Na podlagi 5.
odstavka 61. člena
zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08
– ZVO-1B), 29. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2,
27/08 – odločba US RS in 76/08) ter 16. in 79. člena
statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno
besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško, na svoji 32.
seji, dne 29. 6. 2009, sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu »Kompleks Krka Krško« |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga občinskega
podrobnega prostorskega načrta) |
(1) S tem aktom se, v
skladu s prvim odstavkom 55. člena in četrtim odstavkom 95. člena zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B),
Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Krško za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 7/90 in
Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97,
68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02,116/02 in
79/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem
besedilu: OPPN) – »Kompleks Krka Krško«. |
(2) OPPN je izdelal
Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta
08031-00 , v skladu z izdelanim okoljskim
poročilom. |
(3) Prostorski akt s
prilogami se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Krško. |
II.
VSEBINA OPPN |
2. člen |
(sestavni deli OPPN) |
A) ODLOK |
B) TEKSTUALNI DEL
|
1. Splošno
|
2. Opis prostorske
ureditve |
3. Tehnologija
proizvodnega procesa |
4. Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
5. Zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo grajeno javno dobro |
6. Rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
7. Rešitve in ukrepi
za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
8. Rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom |
9. Etapnost izvedbe
prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN |
C) GRAFIČNI NAČRTI
|
D) POVZETEK GLAVNIH
TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
|
E) PRILOGE PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
E1 Izvleček iz
hierarhično višjega prostorskega akta |
E2 Prikaz stanja
prostora na obravnavanem območju |
E3 Strokovne podlage
|
E4 Smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora |
E5 Obrazložitev in
utemeljitev |
E6 Povzetek za
javnost |
E7 Okoljsko poročilo. |
1. Opis prostorske
ureditve |
3. člen |
(namen OPPN) |
(1) S tem OPPN se
podrobneje načrtuje prostorska ureditev »Kompleks Krka Krško«.
Načrtovana ureditev bo omogočala izgradnjo objektov za proizvodnjo
farmacevtskih učinkovin, v kasnejši fazi pa tudi izgradnjo objektov za
proizvodnjo končnih farmacevtskih izdelkov. |
(2) V ureditvenem
območju OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za
njihovo nemoteno funkcioniranje, gradnja prometne, komunalne, energetske
in druge infrastrukture. |
4. člen |
(območje OPPN) |
(1) Območje OPPN
zajema površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve za
umestitev objektov in ureditev območja s pripadajočimi površinami,
potrebnimi za njihovo nemoteno rabo (območje A). V območje OPPN je
vključen zadrževalni bazen, ki se gradi na podlagi projekta
»Kanalizacija mesta Krško« ter vzdrževalna pot ob Potočnici. V območje
OPPN so zajete tudi površine, na katerih se bo za potrebe načrtovanih
objektov izvajala gradnja gospodarske infrastrukture ter ureditve vezane
na njeno gradnjo (območje B1, B2 in B3). |
(2) Meja območja
kompleksa Krka Krško na severozahodni strani meji na kompleks Vipap
Videm Krško, na severni strani na glavno železniško progo Zidani most –
Dobova, na jugovzhodni strani na potok Potočnica in na južni strani na
lokalno cesto št. 191111 (krški most – Vrbina – Spodnji Stari Grad) –
bodočo glavno cesto G1-5. |
(3) Načrtovane
prostorske ureditve za umestitev objektov (območje A), zajemajo
zemljišča parcelna številka: 320/1, 758/1, 303/1, 303/7, 189/2, 189/67
in 796/1, vse k.o. Stara vas. Velikost območja A je ca.16,86 ha.
|
(4) Površine za
gradnjo gradbeno inženirskih objektov (območje B) potrebnih za
funkcioniranje načrtovanih stavb zajemajo zemljišča: |
– B1: za gradnjo 20kV
kablovoda, plinovoda, vodovoda in telefonskega kablovoda parc. št.
189/2, 303/7, 329/1, 331/1, 330, 331/2, 755, 795/1, 801/11, 801/10,
801/12, 327/1, 320/2, 796/1, 320/1, 49/1, stp. 364, 50/5, 758/1, 303/1,
811, 161/1, 54/2, 160/3, 160/2, 52, 53/3, stp. 486, 742/4, 807, 801/9,
801/5, 801/8, 50/2, 50/3, 50/4 in 50/1, k. o. Stara vas. Velikost
območja B1 je ca. 2,3 ha. |
– B2: za potrebe
prometno infrastrukturnega koridorja ob lokalni cesti, parc. št. 189/65,
798/7, 796/2, 798/8, 819/2, 795/3, 834/3, 834/1, 189/44, 798/1 in 834/2,
k. o. Stara vas. Velikost območja B2 je ca. 1,04 ha. |
– B3: za izpust voda
v Savo, parc. št. 798/4, 798/3 in 798/2, k.o. Stara vas. Velikost
območja B3 je ca.0,28 ha. |
(5) Skupno območje
OPPN (A + B1 + B2 + B3) je velikosti ca. 20,48 ha. |
(6) Območje OPPN je
prikazano na grafičnih načrtih. |
2. Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
2.1. Vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
5. člen |
(1) Območje kompleksa
Krka se nahaja med kompleksom tovarne Vipap Videm Krško, glavno
železniško progo Zidani most – Dobova, potokom Potočnica ter lokalno
cesto LC št. 191111 krški most – Vrbina – Spodnji Stari Grad (cesta za
Nuklearno elektrarno Krško). |
(2) Med kompleksom
Krka in reko Savo poteka lokalna cesta, ki povezuje mesto Krško z
naseljem Vrbina in Spodnjim Starim Gradom. Do leta 2011 je načrtovana
rekonstrukcija lokalne ceste, gradnja novega mostu čez Savo in
prekategorizacija lokalne ceste v glavno cesto G1-5 Zidani most –
Drnovo. Ob tem in načrtovani gradnji obvoznice Krško – Brežice bo
kompleks tovarne Krka povezan preko državnih cest v smeri Celja in
Brežic ter do avtoceste A1. |
(3) Na južni in
vzhodni strani območja A (vzdolž potoka Potočnice) meja OPPN meji na
Državni prostorski načrt za območje hidroelektrarne Brežice, območja B1,
B2 in B3 pa segajo v območje Državnega prostorskega načrta za območje
hidroelektrarne Brežice. Vse projektne rešitve morajo biti usklajene s
predvidenimi rešitvami za gradnjo hidroelektrarne Brežice, kar mora biti
razvidno iz izjave koncesionarja za gradnjo verige hidroelektrarn na
spodnji Savi. |
(4) Pri urbanističnem
in arhitektonskem oblikovanju območja se upošteva morfološke
značilnosti, krajino, vizualno izpostavljenost, ter ureditve objektov v
smislu preoblikovanja območja. Načrtovane stavbe se oblikujejo sodobno,
posamezni sklopi stavb se oblikujejo poenoteno. Poudarek je na
oblikovanju stavb in območju vzdolž lokalne ceste – bodoče glavne ceste. |
2.2. Rešitve
načrtovanih objektov in površin |
2.2.1. Funkcionalna
zasnova kompleksa |
6. člen |
(1) Območje OPPN na
katerem so načrtovane prostorske ureditve za kompleks Krke, je
razdeljeno na pet funkcionalnih enot, ki so namenjene za umestitev stavb
ter za gradnjo gradbeno inženirskih objektov glede na namen.
