Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98-ZZLPPO in št. 127/06-ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, -UPB1, 28/06- sklep US, št.49/06 - ZmetD in št. 66/06 - odl.US), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07) in 16. člena Statuta Občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/06 - UPB) je občinski svet Občine Velike Lašče na 22. seji dne 4. marca 2010 sprejel

ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE

1.člen

V  odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 119/07) se v naslovih poglavij in členih odloka besedilo »izvajalec« oz. »izvajalec javne službe« v vseh sklonih zamenja z besedilom »koncesionar« v vseh sklonih.

2. člen

V  1. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:

»Ta odlok je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije za obvezno lokalno gospodarsko javno službo »odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode«.«

3. člen

Za 2. členom se doda 2. a člen, ki se glasi:

»Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:

•         gospodarska javna služba oziroma javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;

•         koncedent: je Občina Velike Lašče;

•         koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;

•         koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.«

4. člen

3. člen se spremeni tako, da se glasi:

»V Občini Velike Lašče (v nadaljevanju: občina) se dejavnosti iz 1. člena izvajajo s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.»

5. člen

Za 3. členom se dodata 3.a in 3.b člen, ki se glasita:

»3.a člen

Koncesionar je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 3.b. člena tega odloka. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.

Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

3.b člen

V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja, niti likvidacijski postopek, ...), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:

1.       da je registriran oziroma, da izpolnjuje pogoje za opravljanje gospodarske javne službe;

2.       da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na gospodarski javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

3.       da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine, od tega najmanj z eno osebo z najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri;

4.       da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju Občine Velike Lašče, oziroma, ne glede na sedež poslovnega prostora na drugačen način dokaže, da lahko nemoteno opravlja dejavnost;

5.       da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe;

6.       da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;

7.       da zagotavlja interventno izvajanje gospodarske javne službe ob vsakem času;

8.       da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;

9.       da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno - operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 2. - 5. alineje;

10.   da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti utegne povzročiti državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);

11.   da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.

Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.«

5. člen

Za 32. členom se dodajo novi členi, ki se glasijo:

»32.a člen

Koncesionar plačuje koncedentu odškodnino za izvajanje gospodarske javne službe (koncesijsko dajatev), v kolikor je ta obveznost na podlagi javnega razpisa določena v koncesijski pogodbi. Koncesijska dajatev se določa v obliki deleža od neto fakturirane vrednosti plačil za storitve gospodarske javne službe.

Koncesijsko dajatev mora koncesionar, če ni drugače določeno v koncesijski pogodbi, plačevati periodično (trimesečno z enomesečnim zamikom) z enoletnim končnim obračunom, ki se opravi najkasneje do 31. 3. naslednjega leta.

32.b člen

Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Velike Lašče, uporabnikom ali tretjim osebam.

Koncesionar je pred veljavnostjo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Velike Lašče.

32.c člen

Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere izpolnjuje pogoje, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe.

Koncesionar, ki izvaja tudi druge dejavnosti, mora za gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.

Koncesionar javne službe, ki je predmet tega odloka, v drugi občini ne sme opravljati pod pogoji, ki so za uporabnika ugodnejši, kot v Občini Velike Lašče.«

6. člen

Za 33. členom se doda novo poglavje »VIII. KONCESIJA«, naslednja poglavja pa se ustrezno preštevilčijo.

V poglavju VIII. KONCESIJA se dodajo novi členi, ki se glasijo:

»33.a člen

Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:

1.  navedbo in sedež koncedenta,

2.  podatke o objavi koncesijskega akta,

3.  predmet in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,

4.  začetek in čas trajanja koncesije,

5.  postopek izbire koncesionarja,

6.  merila za izbor koncesionarja,

7.  način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje gospodarske javne službe,

8.  druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge, ...)

9.  način zavarovanja resnosti prijave,

10.  kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,

11.  kraj in rok za predložitev prijav,

12.  naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,

13.  rok za izbiro koncesionarja,

14.  rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,

15.  odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,

16.  druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

Zupan lahko v javnem razpisu, poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke; druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis. Zupan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.

Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.

Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.

33.b člen

Merila za izbor koncesionarja so:

•         tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;

•         kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje gospodarske javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;

•         dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisanih gospodarske javne službe,

•         celovitost ponujenega izvajanja gospodarske javne službe v okviru iste osebe,

•         pričetek izvajanja gospodarske javne službe skladno z dogovorjenim datumom v koncesijski pogodbi.

Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

33.c člen

Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.

Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi. Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

33.č člen

V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.

Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.

Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.

Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.

Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.

Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (3.a člen). Izbira koncesionarjev po posameznih sklopih ni možna.

Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

33.d člen

Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.

Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

33.e člen

Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.

Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.

Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

33.f člen

Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).

Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.

Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

33.g člen

S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredite vsa vprašanja koncesijskega razmerja in sicer:

-          obliko in namen koncesije,

-          razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent,

-          način in roke plačil in morebitne varščine,

-          medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije,

-          spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta,

-          možnost vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja,

-          pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih,

-          pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb,

-          pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,

-          dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu,

-          način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,

-          pogodbene sankcije zaradi neizvajanja in nepravilnega izvajanja javne službe,

-          medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe,

-          razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,

-          način spreminjanja koncesijske pogodbe,

-          prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje,

-          posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta,

-          prenos objektov in napav in način določitve višine morebitnih povračil v primeru prenehanja koncesije.

33.h člen

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

1.       s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2.       s prenehanjem koncesionarja,

3.       z odvzemom koncesije,

4.       z odkupom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha:

1.       po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

2.       z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,

3.       z odstopom od koncesijske pogodbe,

4.       s sporazumno razvezo.

33.i člen

Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:

•         če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,

•         če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,

•         če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

•         če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,

•         če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,

•         v drugih razlogih, določenih s tem odlokom ali drugimi predpisi.

V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti zavrnjen ali če je drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ustavljen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna (dokončna). Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

33.j člen

Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

•          če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

•          če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.

Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.

Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti, razen v primeru, če zaradi dolgotrajnosti sodnega postopka koncedentu to onemogoča izvajanje javne službe. Koncedent in koncesionar se lahko dogovorita tudi za arbitražo.

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

33.k člen

Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, ...). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

33.l člen

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

•         če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,

•         če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe.

Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

V   primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

V   primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah 33.g - 33.k. člena tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo.

33.m člen

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.

Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju gospodarske javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

33.n člen

Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile, če so načrti ukrepov predpisani, sicer pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih

pogojih.

V   primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

V   primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

33.o člen

Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.»

7. člen

Črta se 42. člen.

8. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Velike Lašče in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 0301-11/2010-1

Velike Lašče, dne 4. marca 2010