|
Na podlagi 27. člena
Zakona
o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr.,
in 58/03-ZZK-1, v nadaljevanju ZureP-1) in 17. člena
Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00), je župan Občine Ruše dne
17. 2. 2006 sprejel |
|
|
P R O G R A M P R I P R A V E
Strategije prostorskega razvoja Občine Ruše |
|
|
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije |
|
|
V
občini Ruše je v veljavi naslednji strateški prostorski dokument: Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu
2004, MUV št. 10/04 in popr. 12/04 (z novo Urbanistično zasnovo naselja
Ruše), ki je bil pripravljen in sprejet v obliki sprememb in dopolnitev
Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine Ruše, MUV št. 14/94. |
|
|
Kakor povsod v Sloveniji se v Občini Ruše srečujemo z naslednjimi
prostorskimi problemi: |
|
|
-
nezmožnost omejevanja širjenja območij razpršene gradnje, |
|
|
-
obsežna območja razpada kulturne krajine s spremljajočim procesom
zaraščanja kmetijskih zemljišč; |
|
|
-
zlivanje naselij oz. izginjanje meja med naselji |
|
|
-
navzkrižje interesov uporabnikov prostora,ki jih v dosedanjih
nekajkratnih postopkih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
planskih aktov nismo mogli razrešiti, pač pa si bomo v skladu z določili
ZUreP-1 in usmeritvami Strategije prostorskega razvoja Republike
Slovenije (SPRS) v predmetnem novem prostorskem dokumentu ter njemu
sledečimi izvedbenimi prostorskimi akti občine, prizadevali preseči jih
ter v občini zagotoviti vzdržen prostorski razvoj. |
|
|
ZUreP-1, ki je pravna podlaga za pripravo strategije v prehodnih
določbah nalaga občinam, da sprejmejo nove strateške akte (strategijo
prostorskega razvoja občine) najkasneje v treh letih od uveljavitve SPRS.
SPRS je stopila v veljavo z 20. 7. 2004, kar pomeni, da mora občina
najkasneje do 20. 7. 2007 sprejeti svojo prostorsko strategijo. |
|
|
2. Predmet in programska izhodišča strategije |
|
|
Strategija prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju SPRO oz.
strategija) bo nov strateški prostorski dokument občine, s katerim bo na
konceptualnem nivoju določen prihodnji prostorski razvoj v občini. SPRO
bo v celoti nadomestila vsebine planskih aktov, ki so se nanašale na
dolgoročno zasnovo organizacije dejavnosti in na zasnovo namenske rabe
ter na urbanistične in krajinske zasnove (v veljavnih planskih aktih
občine so to karte zasnov 1:25000 in urbanistična zasnova naselja Ruše v
merilu 1 : 5000). |
|
|
Občina oz. izbran izdelovalec bo pripravila strategijo na podlagi Zakona
o urejanju prostora (ZUreP-1), SPRO, Pravilnika o podrobnejši vsebini,
obliki in načinu priprave SPRO in vrstah njenih strokovnih podlag (Ur.
L. RS, št. 17/04, v nadaljevanju: pravilnik). |
|
|
Strategija bo pripravljena za območje cele občine, pred pripravo
predloga bodo pripravljene ustrezne strokovne podlage, upoštevana bodo
relevantna že pripravljena strokovna gradiva po posameznih področjih,
vključno s strokovnimi podlagami veljavnih prostorskih aktov. V okviru
SPRO bo pripravljena tudi krajinska zasnova. Po potrebi bo krajinska
zasnova pripravljena tudi za območja obstoječih in predvidenih širših
zavarovanih območij in za tista območja, kjer so predvidene prostorske
ureditve, ki bi lahko znatneje vplivale na krajino, kulturno dediščino,
ohranjanje narave ali na trajnostno rabo naravnih dobrin ter za območja
navzkrižnih interesov v zvezi z rabo prostora in za degradirana območja
zunaj poselitvenih območij. |
|
|
S
SPRO želi občina opredeliti usmeritve za takšno rabo prostora, da bo
omogočeno usmerjanje prostorskih razvojnih procesov in z njimi povezanih
prostorskih ureditev ter uveljavljanje prostorskih ukrepov za njeno
izvajanje. |
|
|
V
strategiji bodo določeni najmanj: |
|
|
-
izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; |
|
|
-
zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami
za dosego ciljev prostorskega razvoja občine; |
|
|
-
zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru, kot so: |
|
|
-
zasnova poselitve, |
|
|
-
zasnova komunalne infrastrukture,– zasnova krajine; |
|
|
-
zasnova prostorskega razvoja in urejanja naselij (v nadaljnjem besedilu:
urbanistična zasnova); |
|
|
-
zasnova prostorskega razvoja in urejanja posameznih krajinskih območij
(npr. območja že zavarovanih naravnih vrednot območij, ki so predlagana
za ekološko pomembna in posebna varstvena območja, (v nadaljnjem
besedilu: krajinska zasnova); |
|
|
-
ukrepi za izvajanje strategije prostorskega razvoja občine. |
|
|
Glavni cilj je pripraviti kvaliteten strateški dokument, ki bo ob
upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) in
temeljnih načel Zakona o urejanju prostora predstavljal dovolj dobro
strateško osnovo za vzdržen prostorski razvoj in pripravo kvalitetnih
izvedbenih prostorskih aktov občine. |
|
|
V
skladu z določili Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je
Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 354-19-3/2004 z dne 9.
