Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi
- ZLS (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 –
ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) je Občinski svet
Občine Destrnik na svoji 11. redni seji, dne 20. 11. 2020, sprejel |
|
STATUT |
OBČINE
DESTRNIK |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(1)
Občina Destrnik (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: |
1.
Desenci, |
2.
Destrnik, |
3.
Dolič, |
4.
Drstelja, |
5.
Gomila, |
6.
Gomilci, |
7.
Janežovci, |
8.
Janežovski Vrh, |
9.
Jiršovci, |
10.
Levanjci |
11.
Ločki Vrh |
12.
Placar |
13.
Strmec pri Destrniku |
14.
Svetinci |
15.
Vintarovci |
16.
Zasadi |
17.
Zgornji Velovlek. |
(2)
Sedež občine je na naslovu: Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. |
(3)
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4)
Občino predstavlja in zastopa župan. |
(5)
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
(6)
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2. člen |
(1) Na
območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine
so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
(2)
Imena in območja ožjih delov občine so: |
1. Vaška
skupnost Desenci, ki obsega naselje Desenci, |
2. Vaška
skupnost Destrnik, ki obsega naselje Destrnik, |
3. Vaška
skupnost Dolič, ki obsega naselje Dolič, |
4. Vaška
skupnost Drstelja, ki obsega naselje Drstelja, |
5. Vaška
skupnost Gomila, ki obsega naselje Gomila, |
6. Vaška
skupnost Gomilci, ki obsega naselje Gomilci, |
7. Vaška
skupnost Janežovci, ki obsega naselje Janežovci, |
8. Vaška
skupnost Janežovski Vrh, ki obsega naselje Janežovski Vrh, |
9. Vaška
skupnost Jiršovci, ki obsega naselje Jiršovci, |
10.
Vaška skupnost Levanjci, ki obsega naselje Levanjci, |
11.
Vaška skupnost Ločki Vrh, ki obsega naselje Ločki Vrh, |
12.
Vaška skupnost Placar, ki obsega naselje Placar, |
13.
Vaška skupnost Strmec pri Destrniku, ki obsega naselje Strmec pri
Destrniku, |
14.
Vaška skupnost Svetinci, ki obsega naselje Svetinci, |
15.
Vaška skupnost Vintarovci, ki obsega naselje Vintarovci, |
16.
Vaška skupnost Zasadi, ki obsega naselje Zasadi, |
17.
Vaška skupnost Zgornji Velovlek, ki obsega naselje Zgornji Velovlek,
|
(3)
Vaške skupnosti nimajo organa, tj. sveta ožjega dela občine, temveč
vaške odbore kot posvetovalna telesa. Naloge vaških odborov so urejene z
posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet. Vaški odbori nimajo statusa
pravnih oseb. |
|
3. člen |
(1)
Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja naloge,
določene v zakonu ter |
naloge,
določene s predpisi občine. |
(2)
Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če jih
država z zakonom prenese nanjo in za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
(1)
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2)
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3)
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
(1)
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
(2)
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
(3)
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode in javna podjetja. |
(4)
Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
|
6. člen |
(1)
Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom. |
(2)
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: OBČINA DESTRNIK, v notranjem krogu pa številko
uporabnika oziroma naziv organa občine - Občinski svet; Nadzorni odbor;
Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. |
(3)
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s Pravilnikom o
obliki, uporabi in hrambi pečata Občine Destrnik. |
(4) Za
prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu
s posebnim odlokom. |
|
II. Naloge občine |
|
7. člen |
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
·
sprejema
statut in druge predpise občine, |
·
sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
·
načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
·
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
·
ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
·
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
·
sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin in |
·
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
·
spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
·
sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
·
pospešuje gospodarski razvoj, |
·
sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
·
z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
·
v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
·
sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
·
spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
·
spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
·
gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
ureditev stanovanj, |
·
v skladu
s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in
prenovo stanovanj in |
·
sodeluje
z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
·
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
·
nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
·
gradi in
vzdržuje komunalne objekte in naprave. |
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
·
ustanovi
vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni
zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
·
v skladu
z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
·
sodeluje
z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
·
z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
·
ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
·
spremlja
stanje na tem področju, |
·
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
·
sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami, |
·
lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov. |
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
·
omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
·
določa
občinski program športa, |
·
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
·
z
dotacijami spodbuja te dejavnosti in |
·
sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
·
izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
·
spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
·
sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
·
sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
·
z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
·
lokalne
javne ceste in druge javne poti, |
·
površine za pešce in kolesarje, |
·
igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
·
javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
·
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
11.
Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in
drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
·
organizira reševalno pomoč v požarih, |
·
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
·
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
·
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
·
sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
·
opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12.
