Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99), je Občinski svet Občine Ruše na svoji 14. redni seji, dne 21. septembra 2000, sprejel

O D L O K

o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju občine Ruše

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju PUP) za podeželje na območju občine Ruše, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 277/1/99.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

A. TEKSTUALNI DEL

- Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor

- Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih

B. GRAFIČNE PRILOGE

1.     Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ruše v merilu 1:25000

2.     Prikaz prostorskih in prometnih meril in pogojev na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000

3.     Prometno omrežje v merilu 1:25000

4.     Situacije komunalne in energetske infrastrukture v merilu 1:25000

3. člen

Območje za katerega veljajo določila tega PUP obsega celoten prostor občine Ruše razen tistih območij, za katera so izdelani ostali prostorski izvedbeni akti.

4. člen

Osnovna izhodišča tega prostorskega izvedbenega akta so: usmeritev v zgoščevanje urbane strukture obstoječih naselij ali zaselkov in s tem postopno zmanjševanje prostih gradbenih površin v naseljih; dosledno spoštovanje krajinskih značilnosti; racionalizacija infrastrukturnega omrežja kot posledica ekološke discipline; izboljševanje kvalitete bivalnega okolja; ustvarjanje identitete naselij tudi skozi izboljševanje socialnih stikov prebivalcev z ureditvijo centralnih delov naselij.

II. ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA

5. člen

Obravnavano območje sestoji iz petih ureditvenih območij naselij in odprtega prostora, v katerem so stavbna zemljišča razpršene gradnje.

Ureditvena območja naselij so:

- Bezena

- Bistrica ob Dravi

- Fala-del

- Glažuta (del razloženega naselja Smolnik)

- Log

6. člen

Naselja in zaselki imajo pretežno stanovanjsko funkcijo, določene centralne funkcije se usmerjajo v oblikovana središča naselij kot dopolnitve pretežne namembnosti in ne smejo povzročati motenj v okolju.

7. člen

Odprti prostor predstavljajo kmetijske površine, gozdovi, vodotoki, prometne površine, razloženi naselji Lobnica in Smolnik ter ostala stavbna zemljišča razpršene gradnje.

8. člen

Spremembe namembnosti objektov so dopustne v takšni meri, da ne spreminjajo ali ogrožajo pretežne namembnosti območij ali naselij.

9. člen

Pri vseh posegih izven ureditvenih območij naselij, za katere je pravna podlaga predmetni PUP, je obvezni sestavni del lokacijske dokumentacije krajinska presoja vplivov posega, ki jo pripravi za to področje pooblaščena organizacija.

10. člen

Zaradi plazovitosti in vodnatosti terena je potrebno k posegom v prostor na lokacijskem ogledu ugotoviti potrebnost predhodnega geotehničnega mnenja, ki je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroški izdelave geotehničnega mnenja bremenijo investitorja. Potrebnost predhodnega geotehničnega mnenja ugotovi pooblaščena strokovna organizacija, ki izdeluje lokacijsko dokumentacijo.

11. člen

Pri vseh posegih v prostor, za katere se pričakuje večji vpliv na okolje in v prostor, je potrebno predložiti ustrezne strokovne podlage na osnovi katerih se izdelajo pogoji za izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroški izdelave strokovnih podlag bremenijo investitorja.

12. člen

Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanje ureditve ali za izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritve pristojna strokovna služba.

13. člen

Novi posegi v prostor na javnih objektih ali na javnih površinah in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.

III. SKUPNA TER POSEBNA MERILA IN POGOJI

14. člen

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, v kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

15. člen

Cilj odloka je zagotavljati gradbene parcele z instrumentom dopolnilne gradnje.

Z dopolnilno gradnjo se zapolnjujejo vrzeli v obstoječi zazidavi v naseljih, zaselkih ali na območjih razpršene gradnje. Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožujejo funkcionalno in oblikovno homogene morfološke enote.

Obstoječo novejšo zazidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov je ob načrtovanih spremembah namembnosti, rekonstrukcijah ali dozidavah in nadzidavah potrebno ustrezno sanirati s postopno rekonstrukcijo fasad, z zasaditvijo zelenja ali z definiranjem novih robov naselij.

