pokrivalo preostalo območje Kriške planine in območje planine Jezerca. Dolgoročno je možna tudi povezava obeh omrežij.

(3.2) Območje žičniškega centra Krvavec nima urejenega celostnega čiščenja komunalnih odpadnih vod. Večji objekti imajo lokalne čistilne naprave z iztoki v ponikovalnice, na Kriški planini pa je postavljena začasna mehansko-biološka čistilna naprava. Glede na razdrobljenost posameznih izvorov odpadne komunalne vode in, da bi se preprečilo možno onesnaženje številnih vodnih virov, je na območju načrtovana gradnja kanalizacijskega omrežja od območja RTC Krvavec do načrtovanega kanalizacijskega omrežja v nižinskem delu občine (ta se nadalje navezuje na kanalizacijski sistem centralne čistilne naprave v Domžalah).

(3.3) Na območju je zaradi varstva vodnih virov prepovedano ogrevanje z naftnimi derivati. Nadaljnji razvoj turizma, športa in rekreacije ter predvidena večja poraba električne energije za ogrevanje zahtevata razširitve ter ojačitve obstoječih in izgradnjo novih transformatorskih postaj, ojačitve obstoječih in izgradnjo novih vodov ter variantno tudi zagotovitev alternativnih virov energije.

(3.4) Na celotnem območju je predvidena dograditev infrastrukture za zasneževanje smučišč s tehničnim snegom. Zadostne kapacitete vode se zagotavljajo z ureditvijo sistema akumulacijskih bazenov in črpališč. Tehnološka voda za izdelavo tehničnega snega se pridobiva predvsem s črpanjem vode iz Kokre v sistem akumulacijskih bazenov. Dodatna vira vode predstavljajo padavinske vode in višek sanitarne vode iz vodnega zajetja Brezoviški graben.

(4) Razvoj žičniške infrastrukture in smučišč

(4.1) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se žičniška infrastruktura zaradi racionalne izrabe prostora in ekonomske učinkovitosti razvija vzporedno s smučišči.

(4.2) Potencialne lokacije za širitev žičniške infrastrukture so bile vrednotene na podlagi različnih kriterijev – med drugim so bili upoštevani nadmorska višina, padavine, osončenje, možnost umetnega zasneževanja, vzdolžni in prečni naklon terena, dostopnost, dolžina prog ter prostorske in varstvene omejitve. Izbrane so bile tri najprimernejše lokacije, ki so predstavljene po prioritetah razvoja glede na načrtovani časovni okvir realizacije, se pravi od kratkoročnih do dolgoročnih načrtov širitve:

1.             kompleks Jezerca – Kriška planina med Kriško planino, Kržiščem in Jezerci;

2.             kompleks Davovec med dolino Kokre, Gospinco (Tiho dolino), Zanjivcem in Štefanjo Goro (dolgoročno);

3.             kompleks Bistričica med dolino Bistričice in Kržiščem (dolgoročno).

(4.3) V kompleksu Jezerca-Kriška planina je predvidena širitev obstoječih prog ter ureditev nove proge s Kržišča do planine Jezerca (oziroma območja pod Jezerci) kot nove dostopne točke za Krvavec. Obstoječi vlečnici Kriška planina – Kržišče se nadomesti z novo šestsedežnico.

(4.4) Na južni strani grebena Davovec je predvidena ureditev proge Gospinca– Štefanja gora, od katere se bo odcepila proga do Zanjivca. Na območju se načrtuje umestitev žičnice med Zanjivcem in Štefanjo Goro, dolgoročno pa še možnost izgradnje dveh novih žičnic in sicer prve od Štefanje Gore do Davovca in druge od Davovca do Gospince. Na kokrško stran sedla (v občini Preddvor) je možna ureditev proge Gospinca – Kokra z novo dostopno točko v dolini Kokre.

