Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Ur. list RS št. 29/97) in v skladu s 16. členom Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95), je Mestni svet Mestne občine Maribor na 20. seji dne 26. junija 2000, z 19. sklepom, sprejel

O D L O K

o občinskih cestah na območju Mestne občine Maribor

I. Splošni določbi

1. člen

(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)

Občinske ceste na območju Mestne občine Maribor se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, standardi in normativi, ki urejajo javne ceste, varstvo okolja, urejanje prostora, graditev objektov, varnost cestnega prometa in ta odlok.

2. člen

(namen odloka)

1. Ta odlok vsebuje in določa:

• splošni določbi,

• občinske ceste in njihova kategorizacija,

• upravljanje občinskih cest,

• vzdrževanje občinskih cest,

• varstvo občinskih cest in prometa na njih,

• inšpekcijsko nadzorstvo,

• kazenske določbe,

• prehodne in končne določbe.

II. Občinske ceste in njihova kategorizacija

3. člen

(občinske ceste)

1. Občinske ceste na območju Mestne občine Maribor so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so last občine.

2. Občinske ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

3. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na občinski cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda, kanalizacije, električnih, telefonskih, telegrafskih in drugih telekomunikacijskih napeljav, plinovodov in podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji določenimi s predpisi, kateri urejajo gospodarjenje z občinskimi cestami.

4. Določila zakona o javnih cestah (Ur. list RS,št. 29/97) (v nadaljevaju: Zakon), ki se nanašajo na državne ceste, veljajo tudi za občinske ceste, če ni s tem odlokom drugače določeno.

4. člen

(uporaba pojmov)

V tem odloku so uporabljeni pojmi z enakim pomenom, kot je to določeno v Zakonu.

5. člen

(kategorizacija občinskih cest)

1. Občinske ceste se kategorizirajo na:

• Lokalne ceste (LC)

• Javne poti (JP)

2. Lokalne občinske ceste so:

a.) lokalne ceste (LC), ki popvezujejo naselja Mestne občine Maribor z naselji v sosednjih občinah: Kungota, Pesnica, Lenart v Slov. goricah, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Hoče - Slivnica, Ruše in Senica ob Dravi

b.) lokalne ceste v mestu Maribor in v naseljih z uvedenim uličnim sistemom, ki so razvrščene v naslednje podkategorije;

• Glavne mestne ceste (LG)

• Zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (LZ)

• Mestne ceste in krajevne ceste (LK)

3. Javne poti v mestu Maribor in v primestnih naseljih z uvedenim uličnim sistemom so:

• Javne poti v naseljih, med naselji in v mestu (JP)

• Javne poti za kolesarje (KJ).

6. člen

(postopek kategorizacije cest in banka cestnih podatkov)

1. Občinske ceste določi in kategorizira Mestni svet na predlog župana. Kategorizacija cest mora biti opravljena v roku šest mesecev po sprejetju odloka.

2. Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisih o merilih za kategorizacijo javnih cest.

3. Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, dobi isto kategorijo, kot jo je imela ta občinska cesta.

4. Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po istem postopku kot kategorizacija cest.

5. O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Mestni svet na predlog župana.

6. Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.

7. Komunalna direkcija je dolžna v roku leta dni po sprejetju odloka, formirati računalniško banko cestnih podatkov za vse občinske kategorizirane ceste, v skladu z navodili Direkcije Republike Slovenije za ceste, tehničnimi predpisi in obstoječim računalniškim programom za vodenje banke cestnih podatkov (BCP) za nivo lokalne skupnosti, ki ga lahko za svoje posebne potrebe, tudi nadgradi.

7. člen

(opustitev občinske ceste in prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)

1. Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova občinska cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

2. Opuščena občinska cesta ali njen del se lahko usposobi za parkirišča ali za druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se nameni za druge potrebe oziroma se agrotehnično obdela, skladno s svojim okoljem.

3. O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela odloči Mestni svet na predlog župana.

4. Nekategorizirana cesto, po kateri je dovoljen javni promet, se lahko na predlog lastnika ali od njega pooblaščenega upravljalca, prenese med občinske ceste.

5. Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih deset let, če se za njen prenos dogovori primerna odškodnina (ali prenos opravi brezplačno) in, če je vpisana v zemljiško knjigo.

6. Določba prejšnjega odstavka ne velja za način prenosa gozdnih cest med občinske ceste, ki pa ga določajo predpisi o gozdovih.

7. O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Mestni svet na predlog župana. Postopek kategorizacije prevzete ceste je isti, kot je opisano v 6. členu odloka.

8. Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in, ki so namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.

9. Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, lahko pa delno tudi iz dotacij občine njihovim upravljalcem oz. lastnikom.

III. Upravljanje občinskih cest

8. člen

(upravljanje občinskih cest)

Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Mestna občina Maribor.