Ureja javni red v občini tako, da: |
·
sprejema
ustrezne splošne akte, |
·
določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
·
ureja
lokalni promet in določa prometno ureditev, |
·
organizira občinsko redarstvo, |
·
izvaja
nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
·
opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
·
opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
a.
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
b.
določanje namembnosti prostora, |
c.
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
d.
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
e.
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
f.
mrliško ogledno službo in |
g.
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
(1)
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe. |
(2)
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
(3) Za
potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev
zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del
premoženja v občini. |
(4) Od
upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe
izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom.
Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih
medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini
stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške
povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške
povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. |
|
III. Organi občine |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
(1)
Organi občine so: |
·
občinski
svet, |
·
župan in
|
·
nadzorni
odbor občine. |
(2)
Občina ima volilno komisijo kot samostojni in neodvisni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3)
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
(4)
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in s tem statutom. |
(5)
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
|
|
11. člen |
(1)
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
(2)
Občinska uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3)
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe in organe ožjih delov občin. |
(4)
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
(5)
Občinsko upravo vodi direktor oziroma direktorica občinske uprave (v
nadaljevanju: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa jo
župan. |
|
12. člen |
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. |
|
13. člen |
(1) Delo
organov občine je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva,
ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
(3)
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
(1)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
(2)
Občinski svet šteje enajst (11) članov. |
(3)
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega
sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
(4)
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne
komisije. |
|
15. člen |
(1)
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
(2)
Občinski svet se voli po večinskem sistemu. |
(3) O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
|
16. člen |
(1)
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine. |
(2) V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
·
sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
·
sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
·
ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje, |
·
v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
·
nadzoruje delo župana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
·
potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
·
imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
·
imenuje
in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
·
določi,
kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, da bi
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
·
na
predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z
nepremičnim in premičnim premoženjem občine v skladu z zakonom, |
·
odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom
občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
·
odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
·
razpisuje referendum, |
·
s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino plačila za podžupana, višino
sejnine članov občinskega sveta in višino plačila za opravljanje nalog
članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov
ustanovitelja v njihovih organih, |
·
določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
·
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
·
imenuje
in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
·
določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
·
sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
·
določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
·
sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
·
sprejme
akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja
določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
·
odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
(1)
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2)
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta in podžupana z drugimi
funkcijami in delom ureja zakon. |
(3) Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18. člen |
(1)
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. |
(2)
Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami in delom ureja
zakon. |
(3) Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo
podžupan. |
(4) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
(5)
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(6)
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati
sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za
pripravo gradiva. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega
sveta mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagani dnevni
red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
(7) Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
19. člen |
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
20. člen |
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2)
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(4)
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
(7) Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom
občinskega sveta, in direktorju občinske uprave. Predsedniku nadzornega
odbora se vabilo pošlje le v primeru, ko je na dnevnem redu obravnavanje
zadeve iz pristojnosti nadzornega odbora. O sklicu seje občinskega sveta
se obvesti javna občila. |
(8)
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
21. člen |
(1)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2)
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
(3)
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4)
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5)
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu na vsaki seji občinskega sveta. |
|
22. člen |
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta |
|
23. člen |
(1)
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2)
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
(3)
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
(4)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen |
(1)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
·
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
·
občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
·
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge
prejemke občinskih funkcionarjev, |
·
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
25. člen |
(1)
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
·
odbor za
negospodarske dejavnosti, |
·
odbor za
gospodarske dejavnosti, |
·
odbor za
infrastrukturo, |
·
odbor za
plan in finance, |
·
odbor za
požarno varnost in civilno zaščito, |
·
komisija
za odlikovanja in priznanja, |
·
komisija
za elementarne nesreče, |
·
statutarno pravna komisija, |
·
svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu. |
(2)
Stalna delovna telesa občinskega sveta štejejo od 3 do 6 članov. Delovno
področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta
se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
(3)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
26. člen |
(1)
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
(3) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
(1)
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2)
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
28. člen |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na obrazložen in utemeljen
predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih
kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje
občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
(1)
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana
se opravijo v skladu z zakonom. |
(2)
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3)
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
(4)
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti
občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
30. člen |
(1)
Župan predstavlja in zastopa občino. |
(2)
Poleg tega župan predvsem: |
·
predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
·
izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
·
skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
·
odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja do vrednosti v skladu z
vrednostjo, določeno v odloku o proračunu občine; |
·
skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
·
predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, odloča o
drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja
ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, |
·
imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske
uprave in organov skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic, |
·
usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
·
opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
31. člen |
(1)
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
(2) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
(3)
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če
se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
·
skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih
in drugih nesreč, |
·
imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
·
sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
·
vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
·
določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
·
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
·
sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
·
v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
·
predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed
članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
(2)
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravljata posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3)
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4)
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
(5) V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
35. člen |
(1)
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupana ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V
času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36. člen |
Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
37. člen |
(1)
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
(2)
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
(3)
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši, ne pa z
izvolitvijo novega župana. Prenehanje mandata podžupana zaradi
razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana
občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
38. člen |
(1)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
(2)
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
·
opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
·
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
·
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3)
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, organov
ožjih delov občine (vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna
in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim
premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih
javnih sredstev. |
|
39. člen |
(1)
Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe
in praviloma izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2)
Nezdružljivost članov nadzornega odbora s članstvom v drugih organih ter
s funkcijami in delom ureja zakon. |
(3)
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
(2)
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
(3)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
(4)
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
(5)
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Janežovskem Vrhu. Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine. |
|
41. člen |
(1)
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
(2)
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
(3)
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
(4)
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
(5)
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se lahko
udeleži seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
(1) Na
občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni
nadzor. |
(2)
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
(3)
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo
uporabnika proračuna. |
(4) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43. člen |
(1)
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
(2)
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
·
je
odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izven-zakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izven-zakonska skupnost prenehala, |
·
je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
·
če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
(3)
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
44. člen |
(1) Za
posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
(2)
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku osem dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
(3)
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o
osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega
odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o
nadzoru. |
(4) Če
predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(5)
Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
(1)
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru
najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v
roku 15 dni od prejema predloga poročila o nadzoru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za vsako posamezno ugotovitev iz
predloga poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorna oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. Nadzorni odbor mora o navedbah iz odzivnega poročila odločiti
v 15 dneh od prejema odzivnega poročila. |
(2) Po
preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o odzivnem
poročilu sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje
nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen |
(1)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z
aktom, ki ga sprejme minister, pristojen za finance v soglasju z
ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo, ki bo določal vsebino
poročila. |
(2) V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z
ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
(4) V
mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno
in/ali smotrno. |
(5)
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(6)
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
(7)
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(8)
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(9)
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
(10)
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
47. člen |
(1) Če
je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
(2) V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
48. člen |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
49. člen |
Nadzorni
odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu
ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
(1) Delo
nadzornega odbora je javno. |
(2)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
(3)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, če so podani |
razlogi,
ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot
razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo
javnega značaja. |
(4)
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
(5) Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51. člen |
(1)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2)
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje
pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
(3)
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci,
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje
ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ter tudi v
primeru, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe. |
|
52. člen |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
53. člen |
(1)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki določa plače občinskih
funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles občinskega sveta ter
članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. |
(2)
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v
pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
|
54. člen |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
|
5. Občinska uprava |
|
55. člen |
(1)
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2)
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja
občinske uprave določi župan. |
|
56. člen |
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2)
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
57. člen |
(1)
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem
postopku. |
(2)
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(4) O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
58. člen |
(1)
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
(2)
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59. člen |
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
60. člen |
O
upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega
postopka. |
|
61. člen |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen
z zakonom. |
|
62. člen |
(1) O
izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski
upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o zadevi tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah. |
(2) O
izločitvi direktorja občinske uprave odloči župan. O izločitvi župana pa
odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. |
|
6. Drugi organi občine |
|
63. člen |
(1)
Občina ima samostojni organ Odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi
požarnega sklada Občine Destrnik. Odbor sprejme poslovnik o delu, h
kateremu izda soglasje občinski svet. Sestavo organa določi občinski
svet na predlog župana na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju članov organa. |
(2)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
64. člen |
(1)
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
(2)
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
65. člen |
(1)
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene vaške
skupnosti. |
(2)
Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
(3)
Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(4)
Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
66. člen |
Vaški
odbori vaških skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v
občini, in sicer: |
·
dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
·
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
·
dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
·
dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in
vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
·
dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
·
predlagajo programe javnih del, |
·
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
·
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
·
dajejo
mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
·
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
·
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
·
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
·
dajejo
soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
|
67. člen |
(1)
Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih
zadev v občini ustanovi občinski svet z odlokom vaške odbore kot svoja
posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela
vaških odborov. |
(2)
Člane vaških odborov imenuje in razrešuje občinski svet na predlog
komisije za mandatne vprašanja, volitve in imenovanja. Predloge komisiji
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja podajo občani na zborih
občanov, ki jih skliče župan za območje vaške skupnosti, za katero je
odbor ustanovljen, župan in člani občinskega sveta. |
|
V. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini |
|
68. člen |
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
69. člen |
(1)
Občani na zboru občanov: |
·
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
·
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
·
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
·
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
·