|
(2) Funkcionalne
enote so določene znotraj meje območja manipulativnih površin in so med
seboj ločene z načrtovanimi internimi prometnicami, ki so okvirno
določene. Funkcionalne enote se lahko povečujejo ali zmanjšujejo glede
na tehnologijo proizvodnje. |
(3) Predvidene so
naslednje funkcionalne enote: |
– I. – manipulativne
površine in parkiranje, |
– II. – servisne
dejavnosti – čiščenje odpadnih vod, |
– III. – proizvodnja
farmacevtskih učinkovin, |
– IV. – servisne
dejavnosti – uprava, razvojno kontrolna dejavnost, laboratoriji,
skladišča, energetika, |
– V. – proizvodnja
končnih farmacevtskih izdelkov. |
(4) Funkcionalna
enota – manipulativne površine in parkiranje, je predvidena v pasu ob
obstoječi lokalni cesti – bodoči glavni cesti. Namenjena je ureditvi
parkirišč za osebna in tovorna vozila. Na območju je možna gradnja
garažne hiše. |
(5) Funkcionalna
enota – čiščenje odpadnih voda, se locira ob obstoječem zbirnem bazenu,
ki je del javnega kanalizacijskega omrežja občine. Funkcionalna enota –
proizvodnja končnih farmacevtskih izdelkov, se predvidi v severnem delu
kompleksa. |
(6) Znotraj posamezne
funkcionalne enote (FE) je možna gradnja naslednjih stavb: |
– FE manipulativne
površine in parkiranje – I.: parkirišča za osebna in tovorna vozila,
garažna hiša, pomožni objekti za lastno poslovanje (nap.:vratarnica,
kontrola vhodov in izhodov zaposlenih, tehtnica za tehtanje tovornih
vozil, …); |
– FE servisne
dejavnosti (čiščenje odpadnih vod) – II.: upravna stavba čistilne
naprave; |
– FE proizvodnja
farmacevtskih učinkovin – III.: stavba sinteznega obrata in
hidrogeniranja; |
– FE servisne
dejavnosti (uprava, razvojno kontrolna dejavnost, laboratoriji,
skladišča, energetika) – IV.: stavba kotlovnice, transformatorska
postaja, kompresorska postaja, stavba za pripravo tehnoloških voda,
upravna stavba, skladišče surovin in embalaže, skladišče končnih
izdelkov, skladišče tekočih surovin, laboratoriji (razvoj in raziskave),
kontrola kvalitete; |
– FE proizvodnja
končnih farmacevtskih učinkovin – V.: ampulni obrat, obrati za
proizvodnjo trdnih oblik, obrati za proizvodnjo kapsul, obrati za
pakiranje končnih izdelkov, obrati za proizvodnjo mazil in sirupov.
|
(7) Poleg navedenih
stavb se lahko znotraj posamezne funkcionalne enote gradijo tudi ostale
stavbe, ki jih zahteva tehnologija proizvodnje. |
(8) Za vse načrtovane
prostorske ureditve se določi ena parcela namenjena gradnji (PG).
|
(9) V južnem delu
kompleksa se uredi cestni priključek iz lokalne ceste (trikrako križišče
s pasovi za levo zavijanje). Na območju kompleksa se izvede interna
prometnica – interventna pot okoli celotnega kompleksa (ob zelenem
pasu). Na vhodu v kompleks se interne ceste načrtuje tako, da se ločuje
mirujoči promet, promet osebnih vozil in tovorni promet. |
(10) Vzdolž lokalne
ceste se predvidi prometno komunalni koridor, ki je namenjen izvedbi
prometne infrastrukture ter javne gospodarske infrastrukture načrtovane
ob njej. |
(11) Fasade objektov,
ki mejijo na lokalno cesto se oblikujejo s poudarkom na kvalitetnem
oblikovanju industrijskih objektov. |
(12) Vzdolž celotne
parcele namenjene gradnji je predviden zeleni pas s skupinami
visokoraslega drevja. Z novimi zasaditvami je treba zagotoviti čim
manjšo vidno izpostavljenost kompleksa iz vseh smeri. Vzdolž lokalne
ceste se zasadi drevored. |
(13) Znotraj
kompleksa se zasaditve in zelene površine prilagajajo organiziranosti,
velikosti ter postavitvi objektov na parceli. |
(14) Med potokom
Potočnico in zelenim pasom okoli kompleksa se obstoječa vzdrževalna pot
dogradi in uredi kot večnamenska asfaltna pot namenjena vzdrževanju
potoka in kolesarskemu prometu. Pot se uredi širine minimalno 3m. |
. |
2.3. Pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
2.3.1. Prostorski
izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru |
7. člen |
(vrste dejavnosti) |
(1) Na območju OPPN
je dovoljena osnovna dejavnost »21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in
preparatov« v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti.
|
(2) Dovoljene so tudi
ostale dopolnilne dejavnosti, ki se navezujejo na osnovno dejavnosti in
so potrebne za funkcioniranje proizvodnega kompleksa Krka Krško, kot
naprimer: 46.46 Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki ter
medicinskimi potrebščinami in materiali, 47.73 Trgovina na drobno v
specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi izdelki, 56 Dejavnost
strežbe jedi in pijač, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost,
73 Oglaševanje in raziskovanje trga. |
8. člen |
(vrste objektov glede
na namen) |
(1) Na območju OPPN
je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih
objektov. Objekti so lahko večnamenski. Gradnja stanovanjskih objektov
in večnamenskih objektov s stanovanji ni dopustna. |
(2) V skladu z enotno
klasifikacijo objektov so dopustni naslednji objekti: |
1 / STAVBE |
12 /
Nestanovanjske stavbe |
121
Gostinske stavbe: |
12112
Gostilne, restavracije in točilnice (menze); |
122
Upravne in pisarniške stavbe: |
12203
Druge upravne in pisarniške stavbe; |
123
Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti: |
12301
Trgovske stavbe (specialna prodajalna s farmacevtskimi |
izdelki, lekarna); |
124
Stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij: |
12420
Garažne stavbe; |
125
Industrijske stavbe in skladišča; |
126 Stavbe
splošnega družbenega pomena: |
12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo. |
2 / GRADBENI
INŽENIRSKI OBJEKTI |
21 / Objekti
transportne infrastrukture |
211
Ceste; |
22 /
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
23 /
Kompleksni industrijski objekti: |
230
Kompleksni industrijski objekti: |
23030
Objekti kemične industrije. |
9. člen |
(vrste objektov glede
na zahtevnost) |
(1) Na območju OPPN
je možna gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov s skladu s tem
odlokom ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov (v skladu in pod
pogoji določenimi v veljavnem predpisu za tovrstne objekte).
|
(2) Nezahtevni
objekti: |
– Ograje;
|
– Škarpe in podporni
zidovi; |
– Pomožni
infrastrukturni objekti; |
– Objekt za
oglaševanje. |
(3) Enostavni
objekti: |
– Pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski
objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni
objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali
vodnjak; |
– Začasni objekti,
namenjeni skladiščenju nenevarnih snovi; |
– Urbana oprema:
skulptura, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma
okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave. |
10. člen |
(vrste gradenj) |
V območju OPPN so
dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del: |
– gradnja novih
objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave), |
– rekonstrukcije
objektov, |
– odstranitve
objektov ali njegovih delov, |
– spremembe
namembnosti objektov ali njegovih delov, v sklopu opredeljenih
dejavnost, |
– vzdrževanje
objektov (investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela). |
11. člen |
(regulacijski in
funkcijski elementi) |
(1) Funkcionalna
enota (FE): znotraj ureditvenega območja OPPN so posamezne funkcionalne
enote, določene glede prevladujoče namembnosti objektov ali dejavnosti.
|
(2) Parcela namenjena
gradnji (PG): namenjena je gradnji objektov (stavbam in gradbeno
inženirskim objektom) in ureditvi zelenih površin na območju kompleksa.
Parcela je opredeljena kot največja ureditvena enota. V sklopu parcele
so površine za gradnjo in razvoj objektov, prometne in manipulativne
površine, parkirišča, zelene površine in zeleni pas okoli kompleksa.
|
(3) Manipulativna
površina (MP): je površina, namenjena manipulaciji vozil (vožnji,
obračanju, parkiranju,..), gradnji gradbeno inženirskih objektov, peš
prometu,…. MP mora biti odmaknjena od meje zelene površine vsaj 1 m,
lahko se ureja na površini za razvoj objekta. |
(4) Površina za
razvoj objekta (določena z gradbeno mejo GM): predstavlja površino, na
kateri je možna gradnja enega, ali več ločenih objektov pod pogoji, ki
jih določa ta odlok. V sklopu površine za razvoj objekta se lahko
urejajo interne prometnice, uvozi/izvozi, parkirišča in zelenice.
|
(5) Gradbena meja (GM):
črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih
delov stavb na zemljišče), ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe
ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo v eni ali več točkah ali so
odmaknjene v notranjost. |
(6) Zelenica (Z): je
površina namenjena hortikulturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne
zasaditve – grmovnice). Zelene površine se uredijo ob parkirnih in
manipulativnih površinah v sklopu funkcionalnih enot ter ob stavbah.