11. 2004 ugotovilo, da SPRO pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje
posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v
skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja in ker zajema posebna
varstvena območja Natura 2000. |
|
|
Pred sprejemom SPRO je potrebno izvesti celovito presojo vplivov njegove
izvedbe na okolje v skladu z določili zakona, ki ureja področje varstva
okolja. |
|
|
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, z javnim naznanilom v
svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje
cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na
okolje. |
|
|
Dne 9. 9. 2004 in 6. 2. 2006 je Občinska uprava Občine Ruše v skladu z
28. členom Zakona o urejanju prostora, sklicala prvo prostorsko
konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila,
usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in
interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave
prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. |
|
|
Na konferenci so bili predstavljeni izsledki pripravljenih analiz,
izvedeno je bilo tudi javno vsebinjenje ob pripravi okoljskega poročila. |
|
|
Priporočila, pridobljena na konferencah se bodo smiselno upoštevana pri
pripravi SPRO in okoljskega poročila. |
|
|
3. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi
udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi strategije |
|
|
3.1. Nosilci urejanja prostora |
|
|
V
postopek priprave in sprejema SPRO bodo v skladu z ZUreP-1 vključeni
naslednji pristojni nosilci urejanja prostora: |
|
|
1. Agencija RS za regionalni razvoj– področje regionalnega razvoja |
|
|
2. Agencija za radioaktivne odpadke – področje odlaganja radioaktivnih
odpadkov |
|
|
3. Ministrstvo za gospodarstvo, sektor za področje rudarstva in Geološki
zavod RS oz.– področje rudarstva |
|
|
4. Geoplin plinovodi d.o.o. |
|
|
5. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |
|
|
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo -področje
energetske infrastrukture |
|
|
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg - področje
blagovnih rezerv |
|
|
8. Ministrstvo za informacijsko družbo |
|
|
9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za
gozdarstvo, lovstvo in ribištvo– področje gozdarstva |
|
|
10. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za
kmetijstvo – področje kmetijstva |
|
|
11. Ministrstvo za kulturo – področje kulture in kulturnih dejavnosti |
|
|
12. Ministrstvo za notranje zadeve |
|
|
13. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za
civilno obrambo– področje obrambe |
|
|
14. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, Izpostava Maribor–področje varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
|
|
15. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje – področje
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
16. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za
okolje, Sektor za varstvo narave, OE Maribor – področje varstva narave |
|
|
17. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za
upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek za porečje
reke Drave – področje upravljanja z vodami |
|
|
18. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za
upravljanje z vodami – področje upravljanja z vodami |
|
|
19. Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Sektor za vodno gospodarstvo
– področje varstva okolja |
|
|
20. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj –
področje prostorskega razvoja |
|
|
21. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje–
področje ureditve prometa |
|
|
22. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo- področje letalstva |
|
|
23. Ministrstvo za promet, Javna agencija za železniški promet –
področje železniške infrastrukture |
|
|
24. Ministrstvo za promet, Sektor za prometno politiko – področje
ureditve prometa |
|
|
25. Ministrstvo za promet, Urad za ceste |
|
|
26. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport |
|
|
27. Ministrstvo za zdravje |
|
|
28. Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in
regionalni razvoj |
|
|
29. Uprava RS za varstvo kulturne dediščine |
|
|
30. Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj
|
|
|
31. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor – področje varstva narave |
|
|
32. Zavod za gozdove Slovenije– področje gozdarstva |
|
|
33. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor - področje
varstva kulturne dediščine |
|
|
34. Občina Hoče-Slivnica, Selnica ob Dravi, Občina Lovrenc na Pohorju,
Občina Rače-Fram, Občina . Slovenska Bistrica in Mestna občina Maribor,
s katerimi bodo potekala usklajevanja glede urbanistične in krajinske
zasnove |
|
|
S
strani organov iz predhodnega odstavka bo pripravljavec pridobil
smernice, strokovne podlage ter ostala razpoložljiva in relevantna
gradiva. |
|
|
Zgoraj naveden seznam nosilcev urejanja prostora se bo tekom priprave in
sprejema SPRO po potrebi spreminjal in dopolnjeval v skladu z
morebitnimi strokovnimi priporočili Urada RS za prostorski razvoj oz.