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
·
predlagajo člane vaških odborov, |
·
dajejo
predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
·
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
·
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
70. člen |
(1) Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več vaških skupnosti,
za posamezno naselje ali zaselek. |
(2) Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
vaškega odbora vaške skupnosti. |
(3)
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa na
zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
(4)
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene
zahteve. |
|
71. člen |
(1)
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2)
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
72. člen |
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
(3)
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
73. člen |
(1)
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2)
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3)
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
74. člen |
(1)
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2)
Najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski
svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
(3) Če
je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
75. člen |
(1)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
(2) Če
je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
(3) Če
je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
(4)
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
76. člen |
(1)
Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
(2)
Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali odbor ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
(3)
Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5)
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
77. člen |
(1)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. |
(2)
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. O načinu dajanja odloči župan s sklepom. Z istim sklepom
določi obrazec seznama. |
(3)
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje
evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu. |
(4)
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
78. člen |
(1)
Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s
četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva
ustavno-sodno presojo take zahteve. |
(2)
Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt
o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen
za objavo splošnih aktov občine. |
(5) 15
dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
79. člen |
(1)
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
(2)
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
80. člen |
(1)
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
(2)
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3)
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
81. člen |
(1)
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2)
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3)
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4)
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
82. člen |
(1)
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2)
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
(3)
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
83. člen |
(1)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2)
Glede pobude volivcev za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcev za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če
se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če
se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
84. člen |
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
|
VI. Občinske javne službe |
|
85. člen |
(1)
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2)
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina na način, ki ga določi z
odlokom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. |
|
VII. Premoženje in financiranje občine |
|
86. člen |
(1)
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2)
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Za
odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet sprejme na predlog župana letni program
prodaje občinskega finančnega premoženja in letni načrt pridobivanja in
razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem občine. Sprejeti
letni program odprodaje občinskega finančnega premoženja izvršuje župan.
Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in premičnim
premoženjem občine se izvršuje župan na podlagi vsakokratnega sklepa
pristojnega organa. |
(4)
Ravnanje z nepremičnim in premičnim premoženjem v lasti občine se izvede
po postopku in na način, ki ga določa zakon in drugi predpisi, ki
urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. |
(5) Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
87. člen |
(1)
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2)
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
88. člen |
(1)
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
(2)
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4)
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
89. člen |
(1)
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
(2)
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3)
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4)
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
90. člen |
(1) Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
(2) V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
(3)
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v
skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim
na podlagi zakona. |
(4)
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna
občine lahko župan pooblasti podžupana in direktorja občinske uprave. |
(5)
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju.
Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
91. člen |
(1)
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna. |
(2)
Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4)
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
|
92. člen |
(1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. |
(2)
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep
velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
93. člen |
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
|
94. člen |
(1)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če
po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi
spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg
izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
(3) Če
se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
(4)
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v
mesecu juliju. |
|
95. člen |
(1) Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
(2) O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
96. člen |
Občina
se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski
svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
97. člen |
(1)
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča župan. |
(2) O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
98. člen |
Finančno
poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si
lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni
službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
99. člen |
(1)
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske
uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
(2)
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
|
100.
člen |
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII.
Splošni in posamični akti občine |
|
1. Splošni akti občine |
|
101.
člen |
(1)
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
pravilniki. |
(2)
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
(3)
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
(4)
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
102.
člen |
(1)
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2)
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
103.
člen |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
104.
člen |
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
(2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
105.
člen |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
106.
člen |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
(2) V
Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
(3) Akt,
ki ga je sprejelo več občin, se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
2. Posamični akti občine |
|
107.
člen |
(1)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S
posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih
zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
108.
člen |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. Varstvo občine in pravic posameznikov in organizacij |
|
109.
člen |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
|
110.
člen |
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
111.
člen |
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
Župan
mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o
vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na
podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
112.
člen |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
113.
člen |
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
X. Nadzor nad zakonitostjo dela |
|
114.
člen |
(1)
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave. |
(2)
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
(3) V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
(4) Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XI. Prehodne in končne določbe |
|
115.
člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z
dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Destrnik
(Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – uradno prečiščeno
besedilo, 11/10 – popr., 14/2014 in 9/2015). |
(2)
Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu s tem statutom, je
potrebno uskladiti z določbami tega statuta najpozneje do 31. decembra
2022. |
(3)
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena v skladu z določili
Statuta občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 –
uradno prečiščeno besedilo, 11/10 – popr., 14/2014 in 9/2015),
nadaljujejo svoje delo do izvolitve novega občinskega sveta. Spremenjena
poimenovanja stalnih delovnih teles občinskega sveta se pričnejo
uporabljati z izvolitvijo novega občinskega sveta. |
|
116.
člen |
(objava
in začetek veljavnosti) |
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka: 007-2/2020 |
Datum:
20. 11. 2020 |
|
|
Občina Destrnik |
|
Franc Pukšič, župan |
|