Delež zelenih površin znotraj posamezne funkcionalne enote naj bo
najmanj 5%. Na območju funkcionalne enote »manipulacija in parkiranje«
se na zelenicah zasadijo skupine visokoraslih drevesnih vrst.
|
(7) Zelena površina
(ZP): je zeleni pas, gosto zasajen z avtohtonimi visokimi in nizkimi
drevesnimi vrstami ter različnimi avtohtonimi grmovnimi vrstami, okoli
celotnega kompleksa. Zeleni pas ima vizualno funkcijo in fizično ločuje
kompleks od sosednjih območij in je širine najmanj 5 m. Širina zelenega
pasu na območju funkcionalne enote manipulativne površine in parkiranje
ob Potočnici je najmanj 2,5 m. |
(8) Prometno
komunalni koridor: vzdolž lokalne ceste se rezervira prometno komunalni
koridor (pas širine ca. 11 m), ki je namenjen prometni in gospodarski
infrastrukturi. |
(9) Interni
infrastrukturni koridor: znotraj kompleksa se med posameznimi
funkcionalnimi enotami uredi interni prometno komunalni koridor. V
sklopu koridorja se urejajo interne prometnice ter gradi interna
infrastruktura. |
12. člen |
(lega objektov na
zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo) |
(1) Lega objektov in
odmiki od mej sosednjih zemljišč je določena z regulacijskimi in
funkcijskimi elementi tega odloka. |
(2) Objekti se
locirajo med sabo pravokotno in vzporedno z gradbeno mejo določeno ob
kompleksu Vipap. |
(3) Stavbe se lahko
gradijo znotraj gradbene meje (GM) na površini za razvoj objekta.
|
(4) V sklopu
funkcionalne enote »manipulacija in parkiranje« je možna izgradnja
garažne hiše, če se pokaže potreba po večjem številu parkirnih mest kot
jih je možno zagotoviti s parkirišči izvedenimi na nivoju terena.
|
(5) Kota urejenega
platoja je 159 m. n. v. ± 1 m. |
(6) Na manipulativni
površini (MP) je dovoljena postavitev in gradnja gradbenih inženirskih
objektov ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov. Na
manipulativni površini je dopustno urejati zelenice in hortikulturne
zasaditve. |
(7) Na površini za
razvoj objekta je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter ureditev
manipulativnih površin, zelenic in hortikulturne zasaditve v skladu s
tem odlokom. |
(8) Medsebojni odmiki
objektov se določajo v skladu s požarnimi in tehnološkimi zahtevami ter
predpisi glede mehanske odpornosti in stabilnosti stavb. |
(9) V fazah pred
izgradnjo končnih objektov se lahko tudi površine, namenjene za
izgradnjo objektov, izvedejo kot manipulativne oziroma ostale potrebne
površine, ki jih pogojuje tehnološki proces. |
2.3.2. Prostorski
izvedbeni pogoji glede velikosti |
13. člen |
(1) Tlorisni
gabariti: določajo se glede na prostorske in tehnološke zahteve za
gradnjo posameznih objektov, dovoljeno jih je umeščati znotraj določene
gradbene meje (GM) na površini za razvoj objekta. |
(2) Vertikalni
gabariti so pogojeni s tehnološkimi zahtevami. Število etaž je lahko K+
P + 4 etaže + etaža za strojne naprave. Maksimalna absolutna višina
objektov je do 35 m nad koto urejenega platoja (npr. venca ravne strehe,
slemena strehe v naklonu, vrha piramide, ipd.). Gradnja kleti je možna
do max. 7m pod koto urejenega platoja. Na območju funkcionalne enote
»servisne dejavnost: čiščenje odpadnih vod« je število etaž predvidenih
objektov K+P+1, maksimalna višina objektov je do 15 m. Vertikalni
gabarit garažne hiše ne sme presegati dveh etaž in sicer K+P. Maksimalna
višina garaže nad koto urejenega platoja je 5 m. |
(3) Vertikalni
gabariti za antenske stolpe, drogove in tehnične naprave ter dimnike ne
smejo presegati nadmorske višine 197m n.m.. |
(4) Višina varovalne
ograje je do 4,5 m nad koto urejenega platoja. |
14. člen |
(stopnja
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo) |
Faktor zazidanosti
parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med zazidano površino
(površina stavb) in celotno površino parcele je do 0,8. |
2.3.3. Prostorski
izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
15. člen |
(1) Oblikovanje
osnovnih objektov: sodobno oblikovanje arhitekture (industrijsko
arhitekturni slog naj odraža tipologijo objektov). Objekte brez posebnih
tehnoloških zahtev se oblikuje kot kubuse pravilnih geometrijskih oblik.
|
(2) Strehe: dovoljene
so vse vrste streh, pod pogojem, da so poenotene znotraj posameznih
funkcionalnih enot na stavbah, pri katerih to tehnologija omogoča.
|
(3) Fasade: sodobno
oblikovanje. Horizontalna in vertikalna členitev naj bo enostavna in
poenotena po celi fasadi, nizu, funkcionalni enoti. Možna je kombinacija
različnih materialov ter uporaba izrazitejših fasadnih barv kot
poudarkov. Fasade, ki mejijo na javno cesto, naj bodo še posebej
kvalitetno oblikovane. |
(4) Ograje: dovoljene
so transparentne kovinske ograje. Masivne ograje niso dovoljene. |
2.3.4. Prostorski
izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
16. člen |
(1) Določi se parcela
namenjena gradnji (PG) stavb in gradbeno inženirskih objektov, za
potrebe proizvodnje farmacevtskih izdelkov. Parcela je prikazana in
določena v grafični prilogi. |
(2) V vogalu lokalne
ceste in kompleksa Vipap se določi parcela namenjena gradnji zbirnega
bazena, ki je zgrajen v okviru projekta »Izgradnja kanalizacije Krško«.
|
(3) Parcela namenjena
gradnji se določi tudi večnamenski poti vzdolž potoka Potočnica.
|
(4) Dopustna je
naknadna parcelacija po posameznih funkcionalnih enotah pod pogojem, da
se istočasno določijo parcele internim prometnicam, preko katerih je
omogočen dostop do novo zasnovanih parcel. |
3. Zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
3.1. Skupne določbe |
17. člen |
(1) Načrtovani
objekti se priključujejo na obstoječo javno infrastrukturo, in sicer na
prometno omrežje, vodovod, kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod in
komunalnih odpadnih vod, energetsko infrastrukturo, telekomunikacijsko
infrastrukturo in ostalo infrastrukturo. |
(2) Na območju
kompleksa je treba urediti ločeno odvajanje komunalno odpadnih,
industrijskih odpadnih in padavinskih voda. |
(3) Priključne
infrastrukturne vode se načrtuje v sklopu površin za gradnjo gradbeno
inženirskih objektov, potrebnih za funkcioniranje načrtovanih stavb
(območje B) ter na območju internega infrastrukturnega koridorja,
znotraj kompleksa. Možno jih je zgraditi tudi na območju površin za
razvoj objektov. |
(4) Ob obstoječi
lokalni cesti – bodoči glavni cesti, se varuje prometno komunalni
koridor širine ca. 11 m, namenjen prometni in gospodarski
infrastrukturi. |
(5) Pri projektiranju
javnih cest, gospodarske javne infrastrukture, priključnih vodov ter
internih instalacij se morajo upoštevati projektni pogoji podani v
smernicah in mnenjih posameznih nosilcev urejanja prostora ter vsa
določila veljavnih predpisov in pravilnikov s sektorskega področja.
|
(6) Po končanem
projektiranju je treba pridobiti soglasja pristojnih soglasodajalcev.