drugimi dokumenti. |
|
|
Skupaj z zahtevo po posredovanju smernic bo pripravljavec s strani
nosilcev zahteval tudi posredovanje področnih strokovnih podlag in
drugih strokovnih gradiv ter razpoložljivih evidenc. |
|
|
3.2. Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi strategije |
|
|
So: |
|
|
-
župan z občinsko upravo kot pripravljavec strategije, odgovoren za potek
postopka, pridobivanje smernic, usklajevanje z nosilci urejanja
prostora, izvedbo javne razgrnitve, sprejemanje stališč do pripomb, za
izvedbo prostorskih konferenc; za izbor revizorja okoljskega poročila in
za ostale naloge, opredeljene z ZUreP-1; |
|
|
-
načrtovalec, podjetje Urbis d.o.o. iz Maribora, izbrano na podlagi
izvedbe javnega razpisa, zadolžen za pripravo strokovnih podlag,
predloga SPRO, stališč do pripomb…; |
|
|
-
pripravjavec okoljskega poročila, podjetje Oikos d.o.o. zadolžen za
pripravo okoljskega poročila; |
|
|
-
občinski svet občine Ruše (OSOR), v katerega pristojnosti je sprejemanje
strategije z odlokom; |
|
|
-
odbor za komunalno gospodarstvo in prostor (OKGP, delovno telo OSOR), ki
se v postopek vključuje pri obravnavi oz. potrditvi strokovnih podlag
oz. variant, pri obravnavi stališč in pred obravnavo odloka v prvi in
drugi obravnavi na OSOR |
|
|
-
sosednje občine, s katerimi se občina usklajuje glede namenske rabe,
komunalne infrastrukture in varstva podtalnice ter glede ostalih vsebin,
ki tangirajo sosednje občine. |
|
|
4. Obstoječe in predvidene strokovne podlage, način pridobitve
strokovnih rešitev, izdelava predloga SPRO in tehnične karakteristike
končnega izdelka |
|
|
Osnovo za pripravo novih strokovnih podlag nudi že
pripravljeno strokovno gradivo in sicer: |
|
|
-
Določitev stopenj varstva pred hrupom -v izdelavi, EPI SPEKTRUM,
Maribor, december 2003 (IMS/022-2003) |
|
|
-
Ocena obremenitve s hrupom v okolici industrijske cone v Rušah, EPI
SPEKTRUM d.o.o., 2002; |
|
|
-
Popis divjih odlagališč v Občini Ruše, DEPS d.o.o., oktober 1997; |
|
|
-
Načrt postavitve vizualno komunikacijskih objektov, ZUM d.o.o. in Občina
Ruše, avgust 2000, v sprotnem ažuriranju; |
|
|
-
Naravovarstvene smernice za območje občine Ruše, Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine Maribor, Maribor 2001; |
|
|
-
Strokovne podlage za območje pohorskega naravnega parka, ZUM d.o.o.
Maribor, januar 1998; |
|
|
-
Program plinifikacije naselja Bistrica ob Dravi z zemeljskim plinom od
leta 1997 do 2001, Plinarna Maribor, oktober 1996; |
|
|
-
Program plinifikacije naselja Ruše z zemeljskim plinom od leta 1997 do
2004, Plinarna Maribor, oktober 1996; |
|
|
-
Prometna študija naselja Ruše, Inštitut za promet d.o.o. Maribor,
Maribor 2000; |
|
|
-
Študija upravičenosti cestnih povezav na Pohorju, končno poročilo (Omega
consult d.o.o., Ljubljana, december 2000); |
|
|
-
Strokovne podlage razvojnih lokacij turističnih točk v občini Ruše,
1996/1997; |
|
|
-
Strokovne podlage za širši program razširitve turistične ponudbe na
Pohorju v Občini Ruše (ZUM, marec 1999, dopolnjeno november 2003) št.
107/99; |
|
|
-
Strokovne podlage za smučišča v Rušah (ZUM d.o.o. Maribor, št. naloge
352/98, september 1998; |
|
|
-
Strokovne podlage za ureditev območja Drave – del, ZUM d.o.o., 959/96,
junij 1997; |
|
|
-
Plovna pod po reku Dravi od HE Mariborski otok do HE Fala, ZUM d.o.o.,
Maribor 1998; |
|
|
-
Strokovne podlage za lokacijsko dokumentacijo plovne poti, Urbis 2001; |
|
|
-
Možnosti razvoja turizma v občini ruše (razvojni program), univerza
maribor in bayreuth, ruše, bayreuth, januar 1996; |
|
|
-
Strokovne podlage za urbanistično zasnovo za naselje Ruše (ZUM, št.
naloge 363/2000 april 2001, junij 2001; |
|
|
-
Strokovne podlage za spremembo namenske rabe prostora – dopolnilna
dejavnost kmetije Čander (Urbis, julij 2003); |
|
|
-
Izkoriščanje gramoznice Vernik in sanacija z odlaganjem gradbenega
odpada, Idejni rudarski projekt z ureditvenim načrtom, št. IRP-1/2003,
Velenje, oktober 2003; |
|
|
-
Strokovne podlage za naselji Bistrica ob Dravi in Bezena v Občini Ruše
(ZUM d.o.o. Maribor, št. projekta 363/2000, junij 2001); |
|
|
-
Strokovne podlage za prostorsko ureditvene pogoje za naselje Ruše (ZUM
d.o.o. Maribor, št. naloge 364/2000, junij 2002); |
|
|
-
Analiza razvojnih možnosti občine Ruše za obdobje 1991 – 1995 –