(4.5) V jugovzhodnem delu območja je možno (dolgoročno) urediti novo dostopno točko iz smeri občine Kamnik (dolina Bistričice), ki se z obstoječim žičniškim sistemom poveže preko Kržišča. V tem delu se uredi samo nova dostopna žičnica (možni sta dve varianti), medtem ko širitev prog zaradi prevelikih strmin in erozijsko aktivnega pobočja ni predvidena.

(4.6) Nova smučišča je potrebno načrtovati v sodelovanju s pristojnim zavodom za varstvo narave in pristojnim zavodom za gozdove.

(5) Razporeditev dejavnosti

(5.1) Glede na obstoječe in načrtovane kapacitete žičniške infrastrukture in smučarskih prog se razvija ustrezno servisno infrastrukturo in oskrbne dejavnosti. Hkrati je potrebno razširiti tudi drugo turistično ponudbo, zlasti nastanitvene kapacitete. Razvoj turistične infrastrukture in spremljajočih dejavnosti se načeloma spodbuja na celotnem območju Krvavca, hkrati pa se neposredno na območju žičniškega centra oblikuje posamezne programske fokuse kot nosilce razvoja:

-       Gospinca ostaja osrednji sprejemni center za celotno območje. V njegovem okviru se nadgrajujejo oskrbne in servisne (gostinska oskrba, oskrbno storitvena ponudba, upravno tehnični in infrastrukturni servis) dejavnosti ter povečajo nočitvene kapacitete (apartmaji in hotelske sobe).

-       Sekundarni sprejemni center z upravo in tehničnim servisom ter dodatno oskrbo za obiskovalce se uredi v okviru nove dostopne točke pod planino Jezerca. Na območju se vzpostavi tudi nova turistična infrastruktura (apartmajski in hotelski kompleks, druge gostinske dejavnosti).

-       Kot turistični točki se ohranjata in razvijata območji Tihe doline in Doma na Krvavcu. S prenovo obstoječih objektov se izboljšuje in delno razširja (vključno z nastanitvenimi kapacitetami) gostinska ponudba.

-       Kot oskrbna točka se ureja območje Kriške planine, kjer se v sklopu dograditve obstoječega turističnega objekta z apartmaji vzpostavi tudi gostinska oskrba.

-       V okviru dostopnih točk (Zanjivc, Štefanja Gora, dolgoročno pa tudi Kokra in dolina Bistričice) se zagotavlja vsaj minimalna opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi (gostinska ponudba, prodaja kart, turistične informacije ipd.).

-       V čim bolj tesni povezavi s turizmom se razvija tudi kmetijstvo.

(5.2) Da bi smučarsko ponudbo približali širšemu krogu obiskovalcev, se na in ob smučarskih progah oblikuje čim bolj raznovrstna dodatna ponudba (poligoni, vožnja na čas, turno smučanje ipd.). V sklopu žičniškega centra in širše se zagotavlja lokacije za različne oblike zimskih športov in rekreacije (smučarski skoki, poligoni, otroška igrišča), pri čemer se prednostno obravnava območje med Jezerci, Gospinco in Kriško planino. Uredi se celovit sistem poti za smučarski tek med Jezerci, Gospinco in Kriško planino, na uravnani reliefni stopnji med Možjanco in Štefanjo Goro ter med Stiško vasjo in Šenturško Goro. Trasa servisne ceste med Gospinco in Jezerci se deloma namenja sprehajalcem in sankanju.

(5.3) Da bi območje v poletnem času postalo bolj privlačno za obiskovalce (zlasti stacionarne goste), se oblikuje raznolika ponudba od sprehajalnih poti do različnih adrenalinskih športov. Prednostno se obravnavajo lokacije, na katerih je možno izkoristiti obstoječo in načrtovano žičniško infrastrukturo (območje med Štefanjo Goro, Zanjivcem in Gospinco ter območje med Jezerci, Kržiščem in Kriško planino). Hoja, razgledovanje in druge podobne oblike rekreacije v naravi se ohranjajo in razvijajo na celotnem območju (uredi se okolju primerne sprejemne točke, počivališča in manjše rekreacijske objekte). Na trasah, ki bodo pozimi namenjene smučarskemu teku, in drugih primernih lokacijah se uredi jahalne poti.