16. člen

Za urejanje večjih območij namenjenih novi pozidavi in vzpostavljanje novih središč naselij je potrebno izdelati ureditvene ali zazidalne načrte.

Merila in pogoji glede vrste posegov

17. člen

Na območju, ki ga ureja PUP so, razen če ni določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:

- novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave;

- spreminjanje namembnosti kot dopolnitve pretežne namembnosti pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalna zemljišča ustrezajo normativnim pogojem za posamezne dejavnosti;

- tekoča vzdrževalna dela na objektih;

- rušenja objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnih zemljišč;

- postavitve mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov;

- postavitve pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako da ni ovirana njihova redna raba (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje...);

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti in kolesarskih poti ter urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč;

- postavitve kioskov, turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov. Postavitve reklamnih panojev in neprometnih znakov morajo biti usklajene z določili Načrta postavitve vizualno komunikacijskih objektov, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. Maribor pod št. naloge 268/98 v maju 1998 in je dopolnjen s strani Občinske uprave občine Ruše v letu 2000;

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;

- gradnja objektov in naprav za izkoriščanje ter raziskovanje naravnih surovin (kamnolomi, peskokopi) ter njihova sanacija.

18. člen

Posebna merila in pogoji za določena urejena središča naselij v ureditvenih območjih naselij

V določenih urejenih središčih naselij je dovoljeno spreminjati namembnost objektov le za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo kmetijski funkciji ni dovoljena.

19. člen

Posebna merila in pogoji za ureditvena območja naselij z mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo

V ureditvenih območjih naselij z mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo so dodatno dovoljeni še naslednji posegi:

- gradnja gospodarskih objektov in hlevov, vendar ne v določenih urejenih središčih naselij;

- postavitve pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij.

Vse nove posege je potrebno podrejati kmetijski organizaciji prostora. Kmetijam je potrebno zagotoviti ustrezno velikost funkcionalnega zemljišča. Posameznim kmečkim dvoriščem je potrebno zagotoviti prost dostop do kmetijskih zemljišč.

Gradnja novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje je (možna) dopustna v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč ali na določenih območjih na robovih naselij, vendar le na območjih, ki so v prostorskem planu občine opredeljena kot stavbišča.

V okviru naselij je dovoljena dopolnilna dejavnost, ki se veže na primarno dejavnost (kmečki turizem, živilske predelovalne obrti, umetne obrti).

20. člen

Posebna merila in pogoji za ureditvena območja počitniških naselij, turizma in rekreacije

V ureditvenih območjih za počitniška naselja, turizem in rekreacijo so novogradnje dovoljene le kot zaključitve obstoječih območij.

Spremembe namembnosti počitniških objektov za stanovanjske namene so dopustne pod pogojem, da so območja infrastrukturno opremljena skladno s pogoji za stanovanjsko gradnjo.

Postavitev pomožnih objektov je dovoljena znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, kar ne velja za počitniške pomožne objekte.

21. člen

Posebna merila in pogoji za stavbna zemljišča razpršene gradnje

Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dovoljeni le naslednji posegi:

- gradnja nadomestnih kmetij;

- nadomestne gradnje stanovanjskih objektov, kjer je novi objekt postavljen v okviru stavbišča. Objekt se lahko zgradi tudi tik ob obstoječem objektu. Obstoječi objekt se mora takoj po vselitvi v novi objekt porušiti oziroma se lahko ohrani v izjemnih primerih, s pogoji preureditve, ki so določeni v lokacijski dokumentaciji. V takšnih primerih je potrebno predhodno predvideti tudi vključevanje starega objekta v novo stavbno celoto ter vse spremembe in stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja.

Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.

Nadomestni objekti morajo ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječih objektov ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora;

- rekonstrukcije, dozidave in nadzidave stanovanjskih objektov;

- gradnja gospodarskih objektov in hlevov;

- postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako da ni ovirana njihova redna raba (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ...);

- postavitve pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij;

- postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov, pri čemer se lahko reklamni panoji in neprometni znaki postavljajo na lokacijah in pod pogoji, določenimi v Načrtu postavitve vizualno komunikacijskih objektov, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. Maribor pod št. naloge 268/98 v maju 1998 in je dopolnjen s strani Občinske uprave občine Ruše v letu 2000;

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;

- spreminjanje namembnosti objektov iz stanovanjskih v počitniške in obratno. Pri spremembah namembnosti počitniških objektov v stanovanjske je potrebno upoštevati določila 20 člena tega odloka.