9. člen

(pristojnosti Komunalne direkcije)

1. Strokovnotehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest po tem odloku, opravlja Komunalna direkcija, ki deluje v okviru Mestne uprave Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: Komunalna direkcija).

Te obsegajo zlasti:

- izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanje občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;

- naloge v zvezi z zagotavljanjem ustreznega rednega vzdrževanja občinskih cest ;

- naloge strokovnega nadzora nad stanjem občinskih cest;

- naloge nadzora nad prometno ureditvijo občinskih cest;

- izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;

- naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;

- vodenje evidenc o občinskih cestah, določenih s predpisom iz osmega odstavka 3. člena zakona;

- štetje prometa na občinskih cestah;

- naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;

- izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih, razen soglasij, ki so vezana na vzdrževanje javnih prometnih površin;

in druge naloge, ki so določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

2. Mestni svet lahko na predlog župana, z javnim pooblastilom, poveri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ali drugemu ustrezno usposobljenemu in izbranemu subjektu, izvajanje določenih nalog iz pristojnosti Komunalne direkcije.

10. člen

(način izvajanja javne gospodarske službe vzdrževanja občinskih cest)

1. Vzdrževanje občinskih cest je javna gospodarska služba, ki se izvaja skladno z določili zakona o gospodarskih javnih službah ( Ur.l.RS, št. 32/93), zakona o javnih cestah (Ur.l. RS, 29/97) in pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur.l. RS, 62/98).

2. Občinske ceste morajo biti redno vzdrževane in obnavljane tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovaje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja in določb 5., 6. in 8. člena zakona o javnih cestah, omogočajo varno odvijanje prometa.

11. člen

(varovalni pas ob občinski cesti)

1. Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

2. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:

• pri lokalni cesti... 8 m, pri glavni mestni cesti...12m, pri zbirni mestni cesti ali krajevni cesti...10m, pri mestni ali krajevni cesti...8m, pri javni poti...6m, pri javni poti za kolesarje ...3m.

3. Posegi v prostor v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le z dovoljenjem Komunalne direkcije, ki se lahko izda, če s posegom v prostor niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.

4. Lastnik objekta, ki bi bil zgrajan v varovalnem pasu občinske ceste, nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 26. členom Zakona.

5. Določbe tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi načrti, v postopku priprave katerih je bilo pridobljeno dovoljenje Komunalne direkcije.

12. člen

(pogoji priključevanja na občinske ceste)

1. župan z odredbo predpiše pogoje za priključitev na občinske ceste in mimalne elemente, ki jih morajo izpolnjevati priključki. Odredba se sprejme v roku šest mesecev po sprejetju odloka.

2. Priključki na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem vzdrževalca in z dovoljenjem Komunalne direkcije, ki se lahko izda, če priključevanje ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej oziroma je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na namembnost objekta, ki se priključuje. V soglasju in v dovoljenju se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževaja priključka, njegova opremljenost s prometno signalizacjo ter pogoji glede zagotovitve ustreznega števila parkirnih prostorov.

3. Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s prometno signalizacijo in stroške zagotovitve ustreznega števila parkirnih prostorov, krije investitor objekta katerega dovoz se priključuje na občinsko cesto.

4. Priključek nekategorizirane ceste je, skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste, sestavni del občinske ceste .

5. Pri tehničnem prevzemu novozgrajenega priključka, mora sodelovati predstavnik Komunalne direkcije, zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v dovoljenju iz drugega odstavka tega člena.

13. člen

(zahteva za prilagoditev priključka)

1. Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji dovoljenja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko Komunalna direkcija z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram.

2. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka oziroma njegov pravni naslednik.

14. člen

(prepoved uporabe priključka)

1. Mestni inšpektorat lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka in njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz dovoljenja iz 12. člena ali če ni preurejen v skladu z odločbo iz 13. člena tega odloka.

2. Stroške za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

15. člen

(pristojnost za postavljanje prometne signalizacije)

1. Prometna signalizacija na občinskih cestah se postavlja in odstranjuje na podlagi izdanih odločb, praviloma vzdrževalcu ceste, s strani Komunalne direkcije.

2. Postavitev prometne signalizacije na novo zgrajenih ali obnovljenih odsekih občinskih cest, se določi v tehnični dokumentaciji, h kateri je potrebno pridobiti soglasje Komunalne direkcije.

3. Soglasje Komunalne direkcije za priključitev različnih objektov na javne ceste, je pred izdajo lokacijskega dovoljenja ali enotnega gradbenega dovoljenja, potrebno pridobiti tudi za gradnjo večstanovanjskih objektov, poslovnih objektov in ob spremembah namembnosti teh objektov

4. Obstoječo prometno signalizacijo vzdržuje, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje pooblaščeni izvajalec vzdrževanja občinskih cest, na podlagi potrjenih letnih planov s strani Komunalne direkcije in odobrenih sredstev po pogodbah.