prostorske sestavine, Zavod za urbanizem p.o. Maribor, 1542/89, december
1990; |
|
|
-
Študija strukturne zgradbe in zaznavanja prostora naselja Ruše s
predlogom zasnove uravnavanja razvoja fizičnih struktur (analitična
študija s sinteznim predlogom), FAGG, Ljubljana junij-november 1993; |
|
|
-
Programske zasnove za del stanovanjske cone S-2 v Rušah, ZUM, Maribor,
april 1990; |
|
|
analiza oz. evidenca izkoriščenosti stavbnih zemljišč v ureditvenih
območjih naselij na območju občine ruše, občinska uprava občine ruše,
september 2002; |
|
|
-
Primerjava variant povezave med Rušami in smučišči na Pohorju glede na
vplive na okolje, OIKOS, maj 1999 |
|
|
-
Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine za spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine ruše, zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine
maribor, avgust 2000 ; |
|
|
-
Ekološka študija vzhodnega Pohorja, ZVNKD, Maribor 1980; |
|
|
-
Program sanacije vodovodnega omrežja Občine Ruše, Mariborski vodovod
d.d., januar 2001; |
|
|
-
Idejna šudija: "Generalni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja
odpadnih voda v Občini Ruše", IEI, julij 1998; |
|
|
-
Strokovne podlage za gradnjo čistilne naprave in glavnega zbiralnika ob
industrijski coni naselja Ruše, IEI, Maribor, december 2000; |
|
|
-
Predinvesticijska zasnova za izgradnjo preostalega kanalizacijskega
sistema in CČN v Občini Ruše, P.T.S., Silvo REP s.p. in Občina Ruše, maj
2002; |
|
|
-
Ostala relevantna gradiva ki so v pripravi ali bodo pripravljena tekom
postopka. |
|
|
Gradivo bo pregledano in smiselno uporabljeno pri pripravi novih
strokovnih podlag. |
|
|
Področne strokovne podlage bo potrebno pridobiti tudi s strani nosilcev
urejanja prostora iz predhodne točke. |
|
|
4.1. Pripravljene analize in nove strokovne podlage |
|
|
Nove strokovne podlage bodo izdelane celovito, na podlagi razpoložljivih
podatkov iz uradnih evidenc nosilcev urejanja prostora, razvojnih potreb
in zahtev iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja,
ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
predpisanih geodetskih podatkov ter drugih podatkov in razpoložljivih
prostorskih, okoljskih, družbenih in gospodarskih analiz. Z njimi bo
analizirano stanje, ugotovljeni in izpostavljeni problemi in na tej
podlagi pripravljene osnove za odločitve v prostorski strategiji. |
|
|
Strokovne podlage bodo izdelane do tiste stopnje natančnosti, da bodo
omogočale sprejemanje odločitev na strateškem nivoju. |
|
|
Izdelati bo potrebno naslednje nove strokovne podlage |
|
|
4.1.1. Analize in rezultati analiz |
|
|
Zaradi vedno večjih pritiskov poselitve in z njo povezane infrastrukture
na prostor, po drugi strani pa teženj za zagotavljanje trajnostnega
razvoja, je potrebno območje občine temeljito preučiti (s pregledom že
pripravljenega gradiva in z novimi analizami). Priprava strokovnih
podlag se je pričela s pregledom obstoječega gradiva (analizami). |
|
|
V
prvi analitični fazi so bile izdelane naslednje strokovne podlage: |
|
|
-
analiza stanja in teženj v prostoru, ki vsebuje: oceno dosedanjega
razvoja, analizo naravnih in utvarjenih sestavin prostora, analizo
pravnega stanja iz predpisov urejanja prostora in varstva okolja ter
analizo trga zemljišč in analizo teženj prostorskega razvoja občine,
identifikacijo problemov in potreb. |
|
|
Izdelana analiza stanja in teženj v prostoru Občine Ruše je pripravljena
na osnovi obstoječega plana, izdelanih strokovnih podlag za planske in
izvedbene akte ter dostopnih statističnih podatkov. Iz izvedenih analiz
je glede teženj prostorskega razvoja razvidno, da je kot temeljna panoga
v prostorskem razvoju opredeljen turizem. Široka paleta turistične
ponudbe bo pogojevala razvoj komplementarnih – storitvenih dejavnosti,
ki bo zagotavljal ugodnejše ekonomske in socialne razmere, kot smo jim
priča v sedanjem času po zlomu industrijske panoge v občini, ki je bila
gonilna sila razvoja v preteklosti. Občina je s svojo izrazito
naravnogeografsko dvojnostjo, ki se deli na Ruško polje in Pohorje,
nudila povsem različne pogoje za prostorski razvoj. Prostorski
omejitveni faktorji v današnjem času nastopajo na Pohorju (občutljiv
gozdni ekosistem), kot tudi na ravnini (najboljša kmetijska zemljišča).