(6) Urbanistično in krajinsko oblikovanje

(6.1) Oblikovanje žičniške infrastrukture s pripadajočimi servisnimi in drugimi objekti (vključno s površinami za mirujoči promet), potrebnimi za delovanje, določajo predvsem tehnične in tehnološke zahteve. V okviru teh zahtev je objekte potrebno v čim večji možni meri prilagoditi merilu okoliškega prostora. Priporoča se, da se objekti oblikujejo enotno in čim bolj nevpadljivo ter umeščajo tako. da je njihov vpliv na vizualno podobo krajine čim manjši. Kjer je to možno, se uredijo podzemne garaže.

(6.2) Še bolj kot pri žičniški infrastrukturi je krajinski okvir (tudi v smislu funkcije in varovalne vloge) pomemben pri umeščanju in oblikovanju smučarskih prog. Posebno pozornost je pri tem potrebno posvetiti oblikovanju gozdnih robov in zagotavljanja prehodov med posameznimi gozdnimi kompleksi.

(6.3) Vodi gospodarske javne infrastrukture morajo potekati tako, da so čim manj zaznavni. Kjer je mogoče, naj se položijo podzemno oziroma umestijo na vizualno neizpostavljene lege. Krajinskemu okviru je potrebno prilagoditi tudi druge večje infrastrukturne objekte kot so akumulacijska jezera.

(6.4) Pri zasnovi stavb oziroma stavbnih volumnov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena ter krajinski okvir, tako da novi objekti kvalitetno nadgrajujejo podobo območja in iz nje pretirano ne izstopajo (členitev večjih volumnov, nabor barv, skladen z okolico, lociranje stavb na značilne robove v prostoru ipd.). Kjer je to možno, se pred vizualno izpostavljenimi deli objektov vzpostavi vegetacijske pasove, s čimer se zmanjša vpliv na podobo krajine.

II/6. Spremljanje stanja okolja

46. člen

(1) V času izvajanja OPN mora Občina Cerklje na Gorenjskem zagotoviti spremljanje stanja okolja, in sicer se:

(1.1) vsaki dve leti preveri naslednje kazalce stanja okolja: delež gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje oziroma ustrezno urejeno komunalno infrastrukturo;

(1.2) vsaka tri leta preveri naslednje kazalce stanja okolja: povprečni letni dnevni promet, način ogrevanja  stavb (v gospodarskih conah in stanovanjskih območjih), število kurišč in vrsta energenta, površine stopnje varstva pred hrupom po območjih podrobnejše namenske rabe prostora, letna poraba električne energije za javno razsvetljavo;

(1.3) vsakih pet let preveri naslednje kazalce stanja okolja: kakovostno stanje površinskih voda, kakovostno stanje podzemnih voda, kakovost pitne vode, površina stanovanjskih območij, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa (glavna cesta), količina prodane pitne vode, ogroženost enot kulturne dediščine.

(2) Način spremljanja kazalcev stanja okolja, nosilci posameznih področij in viri podatkov so podrobno opredeljeni v okoljskem poročilu, ki je obvezna priloga OPN.

(3) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja vsakih pet let predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti javnost ter ministrstvo, pristojno za okolje.

III. IZVEDBENI DEL

47. člen

Besedilo izvedbenega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

48. člen

(1) Izrazi, uporabljeni v izvedbenem delu tega odloka, imajo naslednji pomen:

1. Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji/jo oziroma na katerem je predviden objekt /so predvideni objekti/ in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu /takšnim objektom/ oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu/takšnim objektom.

2. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (Fz) se določi kot razmerje med zazidano površino (a) in celotno površino parcele, namenjene gradnji (b) (Obrazec za izračun: Fz = a : b).