|
(7) Pred nameravanim
posegom v varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, se o
tem obvesti njegovega upravljavca zaradi zagotovitve nadzora in
upoštevanja posebnih pogojev upravljavcev v fazi izvedbe del v izogib
morebitnim poškodbam voda. V območju varovalnih pasov gospodarske javne
infrastrukture je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse
vrste objektov ter saditi drevesa. V varovalnem pasu je prepovedano
dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja
ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane. Prav tako
je v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture prepovedno
deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
|
(8) Na mestih, kjer
so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi
infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem
pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti. |
(9) V fazi izdelave
projektne dokumentacije se novo načrtovanim infrastrukturnim vodom
določi ustrezne varovalne pasove. |
3.2. Prometna
infrastruktura |
18. člen |
(1) Območje kompleksa
Krka Krško se priključuje iz lokalne ceste št. 191111 (krški most –
Vrbina – Spodnji Stari Grad), ki se bo v bližnji prihodnosti
prekategorizirala v glavno cesto G1-5. Priključitev se uredi z novim
trikrakim križiščem, z dodatnimi razvrstilnimi pasovi iz obeh smeri
glavne ceste in iz smeri kompleksa Krke. Križišče se lahko tudi
semaforizira. Pri projektiranju križišča je treba upoštevati projekt
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 191111 krški most – Vrbina – Spodnji
Stari Grad od km 4080 do 5580, št. odseka 0336, izdelal Dolenjska
projektiva Novo mesto, izdelane prometne študije in načrtovane posege
(izgradnjo kanalizacije, štiripasovnih omrežij, regulacijo potoka
Potočnica). Uvozno – izvozne radije dimenzionirati na največja tovorna
vozila. Križišče se osvetli s cestno razsvetljavo. |
(2) Pri projektiranju
rekonstrukcije lokalne ceste – bodoče glavne ceste, uporabiti
zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na javne
ceste. |
(3) Vsa prečkanja
gospodarske infrastrukture z javno cesto se izvede s prebojem oziroma s
podvrtanjem. |
(4) Promet na območju
kompleksa se odvija po internih prometnih cestah. Minimalni prečni
profil za dvosmerni promet je 6m (z upoštevanjem merodajnega vozila), za
enosmerni promet pa najmanj 3 m. Potek internih prometnic se prilagaja
tehnologiji in objektom. |
(5) Parkirne površine
za zaposlene in stranke, se zagotovijo v sklopu funkcionalne enote
»manipulativne površine in parkiranje«. Tovorni promet se loči na samem
vhodu v kompleks, kjer se predvidi parkirišče za tovorna vozila.
Parkiranje službenih vozil je možno urediti v sklopu posameznih
funkcionalnih enot. Interne ceste se uredijo v asfaltni izvedbi. V
primeru, da ni možno zagotoviti zadostnega števila parkirnih mest na
nivoju terena, se v sklopu funkcionalne enote »manipulativne površine in
parkiranje« zgradi garažna hiša. |
(6) Med kompleksom
Krke in potokom Potočnica poteka vzdrževalna pot namenjena dostopu in
vzdrževanju potoka. Vzdrževalna pot poteka od obstoječega prehoda čez
Potočnico v smeri severa proti železniški progi. V delu od lokalne ceste
do obstoječega prehoda čez Potočnico se pot dogradi v širini minimalno 3
m. Obstoječi del pot se uredi tako, da poteka vzporedno s potokom in je
širine minimalno 3 m. Vzdrževalna pot se uredi kot večnamenska asfaltna
pot namenjena vzdrževanju potoka in kolesarskemu prometu. Pri ureditvi
večnamenske asfaltne poti je treba upoštevati prometno obremenitev za
čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne
službe. |
(7) Projektiranje
stavb in gradbeno inženirskih objektov v varovalnem progovnem pasu
železniške proge Zidani most – Dobova in varovalnem pasu industrijskih
tirov ter izvedba prečkanja proge ob gradnji infrastrukture (telefonski
kablovod in plinovod) se izvaja v skladu s pogoji upravljavca. |
3.3.
Elektroenergetsko omrežje |
19. člen |
(1) Do odstranitve
obstoječih daljnovodov Sremič/Roto I in Krško/Bučka, ki potekata preko
kompleksa, je pri gradnji in ureditvah potrebno upoštevati veljavne
predpise za gradnjo objektov v koridorju 20kV daljnovodov in v pasu
obstoječih 20 kV kablovodov. Trasi obstoječih 2x20 kV daljnovodov se
nadomestita s kabelsko izvedbo. Kablovoda se izvedeta vzporedno s traso
obstoječih SN kablovodov, ki potekajo vzporedno z desnim bregom
Potočnice. |
(2) Električna
energija za napajanje novih stavb je na razpolago na SN zbiralkah v RTP
110/20 kV Krško DES – rezervna SN celica. Za potrebe napajanja se izvede
priključni SN 20 kV kablovod RTP Krško DES – TP Krka. Trasa kablovoda se
izvede vzporedno s predvidenimi SN 20 kV kabli, ki bodo nadomestili
daljnovode. |
(3) Izgradnja
transformatorske postaje Krka se zgradi v sklopu funkcionalne enote IV.
»servisne dejavnosti: uprava, razvojno kontrolna dejavnost,
laboratoriji, skladišča, energetika«. Če se izkaže potreba po dodatnih
transformatorskih postaja, je le te možno graditi tudi znotraj ostalih
funkcionalnih enot, kot samostojne objekte ali v stavbah. |
(4) Drugi neodvisni
dovod električne energije do kompleksa se zagotovi iz smeri Brestanice.
Trasa SN 20 kV kablovoda se načrtuje vzporedno s traso lokalne ceste. Ob
lokalni cesti med potokom Potočnica in ograjo Vipap se za SN 20kV
kablovode predvidi izgradnja kabelske kanalizacije v sklopu prometno
komunalnega koridorja. |
(5) V območju
kompleksa se izvede nizkonapetostni razvod v kabelski obliki. Izvedejo
se meritve odjema električne energije v prvi fazi v TP 20/0,4 kV Krka, v
drugi fazi (predvidoma do leta 2020), ko se bo odjemna moč povečala na 8
MW, pa se merjenje električne energije izvede na zbiralkah v RTP 110/20
kV Krško DES (pogoj za to je, da je SN 20 kV kabel v lasti
investitorja). Nizkonapetostno omrežje znotraj kompleksa se izvede ob
internih prometnicah v predvidenem internem infrastrukturnem koridorju.
|
(6) Območje kompleksa
se opremi z interno razsvetljavo upoštevajoč veljavne predpise.
|
(7) Na območju se
omogoči izgradnja fotovoltaične elektrarne. |
3.4. Plinovodno
omrežje |
20. člen |
(1) Energetska oskrba
novo načrtovanih objektov je predvidena z zemeljskim plinom iz javnega
distribucijskega omrežja. Priključitev območja na plinovodno omrežje se
izvede iz obstoječega plinovoda, ki poteka ob regionalni cesti za
Brežice, ki zadošča za najavljene odjeme plina v letu 2011 (ca. 1 mio.
Sm3/leto). Obratovalni tlak v distribucijskem omrežju znaša 4 bar. Trasa
plinovoda ob ulici Ob potoku je projektno že obdelana. Za priključitev
območja se izvede prečkanje glavne železniške proge in industrijskih
tirov tovarne Vipap Videm Krško. Dolžina projektirane trase (v ulici Ob
potoku) je ca. 160 m. Podaljšanje trase do kompleksa Krka se izvede v
dolžini ca. 150 m. |
(2) Za potrebe
kasnejše širitve proizvodnje in s tem morebitnih povečanih potreb
kompleksa Krka po zemeljskem plinu se v fazi projektiranja rezervira
koridor za plinovod dimenzije DN 150 z navezavo na že puščen odcep
plinovoda P105 PE 225 pod mostom čez reko Savo, kar bo omogočalo
sklenitev krožne zanke Videm jug in krožno napajanje kompleksa iz dveh
smeri. Trasa plinovoda se predvidi v koridorju skupaj z ostalimi
energetskimi in komunalnimi vodi, ki bodo potekali ob novi glavni cesti.