Zato je prostorski razvoj potrebno načrtovati pazljivo ob vedenju, da je
potrebno vzdržnost razvoja obdržati na visokem nivoju, hkrati pa
prebivalstvu nuditi možnost bivanja, opravljanja gospodarskih dejavnosti
in vzdrževanja kulturne krajine. |
|
|
V
analizi stanja in teženj bo potrebno pripraviti oz. dopolniti še: |
|
|
-
analizo razvojnih pobud iz javnega in zasebnega sektorja (ki se
dopolnjuje do konca javne razgrnitve); |
|
|
-
analizo razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v prostoru, iz katere so
razvidne različne možnosti prostorskega razvoja (analiza privlačnosti); |
|
|
-
analizo ranljivosti prostora, iz katere so razvidni vplivi posameznih
dejavnosti na naravo, vključno z biotsko raznovrstnostjo in naravnimi
vrednotami, na bivanjsko okolje ter kulturno dediščino, na naravne vire,
vključno z vplivi na potenciale za razvoj kmetijstva, gozdarstva,
vodnega gospodarstva, rekreacije in turizma in drugih naravnih virov ter
na potenciale za regionalni in urbani razvoj z namenom, da se optimira
prostorski položaj načrtovanih dejavnosti. |
|
|
Izdelajo se lahko tudi druge analize prostora, za katere se v postopku
priprave prostorske strategije ugotovi, da so pomembne za odločitve o
prostorskem razvoju občine. |
|
|
Namen analiz je zagotoviti podlago za vrednotenje in smotrno ter
učinkovito odločanje pri pripravi strategije in iz nje izhajajočega
prostorskega reda, to je dokumentov za vzdržen prostorski razvoj občine. |
|
|
Na podlagi različnih razvojnih potreb, pobud, stanja, teženj, možnosti
in analize ranljivosti, bo opravljeno vrednotenje in predlog izbire
najustreznejših strokovnih rešitev. Izbrani predlog strokovne rešitve bo
podrobneje strokovno obdelan v predlogu prostorske strategije. |
|
|
4.2.1. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora
|
|
|
Pripravljavec oz. načrtovalec bo pozval nosilce urejanja prostora k
posredovanju strokovnih podlag, s katerimi le-ti razpolagajo. |
|
|
Nosilci urejanja prostora naj bi pri tem upoštevali strateško raven
podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora bodo predvidoma: |
|
|
-
podatki iz analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti, |
|
|
-
predlogi morebitnih razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja
dejavnosti nosilcev urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi
programi in |
|
|
-
drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru. |
|
|
4.3.1. Strokovne podlage urbanistične in krajinske zasnove
|
|
|
Za izdelavo urbanistične in krajinske zasnove se lahko izdelajo
podrobnejše strokovne podlage, če se bo pri obravnavi problematike to
izkazalo kot potrebno. |
|
|
Urbanistična zasnova bo pripravljena za Ruše, občinsko središče (v
nadaljevanju: UZ). Za Ruše je bila v letih 2000-2004 pripravljena in v
tem letu sprejeta nova UZ, poprej so bile pripravljene tudi strokovne
podlage, ki so navedene med obstoječim strokovnim gradivom. Obliko in
vsebino urbanistične zasnove, sprejete v letu 2004, bo potrebno
uskladiti s Pravilnikom o pripravi SPRO. Ob tem bo potrebno pregledati
obstoječo urbanistično zasnovo, upoštevati strokovne podlage za
strategijo, že pripravljene strokovne podlage in ostalo relevantno
gradivo (npr. strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih
ureditvenih pogojev za naselje Ruše…). |
|
|
V
kolikor se bo izkazalo, da obstoječa UZ in vse pripravljeno strokovno
gradivo ne bo zadoščalo za pripravo kvalitetne UZ, se za ureditveno
območje Ruš pripravijo še analize: |
|
|
-
demografskih in socialnih razmer; |
|
|
-
dejanske rabe površin in obstoječe organizacije dejavnosti; |
|
|
-
namenske rabe površin, kakor je določena v veljavnih prostorskih aktih; |
|
|
-
notranje strukture naselja glede: vzorca grajenih struktur
naselja,izkoriščenosti zemljišč,pozidanosti s prikazom ustrezno
izrabljenih, degradiranih, ekstenzivno izrabljenih in nezazidanih
zemljišč,sistema zelenih površin naselja; |
|
|
-
gostote poselitve; |
|
|
-
značilnosti prometne mreže in omrežja zvez; |
|
|
-
možnosti prenove degradiranih površin in intenziviranja ekstenzivno
izrabljenih zemljišč; |
|
|
-
ohranjenosti kulturne dediščine, arhitekturne identitete naselja in
zaznavanja kakovosti prostorske podobe ali naselja; |
|
|
-
privlačnosti prostora, vključno s prostorskimi možnostmi širitve naselja
z vidika navezav na obstoječo gospodarsko in družbeno infrastrukturo ter
dejavnosti v prostoru; |
|
|
-
ranljivosti obstoječih in potencialnih kakovosti prostora ter
ustreznosti prostora z vidika predvidenih prostorskih ureditev z
upoštevanjem varstvenih in razvojnih zahtev; |
|
|
-
ustreznosti prostora, ki vključuje variantne rešitve z upoštevanjem
varstvenih in razvojnih zahtev. |
|
|
Krajinska zasnova Pohorja ter obstoječih in predvidenih širših
zavarovanih območij (v nadaljevanju KZ) se pripravi tako, da se na
osnovi strokovnih podlag, pripravljenih za prostorsko strategijo in
obstoječega gradiva, najprej izloči območja, za katera je KZ potrebno
pripraviti. |
|
|
Nato se strokovne podlage strategije za ta območja po potrebi dopolnijo
z analizami: |
|
|
-
stanja v prostoru, ki vključuje predvsem podatke o reliefu, površinskem
pokrovu in dejanski rabi tal, vključno s poselitvijo, celinskih in
podzemnih vodah, tleh, lahko pa tudi podatki o klimi, posebnih
|
|
|
geoloških pojavih, posebnih geomorfoloških pojavih, habitatnih tipih in
drugih za načrtovanje prostora pomembnih podatkih; |
|
|
-
podatkov, pomembnih za presojo stanja okolja; |
|
|
-
razvoja krajine z opisom procesov in zakonitosti prostora ter razvojnih
teženj; |
|
|
-
morfoloških in tipoloških lastnosti, značilnosti, ki so pomembne za
prepoznavnost krajine ter ekološko pomembnih sestavin v krajini; |
|
|
-
degradacij v prostoru z vidika njihovih vplivov na sestavine okolja in
druge dejavnosti; |
|
|
-
območij biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot; |
|
|
-
območij varstva kulturne dediščine; |
|
|
-
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predvsem pa z analizo
ogroženih območij zaradi škodljivega delovanja voda, potresov, območij,
ogroženih zaradi posebnih ustvarjenih pogojev, območij, ogroženih zaradi
neugodnih vremenskih pojavov; |
|
|
-
privlačnosti prostora, vključno z degradiranimi območji, za razvoj
dejavnosti; |
|
|
-
ranljivosti obstoječih in potencialnih kakovosti prostora ter |
|
|
-
ustreznosti prostora, ki vključuje variantne rešitve z upoštevanjem
varstvenih in razvojnih zahtev. |
|
|
Opomba: veliko analiz je opravljenih v obstoječem gradivu zgoraj
citiranih že pripravljenih strokovnih podlag in ostalih elaboratov. |
|
|
Analize privlačnosti, ranljivosti in ustreznosti se izdelajo v skladu s
strategijo in prostorskim redom Slovenije.