Izjemoma je možna ureditev storitvenih ali obrtnih dejavnosti, pri čemer je treba ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto. Ob predloženem programu, ki ne sme vključevati tveganj za onesnaževanje okolja, odloči o upravičenosti posega občinski organ za urejanje prostora. Vsi navedeni posegi v prostor, razen posegi navedeni v sedmi alineji, se lahko izvajajo le na stavbnih zemljiščih, ki so kot stavbna zemljišča opredeljena s prostorskim planom občine.

22. člen

Posebna merila in pogoji za območja, ki so namenjena kmetijstvu in gozdarstvu

Na površinah namenjenih za kmetijstvo in gozdarstvo so, razen primarne rabe, dopustni naslednji posegi:

- melioracije, ki so predvidene v prostorskem planu lokalne skupnosti in se urejajo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev;

- krčitve gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. K dovoljenju za poseg v gozd ali gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije;

- začasni posegi (izkopi, prekopi) za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture;

- postavitev pomožnih objektov, namenjenih kmetijski in gozdarski dejavnosti;

- postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Dovoljeno jih je postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje;

- določitev funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom;

- postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov;

- sanacije površinskih kopov naravnih surovin. Lokacijske dokumentacije morajo vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega;

- postavitev nadstreškov ob postajališčih javnega prometa;

- postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti;

- gradnja objektov za potrebe zaščite in reševanja.

Vsi posegi morajo biti izvedeni v skladu z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o gozdovih. Izvedba posegov, navedenih v 4., 5. in 6 in 11. alienji je možna le na stavbnih zemljiščih, ki so kot stavbna opredeljena v prostorskem planu občine.

Tekoča vzdrževalna dela na vlečnicah je možno izvajati na podlagi odločbe o priglasitvi del, za rekonstrukcije vlečnic pa je potrebno izdelati ureditvene načrte.

23. člen

Posebna merila in pogoji za vodna zemljišča

Na vodotokih so dovoljeni naslednji posegi:

- vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami;

- vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti;

- čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave;

- oživljanje reguliranih vodotokov;

- postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti;

- privezovanje in spravljanje čolnov v skladu z 42. členom tega odloka.

Vsi posegi morajo biti v skladu z določili Zakona o vodah.

Za vse posege je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljalca in vzdrževalca vodnih površin, v kolikor gre za območja naravne in kulturne dediščine tudi soglasje organa za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Za vse posege v obvodno vegetacijo je potrebno poleg ostalega upoštevati tudi smernice pristojnega Zavoda za gozdove.

24. člen

Posebna merila in pogoji za območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti

Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so dovoljeni naslednji posegi:

- novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta;

- spremembe namembnosti za stanovanja in centralne dejavnosti;

- postavitve pomožnih objektov ne funkcionalnih zemljiščih objektov in kmetij.

Merila in pogoji za oblikovanje

25. člen

Glede krajinsko arhitekturne tipike prostora pripada območje občine Ruše Dravski arhitekturni regiji in znotraj te arhitekturni krajini Ruše-Maribor ter Koroški arhitekturni regiji oz. arhitekturni krajini Pohorje znotraj nje.

Pri vseh novih posegih v prostor bo zato potrebno upoštevati značilnosti oblikovanja tukajšnjih naselij in prav tako tukajšnjih stavb oz. domačij (podolžni tloris, nadstropne stavbe, strehe v obliki strmih dvokapnic…). V nadaljevanju so podrobneje opisana morfološka merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje.

Morfološka merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje

A. Morfološka merila za urejanje naselij z obcestno zasnovo

Vzdolžna širitev naselij ob osrednjih komunikacijah ni dovoljena. Potrebno je zagotoviti jasno ločitev med naselji. Naselja, ki s svojim delom posegajo na območja drugih naselij, je potrebno fizično omejiti ali pa oblikovati drugačne meje. Meje med naselji naj se poudarijo, izoblikujejo, ohranjajo. Predvsem je to pomembno med naselji Ruše, Bezena in Bistrica ob Dravi.