3. Delež zelenih površin (Zp) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami (a) in celotno površino parcele, namenjene gradnji (b). Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine, na katerih je možno zasaditi avtohtono debelno vegetacijo in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi prebivalcev objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). Zelenih površin iz prejšnjega stavka mora biti več kot tlakovanih površin iz prejšnjega stavka (Obrazec za izračun: Zp = a : b * 100).

4. Faktor izrabe območja (Fi) (EUP oziroma podEUP) je razmerje med bruto tlorisnimi površinami vseh stavb (brez kletnih etaž) (a) in celotno površino območja (EUP oziroma podEUP) (b) (Obrazec za izračun: Fi = a : b) .

5. Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom, v kolikor ni s posameznimi členi tega odloka določeno drugače. Določilo prejšnjega stavka ne velja za napušče in nadstreške, ki od ravnine fasade ne segajo za več kot 1 meter. V takšnih primerih se odmiki merijo od ravnine fasade.

6. Večnamenski objekti so objekti, v katerih se načrtuje oziroma vsebujejo več dejavnosti in v njih ni mogoče določiti prevladujoče dejavnosti, ki bi obsegala več kot polovico uporabne površine objekta.

7. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanje od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor, pri čemer mora biti odstopanje od določil tega odloka usklajeno z javnim interesom in varstvenimi režimi.

8. Klasična frčada je frčada z ometanimi vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho s slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho, in širino napušča največ 40 cm.

9. Pultna frčada je frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno streho z naklonom največ 20º nad naklonom osnovne strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti nižja od slemena osnovne strehe.

10. Oznaka K pomeni kletno etažo, pri čemer število kleti ni omejeno.

11. Ozelenjena streha je streha zasajena z vegetacijskim slojem.

12. Vaško jedro predstavlja naselje ali del naselja s tradicionalno tlorisno zasnovo. Značilna je strnjena pozidava ob komunikaciji, ki jo tvorijo kompleksi (domačije) v nizu, v gruči oziroma z vzporedno postavitvijo objektov. Stavbe so ob cesto praviloma postavljene pravokotno pa tudi vzporedno. Naselje lahko vsebuje dominanto, ki je postavljena v njegovo jedro oziroma rob.

13. Gručasto naselje predstavlja naselje ali del naselja s tradicionalnim vzorcem pozidave. Objekti so postavljeni v gruče, razporejene ob komunikaciji, ki poteka skladno konfiguraciji terena. Stavbe nimajo enotne orientacije hkrati pa njihova orientacija ni nujno vezana na potek komunikacije. Parcelna struktura je nepravilna. Na nagnjenem terenu je daljša stranica stavb vzporedna s plastnicami. Naselje lahko vsebuje dominanto, ki je postavljena v njegovo jedro oziroma rob. Navadno predstavlja poudarek v širšem prostoru.

14. Obcestna pozidava predstavlja naselje ali del naselja, ki se je razvilo vzdolž komunikacij, ki potekajo v skladu s konfiguracijo terena. Včasih se v okviru naselij ali delov naselja kaže zametek nepravilne mreže s krožnimi povezavami. Oblika parcel je lahko dokaj pravilna in izhaja iz poteka komunikacije oziroma stare parcelne strukture.

15. Obulična pozidava predstavlja naselje ali del naselja z berljivo cestno mrežo uličnega sistema večkrat v kombinaciji z obcestnim sistemom pomembnejše komunikacije. Prostostoječe stavbe so ob ulice postavljene v prepoznavnem redu.

16. Posebno območje predstavlja naselje ali del naselja, kjer je oblikovanje naselja ali dela naselja podrejeno funkciji stavb in njegovi podobi v širšem krajinskem okviru.

17. Svojevrstno območje je območje, kjer je oblikovanje naselja ali dela naselja podrejeno funkciji stavb. Tip oblikovanja se nanaša na posamezne stavbe kot so cerkve, gradovi, šole, ipd., ki so na gradbeno parcelo umeščeni načrtovano in na osnovi normativov ali posebnih prostorskih značilnosti.