Če se izkaže, da so pri pripravi KZ potrebne tudi druge analize,
potrebne glede na posebnosti ureditvenega območja oziroma predvidenih
prostorskih ureditev, se jih v postopku tudi pripravi. |
|
|
4.1.4. Možnosti priprave variantnih rešitev |
|
|
V
postopku priprave urbanistične in krajinske zasnove se strokovne rešitve
za celotno območje ali njegove dele, kjer je izraženih več nasprotnih
interesov za načrtovanje prostorskih ureditev, lahko pridobi z
variantnimi rešitvami. |
|
|
Za urbanistično zasnovo se variantne rešitve praviloma pripravijo za
območja širitve naselja in za območja prenove. |
|
|
Variantne rešitve se vrednotijo in medsebojno primerjajo v skladu s
SPRS. |
|
|
Na podlagi primerjave variantnih rešitev bo v prostorski akt vključena
najustreznejša variantna rešitev ali najustreznejša kombinacija več
variant. |
|
|
O
posameznih variantnih rešitvah, njihovem vrednotenju in izboru variantne
rešitve, bo izbran izvajalec pripravil obrazložitev, ki jo bo predstavil
na javni razgrnitvi. |
|
|
4.2. Priprava predloga SPRO |
|
|
Predlog SPRO bo pripravljen na osnovi zgoraj navedenih strokovnih
podlag. |
|
|
Končna oblika (tekstualni in grafični del SPRO) mora biti pripravljena v
vsebini in obliki, kot je določeno v Pravilniku o podrobnejši vsebini,
obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter
vrstah njenih strokovnih podlag (Ur. L. RS, št. 17/04). |
|
|
Posamezna poglavja SPRO bodo naslednja (povzemamo iz pravilnika): |
|
|
-
uvodne določbe, |
|
|
-
izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
|
|
-
zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami
za dosego ciljev prostorskega razvoja občine, |
|
|
-
zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru (zasnova
poselitve, zasnova komunalne infrastrukture, zasnova krajine), |
|
|
-
ukrepi za izvajanje prostorske strategije. |
|
|
Urbanistična zasnova: |
|
|
-
uvodne določbe, |
|
|
-
zasnova razporeditve dejavnosti v prostoru, |
|
|
-
koncept prenove in koncept širitve, |
|
|
-
zasnova namenske rabe površin, |
|
|
-
zasnova infrastrukturnih sistemov, |
|
|
-
zasnova ureditve zelenih in športno rekreativnih površin, |
|
|
-
zasnova prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
|
|
-
usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja
ter ohranjanje arhitekturne identitete, |
|
|
-
zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju, |
|
|
-
usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine, |
|
|
-
ukrepi za izvajanje urbanistične zasnove. |
|
|
Krajinska zasnova: |
|
|
-
uvodne določbe, |
|
|
-
usmeritve za razvoj dejavnosti in njihovo prostorsko organizacijo, |
|
|
-
zasnova namenske rabe prostora, |
|
|
-
usmeritve in pogoji za urejanje prostora, |
|
|
-
ukrepi za izvajanje krajinske zasnove. |
|
|
Sestavni del besedila so lahko tudi shematični prikazi, tabele, grafi in
drugi načini prikazov vsebine prostorske strategije. |
|
|
Besedilo prostorske strategije se pripravi v digitalni obliki, zapisano
v datotekah na ustreznih nosilcih digitalnih podatkov. |
|
|
Kartografski del prostorske strategije se prikaže na državnih kartah, in
vsebuje: |
|
|
-
zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prikazom na kartah v
publikacijskem merilu; |
|
|
-
zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na kartah
praviloma v merilu 1:50 000 ali podrobnejšem. |
|
|
Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na
kartah, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10 000. |
|
|
4.3. Sprejemanje predloga SPRO |
|
|
Predlog strategije (vključno s krajinsko in urbanistično zasnovo in z
besedilom odloka) in okoljsko poročilo bosta po predhodno izvedeni drugi
prostorski konferenci in presoji ministrstva o ustreznosti okoljskega
poročila javno razgrnjena za obdobje 30 dni, v času razgrnitve bo
izvedena javna obravnava. Po končani javni razgrnitvi bo izvajalec
pripravil strokovna stališča do pripomb, ki jih bo potrdil župan ter na
osnovi katerih bo strategija dopolnjena in poslana v mnenja pristojnim
nosilcem urejanja prostora, navedenim v programu priprave. Po
pridobljenih mnenjih bo izdelovalec po potrebi ponovno dopolnil predlog
strategije za sprejem na seji občinskega sveta v prvem branju. Na
podlagi morebitnih pripomb po prvi obravnavi bo predlog strategije po
potrebi dopolnjen, pridobljeno bo mnenje (sklep) ministrstva o
sprejemljivosti strategije in posredovana v drugo obravnavo, po sprejemu
na občinskem svetu z odlokom pa poslana v potrditev ministru za okolje
in prostor. V primeru, da bo minister zahteval uskladitev strategije, jo
bo izdelovalec uskladil. Po potrditvi strategije s strani ministra bo
strategija z odlokom objavljena v uradnem glasilu. |
|
|
4.3.1. Tehnične karakteristike končnega izdelka
|
|
|
Prostorska strategija se izdela v digitalni obliki. Odda se v digitalni
obliki in v šestih izvodih analogne oblike. |
|
|
Analogna oblika prostorske strategije mora biti pripravljena tako, da
sta besedilo in kartografski del prostorske strategije skupaj vložena v
ustrezno mapo, opremljeno z naslovnico, notranjim naslovnim listom,
kazalom, besedilom in kartami oziroma grafičnimi načrti. Gradivo mora
biti v vezani obliki, tako, da posameznih strani ni mogoče niti
odvzemati niti dodajati. Vse strani v mapi morajo biti oštevilčene.