|
(3) V primeru potrebe
po oskrbi kompleksa z zemeljskim plinom z obratovalnim tlakom od 4 bar
do 20 bar ali zaradi kasnejšega povečanja odjemnih količin preko
zmogljivosti distribucijskega omrežja, bo sistemski operater
distribucijskega omrežja zagotovil, na zahtevo končnega odjemalca,
priključitev na prenosno plinovodno omrežje v MRP Videm in dodatni
priključni plinovod do kompleksa Krka. |
(4) V varstvenem pasu
plinovoda in priključnih plinovodov, ki za plinovode z največjim
delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m na vsako stran plinovoda
oziroma priključnih plinovodov, se predvideni poseg lahko opravlja samo
pod nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovoda. |
(5) Načrtovane trase
plinovodnega omrežja se izvedejo v predvidenih koridorjih komunalnih in
energetskih vodov izven asfaltiranih vozišč skladno z vnaprej
dogovorjenim komunalnim redom. |
3.5. Kanalizacija |
21. člen |
(kanalizacija za
odvajanje komunalnih odpadnih voda) |
(1) Vse odpadne
komunalne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem s
priključitvijo na obstoječo čistilno napravo Krško pod pogoji
upravljavca ali vodene v lastno čistilno napravo odpadnih vod, ki se
projektira v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Pred
projektiranjem priključka na javno kanalizacijsko omrežje je treba
preveriti zmogljivost – propustnost obstoječega omrežja, zbirnega bazena
in črpališča (ZB-5+ČRP). Pred priključki na sistem javne kanalizacije je
treba izvesti kontrolno merilne jaške z ustreznimi merilci pretoka in
možnostjo vzorčenja odpadne vode. |
22. člen |
(kanalizacija za
odvajanje padavinske vode) |
(1) Padavinske vode
iz obravnavanega območja (iz streh, parkirišč, cest in ostalih utrjenih
površin) je treba prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikalnice
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje
ni možno, kar je treba računsko dokazati, je treba padavinske vode
speljati v reko Savo. V primeru izpusta v strugo reke Save je treba
izpustno glavo na brežini oblikovati tako, da bo utopljena v brežino.
Brežino pod izlivom in vznožje brežine je treba zavarovati s kamnom v
betonu. |
(2) Odvajanje
padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na
tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih
voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...). |
(3) Onesnaženo
padavinsko vodo z betonskih in asfaltiranih površin – parkirišč ter
manipulativnih površin, je treba pred izpustom v podtalje ali v vodotok
očistiti v ustrezno dimenzioniranih in v skladu z zakonodajo predpisanih
lovilcih olj. |
23. člen |
(industrijske odpadne
vode) |
(1) Industrijske
odpadne vode bodo nastajale v največji meri pri čiščenju opreme ter pri
pripravi farmacevtskih voda, kot kalužne vode. Manjše količine bolj
onesnaženih vod bodo nastajale pri organskih kemijskih procesih.
Industrijske odpadne vode so biološko razgradljive, ne vsebujejo
strupenih snovi, težkih kovin in se bodo čistile na lastni biološki
čistilni napravi oziroma se bodo odvajale v kanalizacijo ali neposredno
na skupno čistilno napravo. Pred izpustom v kanalizacijo se mora odpadne
vode nevtralizirati do take mere, da ustrezajo kriterijem za odvajanje
odpadnih vod v javno kanalizacijo. Vse biološko nerazgradljive lužnice
iz kemijske proizvodnje se zbirajo skupaj z odpadnimi topili in
predajajo pogodbenim zbiralcem na uničenje s sežigom. |
(2) Neonesnažene
industrijske odpadne vode iz procesov hlajenja bodo skupaj s
padavinskimi vodami po kanalizacijskem sistemu padavinskih vod odtekale
neposredno v reko Savo. |
(3) Odpadna
tehnološka voda se pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje očisti
in ohladi do zahtevanih vrednosti. Iz območja ne sme biti neposrednih
izpustov tehnoloških vod v vodotok (reko Savo). V struge samih vodotokov
se za potrebe urejanja območja ne posega. |
(4) Prečkanje
padavinske kanalizacije in javne ceste se izvede s prebojem oziroma s
podvrtanjem ceste. Prekop ceste ni dovoljen, razen ob rekonstrukciji
ceste. |
3.6. Vodovod |
24. člen |
(1) Za predvideno
končno porabo pitne vode na kompleksu (240000-280000 m3/leto) je treba
narediti hidravlično analizo vodooskrbe celotnega območja. Hidravlična
analiza mora upoštevati predvideno gostoto zaposlenosti na hektar in
predvideno porabo industrijske, požarne in pitne vode, na zaposlenega na
dan. Hidravlične analize morajo upoštevati tudi možnost vključitve
vodarne Rore v sistem vodooskrbe. |
(2) Priključitev
kompleksa na javni vodovod se izvede preko novega vodovodnega jaška na
delu ob lokalni cesti ali iz vzhodne smeri, pri čemer je potrebno
prečkanje Potočnice. Vodomerni jašek se izvede izven ograjenega dela
parcele, na vedno dostopnem mestu, čim bližje priključnemu mestu, ter na
parceli uporabnika. Izvedba vodomernega jaška na prometnih, parkirnih
površinah in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena. |
(3) Industrijska voda
bo črpana preko lastnih vodnjakov, ki se uredijo v sklopu zemljišča za
gradnjo stavb. Možna je tudi dobava industrijske vode preko zunanjega
dobavitelja. |
(4) Za zagotovitev
požarne vode (šprinkler naprave, zunanja in notranja hidrantna mreža) se
postavi rezervoarje in črpališča požarnih voda. Napajanje in
dopolnjevanje sistemov se izvede z industrijsko vodo. Za potrebe
zagotovitve zadostnih količin požarne vode se znotraj kompleksa zgradi
hidrantno omrežje, požarne bazene. |
3.7. Omrežje zvez |
25. člen |
(1) Za oskrbo
kompleksa z novimi telekomunikacijskimi priključki je treba dograditi
primarno TK omrežje – dvo cevno TK kabelsko kanalizacijo (2xPVC O110 mm)
z navezavo na obstoječo traso kabelske kanalizacije na Vrbini. Trasa
kabelske kanalizacije od priključnega mesta do kompleksa poteka
vzporedno z železniško progo, prečka Potočnico, glavno progo in
industrijske tire. |
(2) Drug neodvisen
dovod je možen iz obstoječe TK trase pri mostu nad reko Savo (pri
Poklicni gasilski enoti Krško). Potek trase je načrtovan ob lokalni
cesti. Vgradnja kablovoda bo možna ob rekonstrukciji lokalne ceste. |
4. Rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
26. člen |
(1) Obravnavano
območje neposredno ne posega na enote kulturne dediščine, je pa v
bližini objektov stavbne ter območij kulturne dediščine (Krško –
Arheološko najdišče Stara vas (EŠD 16518), Libna – Arheološko najdišče
Sv. Marjeta (EŠD 323) in Krško-Cerkev sv. Mihaela v Stari vasi (EŠD
3486)). Na celotnem kompleksu Krka Krško so izvedene predhodne
arheološke raziskave, na podlagi katerih je treba izvesti zaščitna
arheološka izkopavanja, v severovzhodnem delu kompleksa, pred
infrastrukturnim opremljanjem zemljišča. |
(2) Omilitveni
ukrepi: |
– na območju
funkcionalne enote »proizvodnja končnih farmacevtskih izdelkov« je treba
pred infrastrukturnim opremljanjem zemljišča, izvesti zaščitna
arheološka izkopavanja. |
5. Rešitve in ukrepi
za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
5.1. Varstvo voda |
27. člen |
(varstvo priobalnega
zemljišča) |
(1) Upoštevati je
treba mejo priobalnega zemljišča reke Save, ki sega 15 m od meje vodnega
zemljišča ter potoka Potočnice, ki sega 5 m od meje vodnega zemljišča.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen
ko gre za gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov
grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda.