18. Razpršena pozidava - predstavljajo jo posamezne stavbe ali manjše število stavb (zaselki) na poselitvenih območjih izven strnjenih naselij. Značilna je postavitev objektov, ki sledi konfiguraciji terena.

19. Prostostoječa hiša I je stavbni tip, večinoma namenjen za bivanje, ki predstavlja značilen tradicionalen tip hiše s podolžnim tlorisom, pritličnega ali nadstropnega gabarita običajno s pritličjem na nivoju terena, brez kolenčnega zidu ter s strmo streho.

20. Prostostoječa hiša II je stavbni tip, manjših dimenzij, večinoma namenjen za bivanje, ki predstavlja prostostoječo hišo podobno obstoječim hišam v okolici.

21. Prostostoječa hiša III je tip počitniških hiš (vikendov) majhnih dimenzij.

22. Hiša znotraj vaškega jedra predstavlja značilen tradicionalen tip hiše v gabaritih podoben okoliškim hišam znotraj vaškega jedra z bolj strmo streho.

23. Gospodarsko poslopje je stavbni tip, srednje velikih dimenzij, namenjen opravljanju kmetijske dejavnosti.

24. Svojevrstna stavba I je stavbni tip, katerega oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe.

25. Svojevrstna stavba II je stavbni tip, katerega oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe, in je podoben okoliškim stavbam.

26. Svojevrstna stavba III je stavbni tip, katerega oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe, in je postavljen na izpostavljeni legi.

III/1. ENOTE UREJANJA PROSTORA

49. člen

(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki se ponekod delijo še na manjša območja (v nadaljevanju: podEUP). Posamezna EUP oziroma podEUP je zaključeno območje, za katero so določeni namenska raba, prostorski izvedbeni pogoji in obveznost izdelave OPPN.

(2) Meje EUP in podEUP ter namenske rabe prostora so določene na podlagi podatkov o zemljiških parcelah in topografskih podatkih v merilu 1:5000 ter podatkov o dejanskem stanju v prostoru. Ker je natančnost izrisa meje namenskih rab med drugim odvisna tudi od natančnosti zemljiško katastrskega prikaza (ta je odvisna od vrste katastra, načina izmere in merila katastrskega načrta, v zadnjem času pa se je izvedla tudi njegova digitalizacija) lahko prihaja do posameznih razhajanj med zarisom namenskih rab in zemljiško katastrskim prikazom. O dejanskem stanju takšnih razhajanj lahko odloči pristojna občinska služba na osnovi prostorske dokumentacije, s katero razpolaga.

III/2. OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA

50. člen

Preglednica 5: Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora

III/3. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

III/3.1. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede namembnosti in vrste posegov v prostor

III/3.1.1 Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen, možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen

51. člen

(splošno)

Preglednica 6: Poimenovanje dejavnosti v izvedbenem delu tega odloka in pojasnilo povezav z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/08)

(2) Pojem bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih, kjer ljudje lahko stalno prebivajo.

(3) Pojem občasno bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih počitniških hiš (sem se ne šteje bivanje za potrebe turizma, zdravstva in socialnega varstva ter drugih dejavnosti).

52. člen

(celotno območje OPN, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)

(1) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN in območjih EUP oziroma podEUP, za katere je to posebej določeno, so dovoljene naslednje (A1.1):

(1.1) vrste gradenj:

-          gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena,

-          gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti in velikosti objekta,

-          rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti objektov,

-          vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,

-          odstranitev objektov (določilo ne velja za objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine),

(1.2) vrste objektov glede na namen:

-          lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje, razen poljskih poti, ni dovoljena, izjemoma je ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti dopustna ureditev postajališč, javnih kolesarnic z nadstreškom s tlorisno površino največ 15 m² ter postavitev nadstrešnic za potnike na postajališčih s tlorisno površino največ 15 m²),

-          objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,

-          cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, ki se ne urejajo z DPN ali OPPN,