|
|
|
Gradivo mora biti zloženo na format SIST ISO.
Naslovnica mora vsebovati naziv prostorskega akta in ime občine.
Notranji naslovni list vsebuje: |
|
|
-
naziv prostorskega akta, |
|
|
-
podatke o datumu sprejemu akta na občinskem svetu, |
|
|
-
podatke o objavi akta v uradnem glasilu, |
|
|
-
žig občine in podpis župana, |
|
|
-
žig in podpis pooblaščenega prostorskega načrtovalca oziroma
načrtovalcev, |
|
|
-
številko in datum sklepa ministra, pristojnega za prostor o potrditvi
strategije. |
|
|
Kazalo vsebuje tudi številčne oznake strani, na katerih se nahaja
posamezna vsebina prostorskega akta, poleg tega pa še: |
|
|
-
pregled vsebine besedila prostorske strategije, |
|
|
-
pregled vsebine kartografskega dela prostorske strategije, |
|
|
-
pregled vsebine urbanistične zasnove (ločeno za besedilo in kartografski
del), |
|
|
-
pregled vsebine krajinske zasnove (ločeno za besedilo in kartografski
del). |
|
|
Vsaka karta oziroma grafični načrt mora biti opremljen z naslovom,
legendo prikazanih sestavin ter oznako merila in grafičnim prikazom
merila. Legenda je lahko na samostojnem listu. |
|
|
GRAFIČNI IZRISI |
|
|
Vsa kartografska gradiva, povezana s prostorsko strategijo in prostorska
strategija sama, se izdelajo kot digitalni prostorski podatki v
vektorskem tipu s pripadajočimi opisnimi podatki, pri čemer je potrebno
upoštevati pravila, ki veljajo za vzpostavitev prostorskih
informacijskih sistemov. |
|
|
Digitalni prostorski podatki se vodijo s topološko pravilnimi poligoni,
s topološko pravilnimi in usmerjenimi linijami ali s točkami. |
|
|
Formati podatkov za digitalni grafični izris morajo biti povezljivi s
formati digitalnih geodetskih podatkov. Pri zajemu digitalnih
prostorskih podatkov je potrebno upoštevati natančnost predpisanih
geodetskih podatkov. |
|
|
Za grafične prikaze zasnov namenske rabe površin iz urbanističnih zasnov
oziroma zasnov namenske rabe prostora iz krajinskih zasnov se smiselno
uporabljajo enotni grafični znaki za prikazovanje območij namenske rabe
prostora ter območij varovanj in omejitev, ki veljajo za prostorski red
občine. |
|
|
OBVEZNE PRILOGE SPRO |
|
|
Obvezne priloge k prostorski strategiji so: |
|
|
-
povzetek za javnost, ki vsebuje kratek opis rešitev in ustrezne grafične
prikaze, praviloma v merilu publikacijskih kart; |
|
|
-
obrazložitev in utemeljitev prostorske strategije, pri čemer
obrazložitev vsebuje predvsem pojasnila v zvezi z razlogi za pripravo
prostorske strategije, utemeljitev prostorske strategije pa predvsem
utemeljitev izhodišč in predlaganih vsebinskih rešitev na podlagi
izdelanih strokovnih podlag; |
|
|
-
obrazložitev in utemeljitev urbanistične zasnove, pri čemer obrazložitev
vsebuje namen, razloge za pripravo urbanistične zasnove; utemeljitev
vsebuje kratek opis rešitev ter prikaz vseh variantnih rešitev po
posameznih funkcionalnih enotah z obrazložitvijo odločitve o izbrani
rešitvi; |
|
|
-
obrazložitev in utemeljitev krajinske zasnove, pri čemer obrazložitev
vsebuje namen, razloge za pripravo krajinske zasnove; utemeljitev
vsebuje kratek opis rešitev zasnove organizacije dejavnosti v prostoru
in zasnove namenske rabe prostora ter drugih sestavin krajinske zasnove; |
|
|
-
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve; |
|
|
-
seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi
prostorske strategije; |
|
|
-
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter morebitne utemeljitve
oziroma mnenja drugih strokovnih institucij; |
|
|
-
spis postopka priprave in sprejemanja prostorske strategije.