Zgoščevanje in rast naselij je dovoljeno v prečni smeri tako, da se izoblikuje nova urbana koncentracija z novimi prostorskimi jedri. Za ureditve novih jeder naselij je potrebno izdelati ureditvene načrte.

V prometno in hrupno izpostavljenih objektih ob glavnih prometnicah so dopustne spremembe dejavnosti v skladu s pogoji tega PUP-a.

B. Morfološka merila za urejanje razpršenih razloženih naselij in zaselkov

Potrebno je težiti k lokalni koncentraciji in zaokroževanju obstoječe poselitvene strukture, k ohranjanju obstoječih velikosti zaselkov. V primeru širitve je potrebno preprečiti zlivanje naselij in zaselkov v obliko naselij z obcestno zasnovo.

Zaselki morajo imeti oblikovana središča - območja socialnih stikov. Za ureditev središč naselij je potrebno izdelati ureditvene načrte.

Zaradi dominantnih izpostavljenih leg objektov in njihovega velikega vpliva na podobo krajine je potrebno novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture.

Z novimi posegi je potrebno vplivati na večjo urejenost in izboljšanje celotnega stanja na lokacijah.

C. Morfološka merila za urejanje razpršene gradnje

Vsako obnovo, dozidavo, nadzidavo ali novogradnjo na samotnih kmetijah in na samem postavljenih novogradenj brez kmetijske funkcije je potrebno izvršiti pod posebnim nadzorstvom strokovnih organizacij.

Zaradi dominantne izpostavljene lege objektov in njihovega velikega vpliva na podobo krajine je potrebno novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture.

Novi in prenovljeni stanovanjski objekti morajo imeti zagotovljen priključek na vodovod in električno omrežje, dostop in odvajanje odpadnih vod v skladu s predpisi.

26. člen

Pogoji in merila za lego objektov in oblikovanje stavbne mase

Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po višinskih gabaritih in gradbenih linijah, naklonih streh in smeri slemen, razmerjih fasad in njihovih orientacijah, merilih in razporeditvah fasadnih elementov ter barvah in teksturah streh ter fasad.

Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij ali zaselkov, tako da novi objekti ne izstopajo iz celotne podobe naselij ali zaselkov, razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju.

Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v horizontalnih in vertikalnih gabaritih prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se prilagoditi tipologiji gradenj v naseljih.

27. člen

Najmanjši medsebojni odmiki prostostoječih objektov ter odmiki od parcelnih meja se določijo glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarnotehničnimi, požarnovarstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselij.

Najmanjši medsebojni odmiki morajo biti tolikšni, da novi objekti ne vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel.

V primeru, da so odmiki objektov od posestnih meja manjši od 4 m, morajo investitorji novih objektov ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcele ali objekte mejašev.

28. člen

Ob posegih na območju razpršene poselitve ter v razloženih naseljih se mora upoštevati tradicionalna arhitekturna tipika, predvsem v dveh vzorcih, navedenih v nadaljevanju.

Na Pohorju in njegovih obronkih morajo biti stavbe podolgovate (razmerje stranic 1:2 v korist dolžine), pritlične z mansardami, strehe izrazite, velike, strme, dvokapne, s čopi na konicah, barva kritine mora biti rdečih ali rjavih odtenkov. Priporočljiva kritina so zarezniki, v primeru drugačne kritine mora biti videz kritine usklajen z videzom klasičnega zareznika. Stavbe so lahko grajene v pobočjih, nad kletmi. Skromni dekorativni detajli so v lesu ali ometu.

Drugi vzorec pa omogoča podaljšani tloris stavb (razmerje stranic 1:1,7 - 1:3 v korist dolžine), ki so lahko pritlične in z mansardami, lahko tudi nadstropne ali grajene v pobočje nad kletmi, strehe morajo biti dvokapne, strme, z velikimi mansardami, barva kritine mora biti rdečih ali rjavih odtenkov. Priporočljivi kritini sta bobrovec ali zareznik, v primeru drugačne kritine mora biti videz kritine usklajen z videzom klasičnega zareznika ali bobrovca. Nekateri detajli naj bodo oblikovani po vzorih trške arhitekture (fasadne odprtine, redkeje fasadna plastika).