-          mostovi, viadukti, predori in podhodi (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti, na vodnih in priobalnih zemljiščih pa so objekti iz te alineje dovoljeni le kot objekti javne infrastrukture),

-          jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,

-          objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug,

-          nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami,

-          hudourniške pregrade,

-          stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov,

-          gradnje novih objektov iz pete, šeste, sedme, osme in devete alineje te točke so na kmetijskih zemljiščih dopustne le izjemoma kot posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

(1.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:

-          grajena spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena),

-          pomožni cestni objekti (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti),

-          priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih priključkov na ceste dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti),

-          vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje, razen: bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,

-          pomožni komunalni objekti,

-          grajene poljske poti in gozdne prometnice (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih gozdnih prometnic ni dovoljena),

-          pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,

-          kolesarske, peš, gozdne in podobne poti (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena; izjemoma je ob rekonstrukcijah lokalnih cest dopustna gradnja kolesarskih poti in pločnikov ob vozišču ceste)

-          pomoli, (na kmetijskih zemljiščih gradnja pomolov ni dovoljena),

(1.4) vrste drugih ureditev:

-          objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,

-          objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,

-          vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni objekti med izrednim ali vojnim stanjem (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena),

-          objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,

-          objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

-          gradnje novih objektov iz prve, druge, četrte in pete alineje te točke so na kmetijskih zemljiščih dopustne le izjemoma kot posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Pri gradnjah je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi (varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, vode (vodna in priobalna zemljišča, ogrožena območja, vodovarstvena območja), varstvo gozdov, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, omejitve zaradi zračnega prometa ipd.). (A1.2)

(3) Varovalni gozdovi, območja varovanja kulturne dediščine in ohranjanja narave, ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva, plazovita in druga podobna območja), vodovarstvena območja ter druga območja varovanj in omejitev so razvidna iz prikaza stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in veljavnih področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča, na katerih veljajo določeni režimi, je pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, območij in dobrin na podlagi posameznega režima. Za ustrezno gospodarjenje z gozdovi in omogočanje javne rabe gozdov, ki je dovoljena tudi nelastnikom gozdov, je treba ohranjati obstoječe dostope do gozdov. Če so ti zaradi posegov v prostor in drugih ureditev prekinjeni, je treba urediti nadomestne dostope. (A1.3)

53. člen

(stavbna zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)

(1) Na stavbnih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN ter območjih EUP oziroma podEUP, za katere je to posebej določeno) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN, dovoljene naslednje vrste gradenj:

(1.1) pretežno pozidane površine EUP oziroma podEUP z majhnim deležem nepozidanih stavbnih zemljišč (A2.1):

-          dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,

-          rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,

-          sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,

-          gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,

-          urejanje površin potrebnih za ustrezno funkcioniranje EUP ali podEUP,

-          gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,

(1.2) EUP oziroma podEUP z razpoložljivimi nepozidanimi stavbnimi zemljišči (A2.2):

-       poleg vrst gradenj iz točke (1.1) tega člena so na območju EUP oziroma podEUP dovoljenje še gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP ali podEUP,

(1.3) EUP oziroma podEUP objektov posebne vrednosti - pretežno objekti varovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine (A2.3):

-          rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,

-          sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,

-          gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,

-          urejanje površin potrebnih za ustrezno funkcioniranje EUP ali podEUP,

-          gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP ali podEUP.

(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, ki so na stavbnih zemljiščih dovoljene poleg objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah.

(3) Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti (SSs) (A3.1):

(3.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:

-          bivanje do dveh stanovanj na stavbo, dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev,

-          javna uprava, poslovne dejavnosti, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter oddajanje zasebnih sob ali apartmajev gostom v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin stavbe; pogoj glede obsega ne velja za gasilske domove,

(3.2) vrste objektov glede na namen:

-          stanovanjske stavbe,

-          gasilski domovi, garaže in parkirišča,

-          večnamenske stavbe,

-          otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine,

-          bazeni in bajerji,