|
(2) Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir,
ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Na odsekih, kjer trasa
komunalne ali druge javne infrastrukture poteka po vodnem ali priobalnem
zemljišču, je treba upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti
ustrezno zaščito cevi za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe
vodnogospodarske javne službe. Gradnja jaškov v strugah na brežinah
vodotokov in v telesu nasipov ni dovoljena. |
(3) Gradbeni material
ni dovoljeno odlagati v struge, na brežine ali priobalna zemljišča
potoka Potočnice ali reke Save. |
(4) V primeru izpusta
čistih padavinskih voda v reko Savo je treba izpustno glavo na brežini
oblikovati tako, da bo utopljena v brežino. Brežino pod izlivom in
vznožje brežine je treba zavarovati s kamenjem v betonu. |
(5) Pred odvajanjem
padavinskih ali čistih industrijskih odpadnih voda v vodotoke, jih je
treba očistiti do predpisanih vrednosti. Pred iztokom se uredijo merska
mesta za odvzem vzorcev očiščenih odpadnih voda. |
(6) Vsa križanja
komunalnih vodov s prekopi potoka Potočnica je treba izvesti na način,
da ne bo v nobenem primeru moten odtok voda. Prečkanja morajo biti
izvedena na minimalni globini 1,0 m pod strugo reguliranega potoka
oziroma 1,50 m pod strugo nereguliranega potoka v dolžini prečkanja
struge in dodatno 3 – 5 m na vsako stran od brežine vodotoka. Območje
prekopa je treba utrditi s kamnitim tlakom v betonu in ga zaključiti s
pragom 5 m dolvodno in gorvodno od prekopa. |
28. člen |
(emisije
industrijskih odpadnih vod) |
(1) Padavinske vode,
ki jih ni možno ponikati ter neonesnažene industrijske odpadne vode iz
procesov hlajenja se po kanalizacijskem sistemu odvajajo neposredno v
vodotok (reka Sava). |
(2) Odvod komunalnih
odpadnih voda se izvede v javno kanalizacijsko omrežje. Odpadne
komunalne vode je možno odvajati tudi v lastno čistilno napravo, ki se
zgradi v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) Odpadna topila se
znotraj kompleksa odvajajo preko namenskega cevovoda v namenske
rezervoarje za odpadna topila. Čistejša odpadna topila brez
halogeniranih spojin z visoko energetsko vrednostjo (etanol,
izopropanol, etilacetat, aceton, metanol ...) se uporablja kot eden
izmed virov goriva. |
(4) Omilitveni
ukrepi: |
– pri gradbenih delih
je prepovedano posegati v vodno telo, izjema so gradbena dela za
priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo (električno omrežje,
vodovod, kanalizacija, telefon). Prav tako naj se v vodotoku ne pere
gradbene mehanizacije in druge opreme; |
– oprema, ki se
uporablja na gradbišču mora biti tehnično brezhibna; |
– v zemeljske nasipe
in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem,
izluževanjem ipd.) onesnažili tla in podzemno vodo; |
– v primeru razlitij
v tla/vodo je treba takoj pristopiti k sanaciji; |
– vsa odpadna voda se
pred izpustom ustrezno očisti in ohladi, da je primerna za izpust v
okolje v skladu z zakonskimi zahtevami in dobro proizvodno prakso;
|
– padavinsko vodo s
strešnih površin je treba prednostno ponikati; |
– vozne površine, na
katerih se bo odvijal transport z nevarnimi snovmi in vse parkirne
površine morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z
betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni
s peskolovi in lovilci olj; |
– zagotoviti ustrezne
pogoje za skladiščenje nevarnih snovi, da se prepreči morebitno uhajanje
v okolje; |
– redno se mora
pregledovati in vzdrževati opremo, ki je namenjena zbiranju in čiščenju
odpadne vode. |
5.2. Varstvo tal |
29. člen |
(1) Obstaja možnost
za točkovna onesnaženja, ki so možna neposredno le ob morebitnih
nesrečah (razlitja, rasutja ipd.), vendar se morajo ti negativni vplivi
z ustreznimi ukrepi za preprečevanje in sanacijo čim bolj zmanjšati.
|
(2) Omilitveni
ukrepi: |
– pred začetkom
urejanja območja kompleksa je treba določiti območje gibanja strojev.
Območje se določi na način in v obsegu, da bodo prizadete čim manjše
površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo
obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj
kakovostna; |
– rodovitni del prsti
se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohranita rodovitnost in
količina, ter se uporabi za rekultivacijo poškodovanih in manj
kakovostnih tal na območju kompleksa. Prepreči se mešanje živice z
mrtvico in rodovitna zemlja se začasno odlaga na največ 1,2 m visoke
nasipe; |
– površine, ki bodo
med urejanjem razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko
komprimirati, humusirati in zatraviti, če na teh površinah ni predvidena
pozidava (zelene površine); |
– pri urejanju
območja in izvajanju dejavnosti na območju kompleksa se morajo
uporabljati transportna sredstva, stroji in naprave, ki so tehnično
brezhibni; |
– pri urejanju
območja je treba uporabiti le materiale, za katere obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. V zemeljske nasipe in tampone se ne
sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluževanjem ipd.)
onesnažili tla; |
– v skladiščnih
prostorih, v katerih se bodo skladiščile nevarne snovi in strojnicah
(objekti) morajo biti tla vodotesna, neprepustna in odporna proti oljem
ter drugim nevarnim snovem; |
– dejavnosti morajo
imeti skladišča različnih nevarnih snovi, potrebnih za tehnološke
postopke, grajena tako, da je onemogočeno razlivanje in izcejanje le-teh
v tla. Pri ravnanju s temi snovmi je treba upoštevati zakonodajo in
ustrezne predpise; |
– vozne površine, na
katerih se bo odvijal transport z nevarnimi snovmi in vse parkirne
površine na parcelah za gradnjo morajo biti izvedene z vodotesno
utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki
morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj; |
– nevarne tekočine ni
dovoljeno hraniti nad neutrjenimi površinami. Nevarne tekočine v
objektih in nad utrjenimi površinami je treba hraniti nad lovilnimi
posodami oziroma nad lovilci razlitih tekočin; |
– nadzemni
rezervoarji morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni tako, da je
vedno in brez posebnih priprav mogoča kontrola tesnosti; |
– treba je poučiti
vse zaposlene o nevarnosti izlitja naftnih derivatov in postopkih
ravnanja v primeru tovrstne nesreče (izkopi, adsorpcijska sredstva). Ob
izlitju nevarnih snovi na tla je treba onesnaženo zemljino oziroma
material takoj odkopati in hraniti v zaprti pokriti posodi do predaje
pooblaščeni organizaciji; |
– na podlagi vseh
analiz in meritev se zagotovi varna izvedba sanacije odloženega pepela
(ali odstranjevanje ali ohranjanje odloženega pepela). V kolikor bo
izvedeno odstranjevanje pepela se za odlaganje pepela poišče ustrezne
lokacije (tudi širše v kolikor v občini ni te možnosti); |
– v kolikor bo pepel
ostal na lokaciji, je treba zagotoviti pogoje, da odloženi pepel ne
ogroža okolja z izcednimi vodami in raznosom. Obenem pa je treba
upoštevati tudi predvidene posege (HE Brežice), ki lahko vplivajo na
vodni režim na tem območju; |
– v okviru izdelave
hidrogeološkega poročila pridobiti jasne usmeritve glede statusa
odloženega pepela (odstranitev ali ohranjanje na lokaciji in ustrezna
sanacija). |
5.3. Varstvo zraka |
30. člen |
(1) Procesni odduhi,
ki vsebujejo hlapne halogene spojine, morajo biti ločeni od ostalih
procesnih odduhov in odstranjeni s kondenzacijo na kriogeni
kondenzacijski enoti. |
(2) S konceptom
zaprtih sistemov in kontejnerskega prenosa materialov, se emisije trdnih
delcev minimizirajo. Izpodrinjeni zrak pri različnih praznjenjih /
polnjenjih naprav in kontejnerjev je treba odvajati v sistem lokalnega
odpraševanja in preko filtrov v ozračje. |
(3) Upravljavec
obratov, zgrajenih na območju OPPN, mora vse izpuste opremiti z
ustreznimi filtri v skladu z zahtevami zakonodaje in standardov. Odpadni
zrak, ki bo onesnažen z odpadnimi topili, je treba pred izpustom v
zunanji zrak očistiti z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami
(kondenzacija, mokri pralniki, termična oksidacija). |
(4) Postopki kemijske
sinteze zdravilnih učinkovin morajo biti zaprti, v inertni atmosferi in
pod tlakom dušika, tako da pri procesih ne nastajajo neprijetne vonjave,
ki bi izhajale v okolje in bi bile moteče za okolico. Odpadni zrak je
treba pred izpustom v okolico ustrezno očistiti. Proizvodnja končnih
farmacevtskih izdelkov mora potekati v čistem, kontroliranem okolju, da
ni vir neprijetnih vonjav. |
(5) Omilitveni
ukrepi: |
– pred eventuelno
manipulacijo elektrofilterskega pepela, se pepel namoči in s tem
prepreči emisije prahu. Enako velja za razkrite površine pepela (odkop,
odlaganje); |
– viri emisij v zrak,
morajo biti čim bolj oddaljeni od bližnjih stanovanjskih objektov;
|
– za zmanjševanje
emisij, se morajo uporabiti najboljše razpoložljive tehnike/tehnologije;
|
– pri postopkih
rokovanja s prašnimi materiali, ki so lahko vir emisij prašnih delcev,
se mora uporabiti zaprti sistemi in sistemi kontejnerskega prenosa;
|
– zagotovi možnost za
izrabo obnovljivih virov energije (namestitev fotovoltaičnih celic) in s
tem zmanjša rabo fosilnih goriv; |
– zagotoviti
obveščanje javnosti o emisijah, ki bodo nastajale na območju kompleksa;
|
– za doseganje
izbranega okoljskega cilja (glede izpustov VOC, SO2, NOx) je treba
upoštevati predvsem zahteve in izhodišča, ki izhajajo veljavnih
predpisov; |
– transport
materialov se izvaja po vnaprej izdelanem procesu (optimalni prevoz) z
namenom preprečevanja nepotrebnih prevozov in povečevanja prometne
obremenitve. |
5.4. Varstvo pred
hrupom |
31. člen |
(1) Obravnavano
območje se v skladu z veljavnimi predpisi nahaja v območju IV. stopnje
varstva pred hrupom. (območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je
lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa). Za to območje je dovoljena
mejna vrednost kazalcev hrupa podnevi 75 dB (A) in ponoči 65 dB (A).,
kritična vrednost kazalcev hrupa podnevi in ponoči 80 dB (A).