Gradnja teras v nadstropjih in balkonov ni dovoljena.

Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se k osnovnemu objektu priključi kot prečna streha.

Lahke montažne garaže niso dovoljene.

Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod strehami hlevov oziroma gospodarskih objektov.

Ograjevanje zemljišč ni dovoljeno, razen za potrebe kmetijstva, varstva voda, varstva naravne in kulturne dediščine ter varstva gozdnega mladja.

29. člen

Pogoji in merila glede uporabe gradbenih materialov

Strehe naj bodo krite s kritino v rdečih ali rjavih odtenkih (bobrovec, zareznik ali materiali enakega videza). Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki.

Fasade naj bodo ometane v značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture v naselju.

Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, vendar pa morajo biti utemeljena in definirana v lokacijski in gradbeni dokumentaciji.

Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.

30. člen

Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave

Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objektov in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnih objektov. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.

31. člen

Merila in pogoji za izvajanje drugih posegov

Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno omejenih ljudi ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m nad pločnikom.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

Montažni začasni objekti in odprte deponije naj bodo locirani v zadostni razdalji od javnih prometnih površin.

Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa ter gozdne robove.

Vse opuščene peskokope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskimi načrti.

Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določili Zakona o rudarstvu.

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.

Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

32. člen

Velikost gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi z lokacijskimi dokumentacijami.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

• namembnost in velikost objektov na parcelah, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora;

• urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine);

• sanitarno tehnične zahteve.

Funkcionalna zemljišča morajo omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugih zemljiščih.

Maksimalne velikosti gradbenih parcel za stanovanjsko gradnjo so 700 m², za počitniško 300 m², razen v primerih, ko je smiselno zaključiti parcele.

Pri kmečkih gospodarstvih pa se funkcionalna zemljišča določijo na podlagi velikosti gospodarskih objektov, obsega kmetijske proizvodnje ter možnosti širjenja le tega, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije.

Na nepozidanih območjih, kjer odlok določa novo parcelacijo oziroma urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti, so posegi v prostor dovoljeni le v skladu z določili tega odloka. Če želi lastnik zemljišča (več lastnikov) bistveno spremeniti načrtovano parcelacijo, mora pred posegom pridobiti enotno urbanistično, prometno in komunalno rešitev. Najmanjše območje, za katerega je potrebno izdelati enotno rešitev, določi pristojna služba občine, ki izdelano enotno rešitev tudi verificira.

Merila in pogoji za prometno urejanje

33. člen

Javne ceste so državne in občinske ter so kategorizirane skladno z veljavnim zakonom.

34. člen

Ob javnih cestah so varovalni pasovi.

Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor v varovalnih pasovih javnih cest je dovoljeno le s soglasjem pristojnega upravnega organa.

35. člen

Priključki nekategoriziranih cest na kategorizirane ceste se lahko gradijo in rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega upravnega organa. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji gradnje.

Dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije. Za vse dovozne ceste in priključke so potrebna soglasja pristojnega organa.

Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.

Pri določanju lokacij novih objektov je potrebno zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot. Prometno tehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnosti objektov. V območju priključkov je potrebno upoštevati pregledni trikotnik, ki se določi skladno s kategorijo ceste.

Slepe ceste morajo biti zaključene tako, da na koncu ceste oziroma v bližini (max. 30 m) omogočajo obračanje vozil.

36. člen

Na prometnih površinah zunaj vozišč je dopustno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinske servise, objekte za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.

Pri gradnji naštetih objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu cest.

37. člen

Za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselja in urejanje prometnega režima v naseljih je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske pasove in pasove za pešce, kolesarske steze in pločnike. Za tovrstne gradnje je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.

38. člen

Za varno odvijanje kolesarskega prometa je ob kolesarskih pasovih in kolesarskih stezah iz predhodnega člena tega odloka možno graditi daljinske, glavne, regionalne in občinske kolesarske poti. Na pomembnih ciljih kolesarskih voženj je potrebno urejati parkirna mesta za kolesa.

39. člen

Za parkiranje osebnih vozil je potrebno urediti parkirne površine (parkirne pasove ob voziščih, parkirišča, garaže).