|
|
|
V
postopku priprave SPRO se kot že povedano opravi celovita presoja
vplivov izvedbe SPRO na okolje. Zagotovi se: |
|
|
-
okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo
vplivi izvedbe SPRO na okolje in možne alternative ter navede stopnja
upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic; |
|
|
-
revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo
podrobnejšo vsebino okoljskega poročila. |
|
|
Pripravljavec pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše
variantne rešitve, okoljskega poročila in njegove revizije, pridobi
obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije. |
|
|
Pri odločitvi o najustreznejši variantni rešitvi je treba v čim večji
meri upoštevati pisna mnenja in pripombe javnosti, podane na predlog
najustreznejše variantne rešitve in na okoljsko poročilo, ki sta bila
javno razgrnjena. |
|
|
5. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag |
|
|
Geodetske podlage bo pridobil pripravljavec gradiva na Geodetski upravi
RS, uporabljene bodo tudi obstoječe prostorske evidence, s katerimi
razpolaga Občinska uprava Občine Ruše. |
|
|
6. Rok za pripravo prostorskega akta oziroma njegovih posameznih faz
in rok za smernice za načrtovanje |
|
|
V
nadaljevanju je opisan predviden terminski plan aktivnosti z nosilci
aktivnosti: |
|
|
Naziv aktivnosti |
Terminski plan |
Zadolžen |
Pregled že
izdelanega strokovnega gradiva in odločitev o pripravi potrebnih
strokovnih podlag ter pričetek priprave strokovnih podlag |
60 dni po
podpisu pogodbe |
načrtovalec |
Pridobivanje
smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora |
30 dni po
uveljavitvi programa priprave |
Pripravljavec
in pristojni nosilci urejanja prostora |
Priprava
strokovnih podlag, predstavitev rezultatov strokovnih podlag,
odločitev o izboru morebitne variante |
45 dni po
uveljavitvi programa priprave |
načrtovalec/pristojni nosilci urejanja prostora |
Izdelava
predloga SPRO z odlokom |
30 dni po
potrditvi strokovnih podlag s strani pripravljavca |
načrtovalec |
Priprava
okoljskega poročila |
vzporedno s
pripravo predloga SPRO |
pripravljavec
okoljskega poročila |
Revizija
okoljskega poročila |
po zaključku
priprave okoljskega poročila |
Izbran revizor |
Izvedba druge
prostorske konference |
15 dni pred
pričetkom javne razgrnitve |
pripravljavec |
Predložitev
SPRO, okoljskega poročila in revizije okoljskega poročila na MOP
(presoja 2.stopnje-MOP pridobi mnenja drugih ministrstev in
organizacij ter v 30 dneh ugotovi ustreznost SPRO in okoljskega
poročila) |
Takoj po
izvedeni drugi prostorski konferenci |
pripravljavec |
Morebitne
dopolnitve in uskladitve predloga SPRO, okoljskega poročila |
14 dni po
obvestilu oz. ugotovitvi ministrstva |
pripravljavec
okoljskega poročila in načrtovalec |
Izvedba javne
razgrnitve predloga SPRO in okoljskega poročila ter javne
razprave |
Po dopolnitvi
in uskladitvi predloga SPRO in okoljskega poročila (trajanje:
minimalno 30 dni) |
pripravljavec |
Priprava
stališč do pripomb, sprejem stališč do pripomb in dopolnitev
predloga |
30 dni od
konca javne razgrnitve |
načrtovalec |
Predložitev
SPRO v potrditev na MOP (vloga za potrditev plana oz. za izdajo
sklepa o sprejemljivosti SPRO) |
30 dni od
konca javne razgrnitve |
pripravljavec |
Pridobivanje
mnenj, morebitna usklajevanja |
45 dni od
sprejema stališč do pripomb z javne razgrnitve |
pripravljavec,
pristojni nosilci urejanja prostora |
Priprava
gradiva za obravnavo in sprejem SPRO z odlokom, sprejem odloka |
10 dni od
pridobitve mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora
|
načrtovalec,
pripravljavec |
Posredovanje
SPRO ministru v potrditev |
Takoj po
sprejemu SPRO z odlokom |
pripravljavec |
morebitna
uskladitev z zahtevami ministra in morebitna ponovna obravnava
odloka na občinskem svetu |
|
načrtovalec,
pripravljavec |
Objava odloka
v uradnem glasilu |
Takoj po
pridobitvi potrdila s strani ministra |
pripravljavec |
Vodenje spisa
postopka o pripravi in sprejemu |
ves čas poteka
projekta |
pripravljavec |
|
|
|
7. obveznosti v zvezi s financiranjem prostorskega akta. |
|
|
Izdelava strokovnih podlag in strategije se financira iz Proračuna
Občine Ruše za leto 2004, 2005 in 2006. |
|
|
Št. : 350-01-001/2004
|
|
|
Datum: 17. 2.
2006
|
|
|
ŽUPAN OBČINE RUŠE |
|
|
Vili Rezman, prof., l.r. |
|