|
(2) Vira hrupa v
kompleksu sta kompletna proizvodnja, z vsemi energetskimi sistemi in
izpusti iz proizvodnih procesov, ter notranji in zunanji transport.
Glavni, stalni vir hrupa bodo klimatske naprave in hladilni stolpi.
|
(3) Omilitveni
ukrepi: |
– hrupnejše
dejavnosti umeščati stran od stanovanjskega območja; |
– med stanovanjskimi
območji in območji za dejavnosti, ki so generatorji hrupa, se uredi
ustrezna bariera (zeleni pas – če ne zadošča pa protihrupna ograja);
|
– zaradi presežene
ravni hrupa v okolju pri najbližjih stanovanjskih objektih, je umestitev
novih hrupnejših dejavnosti dopustna le pod pogoji: |
– da se s smiselnimi
protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito, zmanjša stopnjo hrupa tako, da v
prostorih ne presega dovoljene ravni; |
– da se s smiselnimi
protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito, zmanjša splošno raven hrupa v
območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
|
(4) Protihrupni
ukrepi oziroma zaščita za zmanjševanje emisij hrupa so: |
– nabava in
instalacija naprav, ki na izvoru ne presegajo dovoljene ravni hrupa za
vir hrupa, |
– namestitev naprav v
zaprte, toplotno in zvočno izolirane prostore, |
– namestitev
klimatskih naprav v strojnice objektov, ki bodo toplotno in zvočno
izolirane in ne bodo emitirale prekomernega hrupa v okolje, |
– namestitev
protihrupnih zaščit na hladilnih stolpih, ki bodo nameščeni na strehah
objektov. |
5.5. Varovanje pred
elektromagnetnim sevanjem |
32. člen |
(1) Območje urejanja,
po predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju, spada v II. območje (namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ipd.), za katero velja II. stopnja varstva pred sevanjem z
mejnimi vrednostmi: 10 kV/m in 100 µT. |
(2) Gradnja objektov
in naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega
sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
5.6. Varovanje
naravnih virov |
33. člen |
Omilitveni ukrepi:
|
– zagotoviti je treba
stalno oskrbo z vodo, pri tem pa ne smejo biti ogroženi vodni viri
občine; |
– zagotavljati
racionalno rabo virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). |
5.7. Ravnanje z
odpadki |
34. člen |
(1) Znotraj kompleksa
se vzpostavi lastni sistem ločenega zbiranja odpadkov. |
(2) Odpadki se
zbirajo, deponirajo in odvažajo na deponijo v skladu z veljavnim
občinskim odlokom, po katerem se morajo vsi povzročitelji vključiti v
redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. |
(3) Komunalni odpadki
se zbirajo v zabojnikih znotraj kompleksa, na za to določenih in
urejenih površinah in se redno odvažajo na komunalno deponijo. Odjemno
mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora
in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko – tehničnim ter
požarno – varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na
javnih površinah. |
(4) Sežiganje
odpadkov na območju OPPN ni dovoljeno. |
(5) Omilitveni
ukrepi: |
– treba je poskrbeti
za zbiranje, pravilno skladiščenje in varno odstranjevanje vseh
odpadkov, ki bodo nastajali na območju kompleksa (nevarnih in nenevarnih
odpadkov); |
– urediti je treba
primeren prostor za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov in embalaže
pred predajo pooblaščenim organizacijam; |
– nenevarne odpadke,
nevarne odpadke in embalažo, se odlaga ločeno, da ne prihaja do mešanja
odpadkov; |
– vse zbrane nevarne
odpadke, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti, se predaja dobavitelju
ob nabavi novih količin ali organizaciji, ki je pooblaščena za ravnanje
z nevarnimi odpadki; |
– ob vsaki predaji
odpadkov je treba pridobiti evidenčne liste in zagotoviti hranjenje
le-teh za dobo petih let; |
– ministrstvu za
okolje in prostor je treba najkasneje do 31. marca za prejšnje leto
dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za
preteklo koledarsko leto, če v posameznem koledarskem letu zaradi
njegove dejavnosti nastane najmanj 10 ton odpadkov ali najmanj 5 kg
nevarnih odpadkov; |
– upravljavec obratov
pripravi načrt gospodarjenja z odpadki, če pri izvajanju dejavnosti v
enem koledarskem letu nastane več kot 150 ton odpadkov ali 200 kg
nevarnih odpadkov. Načrt gospodarjenja z odpadki mora naročnik
pripraviti do 31. decembra tekočega leta; |
– v sklopu kompleksa
se uredijo ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov; |
– zbiranje,
skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov iz
dejavnosti, morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje
in da niso uporabljeni postopki in metode, ki bi čezmerno obremenjevali
okolje. Zlasti ne smejo: |
– čezmerno
obremenjevati vode, zraka, tal; |
– čezmerno
obremenjevati s hrupom ali vonjavami; |
– bistveno poslabšati
življenjskih razmer za živali in rastline ali |
– škodljivo vplivati
na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in
predpisih o varstvu kulturne dediščine. |
– med izvajanjem
ureditev znotraj kompleksa mora investitor zahtevati od izvajalcev del,
način ravnanja z odpadki, ki bo skladen z zgornjimi zahtevami. |
5.8. Varovanje pred
svetlobnim onesnaževanjem |
35. člen |
Omilitveni ukrepi::
|
– uporaba svetilk,
katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, mora biti enak 0%;
|
– minimalna
osvetlitev delovnih mest na prostem mora biti v skladu s predpisi, ki
urejajo varnost in zdravje pri delu; |
– obvezna uporaba
varčnejših sijalk (na primer natrijevih). |
5.9. Sprejemljiva
vidna zaznavnost območja |
36. člen |
Omilitveni ukrepi:
|
– izvajati sprotno
sanacijo odprtih površin (ozelenjevanje) na območju. Površine, ki so
bile med izvajanjem razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko
komprimirati, humusirati in zatraviti (v primeru, da ne bodo pozidane
ali drugače utrjene); |
– obravnavano območje
je treba hortikulturno urediti z višinsko razgibano vegetacijo, s katero
se bo doseglo izboljšano vidno zaznavanje območja. |
5.10. Ohranjanje
narave |
37. člen |
(1) Sam kompleks ne
posega na območja naravnih vrednot, Natura 2000 območja ali ekološko
pomembno območje. |
(2) V neposredni
okolici (v 1000 m pasu) ureditvenega območja se proti jugozahodu
nahajata dve ekološko pomembni območji in sicer Sava od Radeč do državne
meje (ID 63700), ki je od ureditvenega območja ločeno le s lokalno cesto
ter Ajdovska jama (ID 63300), od ureditvenega območja oddaljeno okoli
560 m zračne razdalje. Območje Ajdovske jame, na minimalni zračni
razdalji 1200 m, spada tudi med Natura 2000 območja (pSCI; SI3000191).