Število potrebnih parkirnih mest je potrebno določiti skladno s tabelo, kjer je število parkirnih mest odvisno od dejavnosti.

Tabela za določitev potrebnih parkirnih mest (v nadaljevanju PM) v odvisnosti od dejavnosti

Potrebno število parkirnih mest, določenih v tabeli, je potrebno zagotoviti na lastnih parcelah. Kadar to ni možno, jih je potrebno zagotoviti na javnih prometnih površinah skladno s pogoji pristojnega upravljalca.

40. člen

Za izboljšanje prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe za varstvo otrok, pešcev in kolesarjev. Znotraj naselij je možno urejati območja z umirjenim prometom.

Ukrepe iz prvega odstavka je potrebno določiti skladno s predhodno izdelanim elaboratom prometne ureditve. Kadar takšna prometna ureditev posega na območje državnih cest, je potrebno predlog posredovati upravljalcu državne ceste in pridobiti potrebno soglasje.

41. člen

Pri križanjih cest z železniškimi progami, pri gradnji v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja železniškega prometa in pridobiti soglasja pristojnega organa.

42. člen

Za privezovanje in spravljanje čolnov in jadrnic na reki Dravi je dovoljeno urejati pristanišča in pristane v skladu s posebnimi strokovnimi podlagami.

Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije

43. člen

Splošni pogoji

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, sanitarni kioski, črpališča, vodna zajetja ipd. morajo biti zasajeni z zelenim pasom tako, da so čim manj vidni z javnih površin.

Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in energetske infrastrukture. Dodatno se upoštevajo še posebni pogoji posameznih upravljalcev, ki bodo razvidni iz soglasij k lokacijski dokumentaciji.

Pogoje za priključitev podajo upravljalci komunalnih in energetskih naprav. K lokacijski dokumentaciji, izdelani na osnovi teh prostorsko ureditvenih pogojev je potrebno pridobiti soglasja neposredno tangiranih upravljalcev, soglasja sanitarne inšpekcije, soglasja požarne inšpekcije in soglasja vodnega gospodarstva vodozbirnem območju vodotoka s stalno ali občasno vodo, vodnih površinah, na območjih varovanja pitne vode in na območij s prisotnostjo erozijskih procesov

V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.

Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi (razen električni vod 20, 110 kV in več) v ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.

V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, dozidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. Posegi v varstvenih pasovih (rezervatih) navedenih omrežij in naprav so možni pod pogoji upravljalcev.

44. člen

Vodooskrba

V naseljih in območjih, kjer ni vodovodnega omrežja, si morajo investitorji zgraditi ustrezne vodooskrbne naprave (lastna zajetja ali vodnjake ali kapnico) po predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji. Koristijo se lahko le vodni viri, za katere je sprejet odlok o njegovi zaščiti.

Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestnocementne kritine.

Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.

45. člen

Vodonogospodarske ureditve in raba vode

Pri izgradnji zajetij, čistilnih naprav, malih hidroelektrarn in podobno je potrebno upoštevati hidrotehnične pogoje in pogoje varovanja naravne dediščine. Za vse posege, ki se bodo izvajali na vplivnem območju vodotokov (4-8 m) ali v samih vodotokih ali vodnih površinah na območjih, ki se urejajo s tem odlokom, izda lokacijsko dovoljenje upravni organ praviloma po ogledu na kraju samem v soglasju z Zavodom za naravno in kulturno dediščino in upravljalcem vodotoka (Ministrstvo za okolje in prostor RS - Uprava za varstvo narave). Pri načtrovanju takšnih posegov je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Ur. list SRS št. 38/81, 29/86 ter Ur. list RS št. 15/91) in Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS št. 32/93 in 1/96).

Soglasje vodnega gospodarstva je potrebno pridobiti za vse posege na območjih s prisotnostjo erozijskih procesov.

Pri žagah in vodotokih, malih elektrarnah, črpališčih, zajetjih, čistilnih napravah in podobno je potrebno dodatno upoštevati še v nadaljevanju navedene parametre, katere je potrebno zagotoviti ob izgradnji energetskih objektov na vodotokih:

zagotavljanje ekološko sprejemljivega pritoka;

sanacijo poškodb in vzdrževanje struge in brežin, nastalih zaradi gradnje ali obratovanja MHE;

omogočiti ribam varni prehod mimo MHE (ribja steza).