|
(3) Območje, kjer se
nahaja deponija elektrofiltrskega pepela je zaraščeno z gozdom in
grmičevjem (rubinja, trepetlika, vrba, rdeči in rumeni dren). Območje
nudi zavetje različnim vrstam ptic. |
(4) Na območjih
varstva narave se uredijo izpusti neonesnaženih industrijskih odpadnih
voda in padavinskih voda iz kompleksa. |
5.11. Varovanje
zračnega prometa |
38. člen |
(1) Območje posega v
območje kontroliranega dela zračnega prometa nad letališčem Cerklje in
okrog njega. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati
vzletno priletne in druge omejitvene ravnine letališča v skladu s
področno zakonodajo. |
(2) Pri gradnji
objektov je treba upoštevati največje dovoljene višine objektov, ki so
omejene z konično ravnino letališča Cerklje, ki poteka pod kotom 5% od
nadmorske višine 197 m n.v. do nadmorske višine 297 m n.v. |
(3) Na območju
kompleksa Krka Krško štejejo za ovire tudi: |
– objekti,
instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30
metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od
referenčne točke letališča; |
– objekti,
instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in
ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih
vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100
metrov; |
– vsi objekti,
instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 metrov. |
(4) Preko območja
načrtovane prostorske ureditve potekajo tudi zračne poti pod katerimi za
ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od
okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
(5) Pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino
vplivati na varnost zračnega prometa, je treba objekte označiti in
zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
6. Rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom |
6.1. Obramba in
zaščita |
39. člen |
Pri gradnji
načrtovanih objektov se upošteva Zakon o obrambi in zaščiti ZOZ (Uradni
list RS, št. 15/91, 18/91 – popravek, 64/94 – ZVNDN in 82/94 – ZObr). |
6.2. Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
40. člen |
Pri gradnji
načrtovanih objektov je treba upoštevati Zakon o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US,
87/01 in 51/06 – UPB). |
6.3. Seizmološke
zahteve |
41. člen |
(1) Objekte se gradi
po pogojih, predvidenih za spodnjeposavsko – kozjansko potresno območje.
Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev se upošteva
določila pravilnikov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v
potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje
lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg. |
(2) Pri graditvi
objektov (poslovni in stanovanjski objekti, v katerih dela ali stanuje
več kot 20 ljudi) je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje
objekta nanjo. Debelina plošče mora biti najmanj 16 cm. Pri obtežitvi
plošče nad kletjo se poveča koristna obtežitev še z dodatnim 2.0 kN / m2
in v tem primeru se lahko za vse komponente vektorja obremenitve
upošteva skupni varnostni faktor 1.1. |
6.4. Varstvo pred
požarom |
42. člen |
(1) Požarno varstvo
vseh stavb na območju urejanja se uredi v skladu z veljavnimi požarno –
varstvenimi predpisi. |
(2) Prometni sistem
cest in peš poti znotraj cone mora omogočati dostope do objektov z vseh
strani, zaradi zagotavljanja dostopa za intervencijska vozila in za
razmeščanje opreme za gasilce. Med posameznimi funkcionalnimi enotami se
uredijo prečne interventne poti. V sklopu posameznih funkcionalnih enot
za gradnjo stavb se zagotovijo delovne površine za intervencijska vozila
v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) Za potrebe
zagotovitve zadostnih količin požarne vode se znotraj kompleksa zgradi
hidrantno omrežje, požarne bazene. Hidrantno omrežje mora zagotavljati
zadostne količine požarne vode, za kar je načrtovana gradnja rezervoarja
in črpališča požarnih voda. Napajanje in dopolnjevanje sistemov je
predvideno z industrijsko vodo. |
(4) V ukrepih varstva
pred požarom se morajo opredeliti dopustna požarna tveganja, ki bi bila
povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem
področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnost ter
možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja.
|
(5) Investitor stavb,
za katere je obvezna izdelava študije požarne varnosti, je dolžan pred
vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno
soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. |
7. Etapnost izvedbe
prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN |
7.1. Etapnost gradnje |
43. člen |
(1) Stavbe in
gradbeno inženirske objekte je dopustno graditi fazno. Etapnost
izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela
infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega
objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
|
(2) V 1. fazi je
načrtovana gradnja objekta za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin –
obrat za sintezo – s potrebnimi podpornimi objekti: objekti za čiščenje
odpadnih voda, za oskrbo z energetskimi in vodnimi mediji in surovinami,
kontrolo dostopa in potrebnimi manipulacijskimi in parkirnimi
površinami. |
7.2. Obveznosti
investitorjev in izvajalcev |
44. člen |
(1) Investitor
zagotovi celosten načrt monitoringa med gradnjo in obratovanjem
načrtovanih objektov, ki ga določa Poročilo o vplivih na okolje.
Rezultati monitoringa so javni. |
(2) V času gradnje je
investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne
varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno
onesnaženje voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv
padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
(3) Preko komunalnih
vodov in naprav ni dovoljeno voziti s težko gradbeno mehanizacijo, razen
na posebej utrjenih in zaščitenih prevodih, ki se določijo v dogovoru s
pooblaščenim predstavnikom upravljavca komunalne infrastrukture
neposredno na terenu. |
(4) V pasu komunalnih
vodov širine 2 x 5 m niso dovoljene deponije gradbenega in drugega
materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov. |
(5) Za gradnjo
infrastrukture na vodnem zemljišču mora investitor skleniti pogodbo o
ustanovitvi služnosti po določilih veljavne zakonodaje. |
(6) Za novo
predvidene odvzeme voda ali povečanje obstoječih (za tehnološke,
hladilne ali protipožarne namene) je treba pridobiti vodno pravico za
rabo vode v skladu z veljavno zakonodajo. |
(7) Pri projektiranju
in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v
posameznih poglavjih ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje
mnenj k temu OPPN. |
7.3. Dopustna
odstopanja |
45. člen |
(1) Priključevanje
kompleksa na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se lahko izvede
tudi drugače, kot je določeno s tem odlokom, pod pogojem, da niso v
nasprotju z javnimi interesi in v soglasju z upravljavci tangiranih
vodov. |
(2) Vse ureditve
znotraj posamezne funkcionalne enote se prilagajajo tehnološkim
procesom, pri čemer se lahko funkcionalne enote povečujejo oziroma
zmanjšujejo. Interne prometnice z internim komunalnim koridorjem se temu
smiselno prilagodijo. |
(3) Dovoljena so
odstopanja od zakoličbenih točk parcele namenjene gradnji v smislu
prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da
so omogočene vse ureditve predpisane s tem odlokom. |
46. člen |
(komunalni prispevek) |
Komunalni prispevek
se obračuna na podlagi veljavnega občinskega odloka o komunalnem
prispevku. |
III.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
47. člen |
(prenehanje
veljavnosti občinskih prostorskih aktov) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka se za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta iz
4. člena tega odloka razveljavi odlok o prostorsko ureditvenih pogojih
tovarne Videm Krško (Uradni list RS, št. 2/92 in 114/06). |
48. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
občinskega podrobnega prostorskega načrta opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
49. člen |
(vpogled v OPPN) |
Občinski podrobni
prostorski načrt je na vpogled pri pristojnem občinskem organu za
urejanje prostora v Občini Krško ter Krajevni skupnosti mesta Krško. |
50. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3505-7/2008-O502 |
Krško, dne 2. julija
2009 |
|
Župan |
Občine Krško
|
Franc Bogovič l.r. |