46. člen

Zbiranje, odvajanje in čiščenje onesnaženih voda

Zgraditi je potrebno čistilne naprave, katerih lokacije se predvidijo v planskih aktih. Celotno omrežje fekalne in mešane kanalizacije na območju urejanja se izvede v obliki sistema, ki se zaključi z iztokom, oz. s čiščenjem na biološki v čistilni napravi. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je priključitev nanj obvezna.

Na območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno upoštevati Smernice o načinu odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov na območjih, kjer ni zgrajene javne kanalizacije; do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez odtokov. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč in greznic ter sanitarno tehnične predpise. Enako velja za objekte razpršene gradnje. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav kompleksna gradnja ni dopustna.

Na območjih vodovarstvenih pasov mora biti vsa grajena kanalizacija vodotesna. Fekalna kanalizacija mora biti vodotesna povsod, tudi na območjih izven vodovarstvenih pasov.

Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo in v podtalnico ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto. V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalnih in industrijskih odplak v vodotoke.

Meteorne vode morajo biti speljane v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnice ali v odprte jarke ali vodotoke, meteorne vode s površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj.

Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvajanje v javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.

Pri načrtovanju, izdelavi lokacijskih dokumentacij, gradnji in priključevanju posameznih objektov je potrebno upoštevati vse veljavne zakone in odloke s tega področja. Upoštevati je potrebno predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: 3,0 m min. horizontalni odmik in 0,5 m min. vertikalni odmik. V primerih, ko je kanalizacija speljana pod vodovodom so v izjemnih primerih dopustni manjši horizontalni odmiki med obodoma cevi, ki znašajo 1,5 m, minimalni vertikalni odmiki pa ostajajo isti, to je 0,5 m.

Pri urejanju kmetijskih zemljišč znotraj območja obdelave je potrebno upoštevati vse veljavne predpise in pogoje za varovanje okolja.

47. člen

Elektroenergetsko omrežje

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja oz. naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljalca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski.

48. člen

Javna razsvetljava

Izgradnja nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali naselje.

Omrežje javne razsvetljave mora biti v ureditvenih območjih naselij zemeljsko. Polaganje kablov naj poteka praviloma ob cesti, izjemoma se kabli polagajo v cestišče.

49. člen

Plinovodno omrežje in ogrevanje

Pri posegih v prostor, ki tangirajo območje preko katerega poteka omrežje zemeljskega plina, je potrebno upoštevati vse predpisane odmike v skladu z veljavno zakonodajo, vse pogoje upravljalcev in pridobiti njihova soglasja.

Plinifikacija celotnega naselja Bistrica ob Dravi naj poteka sukcesivno po Programu plinifikacije naselje Bistrica ob Dravi z zemeljskim plinom za obdobje od leta 1997 do 2001, ki ga je izdelala Plinarna Maribor. Za naselji Bezena in Log naj se prouči možnost plinifikacije.

Pri ogrevanju naj se upošteva naslednji koncept:

- prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka;

- ogrevanje na trdo gorivo je potrebno postopno opustiti;

- kjer obstaja možnost priključitve na bližnje kotlovnice s še neizkoriščenimi toplotnimi kapacitetami so priključitve na takšen način obvezne;

- kjer ne obstaja možnost priključitve na omrežje zemeljskega plina, se lahko izvede ogrevanje na tekoči naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje; objekti razpršene gradnje se lahko ogrevajo z ekološko neoporečnimi gorivi;

- na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v slučaju sočasne gradnje naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih virov prednost pred individualnim ogrevanjem;

- rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih;

- način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. SRS, št. 3/97).

Zaščitni pas plinovoda 2x10 m je nezazidljiv pas. V njem je prepovedano graditi poslovne in stanovanjske objekte. Za gradnjo gospodarskih objektov je potrebno upoštevati min 5 m odmik. V 2x5 m pasu plinovoda se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorom pooblaščenega predstavnika upravljalca plinovoda.

50. člen

Telekomunikacijsko omrežje

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja morajo biti v ureditvenih območjih naselij zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne prepuste. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in pogoje upravljalca, ki daje tudi soglasja ter usmeritve za izdelavo strokovnih podlag.

51. člen

Kabelsko razdelilno omrežje

Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno dograjevati razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski tam, kjer to dopuščajo geografske razmere. Nameščanje satelitskih anten (krožnikov) na ulično stran objektov oz. na ulične fasade v naseljih je prepovedano. Sicer je nameščanje tovrstnih objektov na objektih dopustno le tam, kjer ni možna izgradnja kabelskega omrežja (območja razpršene gradnje na Pohorju).

Merila in pogoji za varovanje okolja

52. člen

Vsi dovoljeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi določenih dopustnih meja. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.

Pri ekološko zahtevnejših posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega posega.

53. člen

Varstvo voda

Na območju občine Ruše je z Odlokom o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I in Vodnjak II v Rušah (MUV št. 10/1993) zavarovano območje podtalnice.

Na območjih varstvenih pasov je potrebno pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila, navedena v zgoraj citiranem odloku.

Za objekte na vodovarstvenih območjih si mora lastnik zemljišča pridobiti predhodno strokovno mnenje pooblaščene organizacije o zdravstveni ustreznosti pitne vode.

Za vse posege v naravne ali umetne vodotoke in vodna zemljišča, za gradnjo in rekonstrukcije vodnogospodarskih objektov in naprav ter za gradnjo in rekonstrukcije drugih objektov in naprav, ki lahko vplivajo na spremembo v naravnem ali umetno vzpostavljenem vodnem režimu ali na katere lahko vpliva vodni režim, je potrebno vodonogospodarsko soglasje.

Vodnogospodarsko soglasje je potrebno tudi v primerih, ko za poseg v prostor lokacijsko dovoljenje po zakonu ni obvezno, torej ko za ta poseg zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del.

54. člen

Ravnanje z odpadki

Odvoz in deponiranje odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ruše (MUV, št. 1/96).

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah.

Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.

55. člen

Varstvo zraka

Po Odloku o varstvu zraka na območju mariborskih občin (MUV, št. 7/1987) spadajo obravnavana naselja v II. območje onesnaženosti zraka, v katerem je zrak onesnažen pod dovoljeno mejo.

56. člen

Varstvo pred hrupom

Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št.45/95, 66/96).

Upoštevati je potrebno tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS št. 45/95).

Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.

V lokacijski in projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih, mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom, predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.

Merila in pogoji za varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine

57. člen

K posegom na območjih ali v objektih naravne in kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti mnenje pristojne strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Na objektih naravne in kulturne dediščine, ki so proglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali za naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni pod strokovnim vodstvom pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito

58. člen

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.

Vsaka lokacijska dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.

V lokacijskem postopku je za vsak poseg potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.

59. člen

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje, kot so:

• Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96);

• Uredba o tehničnih normativih za zaklonišče, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Ur. l. RS, št. 48/93);

• Odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Maribor (MUV, št. 4/93).

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

60. člen

Ne glede na določila prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območja so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:

• tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,

• spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,

• tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,

• tekoče vzdrževanje zelenih površin,

• nujni komunalni posegi, nujni sanacijski posegi.

61. člen

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled na:

• občinski upravi občine Ruše,

• Upravni enoti Ruše.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojen inšpekcijski organ.

62. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o urbanističnem redu (MUV, št. 7/77), določila Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ruše (Ur. l. RS, št. 62/94) za območje nove Občine Ruše, ki se nanašajo na funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega v prostor, na pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter druge pogoje, pomembne za izvedbo, ki so sestavni del uredbe in so določeni v projektnih rešitvah sanacije. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tudi vsi ostali prostorski izvedbeni akti, ki urejajo obravnavano območje in so bili sprejeti v času, ko je občina Ruše teritorialno pripadala občini Maribor.

63. člen

Določila odloka, ki niso usklajena z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Maribor Ruše za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana občine Maribor-Ruše za obdobje 1986-1990 za območje Občine Ruše v letu 1998-2000, se do uskladitve ne izvajajo.

64. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Župan občine Ruše

Vili Rezman, prof., s.r.

Številka spisa: 031-002/98 104

Datum: 21. september 2000