IV. Graditev občinskih cest

16. člen

(razvojno načrtovanje graditve in vzdrževanja občinskih cest)

1. Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo skladno z razvojnim načrtom, ki ga pripravi Komunalna direkcija, v roku šest mesecev po sprejemu odloka.

2. V razvojnem načrtu graditve in vzdrževanja občinskih cest, se določijo:

- cilji, strategija in temeljne naloge pri graditvi in vzdrževanju občinskih cest, za deset letno obdobje

- vrstni red prednostnih nalog gradnje in vzdrževanja, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničitve posameznih razvojnih nalog v planskem štiri letnem obdobju.

Določitev prednostnih nalog graditve in vzdrževanja občinskih cest, mora temeljiti na objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomskih in okolje varstvenih merilih.

3. Razvojni načrt se pošlje v seznanitev na Krajevne skupnosti in Mestne četrti. Utemeljene pripombe je dolžna Komunalna direkcija smiselno in v skladu z možnostmi proračuna, upoštevati.

4. Razvojni načrt graditve in vzdrževanja občinskih cest sprejme na predlog župana Mestni svet.

5. Graditev občinskih cest je v javnem interesu.

17. člen

(letni plan in financiranje občinskih cest)

Na podlagi razvojnega načrta iz prejšnjega člena tega odloka, se v proračunu določi letni plan graditve, rekonstrukcij in vzdrževanja občinskih cest za koledarsko leto in zagotovijo potrebna sredstva za graditev , rekonstrukcije, vzdrževanje občinskih cest ter za odkupe zemljišč za ceste.

18. člen

(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)

1. Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.

2. Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

19. člen

(projektiranje občinskih cest)

1. Elementi za projektiranje občinskih cest se določijo v skladu s predpisom o projektiranju cest iz tretjega odstavka 6. člena Zakona, za posebne občinske potrebe pa tudi v skladu z naknadno pridobljenimi in s strani Komunalne direkcije potrjenimi tehničnimi normativi.

2. Posamezne občinske Tehnične normative pripravlja Komunalna direkcija tekom leta in jih enkrat letno zbere ter posreduje vzdrževalcem cest, ob naročilih za cestna in prometna projektiranja ali rekonstrukcije pa jih dostavi projektantom, kot obvezna izhodišča.

Skozi tehnične normative se rešujejo pomembni detalji, kot so odprava arhitektonskih ovir med cesto in pločniki, pri vstopih na stopnišča, v lokale,ipd., načini vodenja kolesarskih stez, postavitev stebrov javne razsvetljave na pločnikih, semaforski stebri in mestna signalizacija za vodenje prometa, izvedbe dostavnih mest, ukrepov za umirjanje hitrosti prometa,...

3. V tehnični dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se predvidijo tudi površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa ter določi ureditev navezav na obstoječe ceste in pristopov do objektov in zemljišč ob cesti.

20. člen

(priglasitev rekonstrukcije občinske ceste)

1. Za rekonstrukcijo občinske ceste zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti, s katero se ne posega v prostor zunaj varovalnega pasu ob občinski cesti, za katero so pridobljena potrebna zemljišča v trasi rekonstruirane ceste in, ki je usklajena s prizadetimi lastniki zemljišč ter lastniki in upravljavci zakonito zgrajenih objektov, naprav in napeljav v tem prostoru, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor. Ta dela se morajo pred začetkom priglasiti pristojnemu organu, po predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov.

2. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za rekonstrukcijo občinske ceste, ki je določena v prostorskem izvedbenem aktu.

21. člen

(začasno uporabno dovoljenje za občinsko cesto)

Za novozgrajeno ali rekonstruirano občinsko cesto upravni organ, ki je pristojen za posege v prostor, izda začasno uporabno dovoljenje še pred dokončanjem vseh preostalih del po projektni dokumentaciji zunaj vozišča ceste, če je s tehničnim pregledom njenega vozišča ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za varno odvijanje prometa in predpise o varstvu okolja.

22. člen

(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste)

Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z Zakonom, na zahtevo investitorja, lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

23. člen

(vračilo razlaščenih zemljišč)

1. Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z Zakonom.

2. Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.

24. člen

(gradnja avtobusnih postajališč)

1. Avtobusna postajališča mestnega potniškega prometa ali avtobusna postajališča eventualno druge namembnosti, morajo biti izvedena na glavnih mestnih cestah izven vozišča, na ostalih kategorijah občinskih cest pa so lahko narisana tudi na vozišču oz. se locirajo v skladu s prometno presojo.

2. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Komunalna direkcija, na predlog javnega prevoznika ali drugega subjekta in v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča, tudi na vozišču glavne mestne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali, da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.

3. Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste, določi lokacije potrebnih avtobusnih postajališč Komunalna direkcija, ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.

4. Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišč mestnih glavnih cest, ki niso v razvojnem planu novogradenj in rekonstrukcij občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti dovoljenje Komunalne direkcije. Stroške gradnje takega avtobusnega postajališča krije njegov predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.

5. Z dovoljenjem Komunalne direkcije in ob sklenitvi pogodbe s plačilom uporabnine, se lahko avtobusna postajališča mestnega potniškega prevoza, izjemoma uporabljajo tudi za postanke pogodbenih avtobusov ali za druge izredne postanke avtobusov, v kolikor se s tem ne povzroča motenj v voznem redu mestnih avtobusnih linijskih prevozov.

25. člen

(križanja občinskih cest in železniških prog)

1. Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.

2. Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.

26. člen

(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)

1. Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.

2. Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve Komunalne direkcije za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

27. člen

(obveznost usklajevanja projektiranja)

1. Če se hkrati z graditvijo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.

2. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka, je odgovorna Komunalna direkcija.

3. Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena, krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.

28. člen

(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)

1. Komunalna direkcija mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred začetkom del, da lahko ti svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.

2. Komunalna direkcija mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.

3. Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.

V. Vzdrževanje občinskih cest

29. člen

(odgovornost za stanje občinskih cest)

1. Občinske ceste morajo biti redno vzdrževane in obnavljanje tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in varnost prometa ter določbe 10. člena tega odloka, omogočajo varno odvijanje prometa..

2. Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest, kot naloge obvezne gospodarske službe, je odgovoren izvajalec obvezne gospodarske javne službe.

3. Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz 1.odstavka tega člena je odgovorna Komunalna direkcija.

30. člen

(vzdrževanje križišč in križanj)

1. Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste, skrbi Komunalna direkcija.

2. Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo, urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

31. člen

(vzdrževanje cestnih objektov nad občinskimi cestami)

Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov, na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami, skrbi Komunalna direkcija, v sodelovanju z lastnikom ceste.

32. člen

(vzdrževanje cest, ki niso občinske, ob preusmeritvah prometa)

1. Komunalna direkcija lahko zaradi zapore občinske ceste, začasno preusmeri promet na državno cesto ali na ne kategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.

2. O preusmeritvi prometa z občinske ceste na državno cesto, ki bi bistveno povečala njeno prometno obremenitev, se mora Komunalna direkcija predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.

3. Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora Komunalna direkcija predhodno pridobiti soglasje njenega lastnika ali od njega pooblaščenega upravljalca.

4. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto treba povečati obseg njenega vzdrževanja ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov, predlagatelj preusmeritve prometa.

33. člen

(zimska služba)

1. Dejavnosti in naloge, ki jih je v zvezi z zimsko službo dolžan opravljati pooblaščeni izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, se podrobneje opredelijo v izvedbenem programu zimske službe. Program pripravi pooblaščeni izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest najkasneje do 15. oktobra v tekočem letu, na podlagi predhodne uskladitve z KS in MČ in ga predloži v potrditev Komunalni direkciji.

2. Obvezna vsebina programa obsega:

- izdelavo organizacijske sheme vodenja akcij v izvajanju zimske službe ter pristojnosti izvajalcev in pod izvajalcev zimske službe,

- obseg pripravljalnih del,

- obseg nalog, ki jih je dolžan izvajati pooblaščeni izvajalec ,

- načrt kategorizirane občinske cestne mreže, z oznakami 1., 2. in 3. prioritete ukrepov,

- načrt čiščenja kolesarskih stez in poti, s predlogom radijskega obveščanja o ukrepih občasnih zapor kolesarskih stez in poti, v času večjih snežnih padavin

- določitev tras in dolžine pločnikov, trgov in con za pešce, na katerih bo pooblaščeni izvajalec izvajal naloge zimske službe (upoštevaje obvezo čiščenja v organizaciji lastnikov hiš, lastnikov nezazidanih obcestnih zemljišč in obvezo upraviteljev več stanovanjskih objektov),

- razpored mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje nalog zimske službe,

- seznam dežurstev, pristojnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,

- načrt posipavanja proti poledici in odstranjevanja snega

- način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.

34. člen

(financiranje ukrepov zimske službe)

Sredstva za izvajanje dejavnosti in nalog zimske službe iz 33. člena tega odloka, zagotavlja Mestna občina Maribor, na predlog Komunalne direkcije, v vsakoletnem občinskem proračunu.

35. člen

(vzdrževanje prevoznosti cest in poti v zimskih razmerah po prioritetah)

1. Vzdrževanje prevoznosti posameznih občinskih cest in poti je opredeljeno s kategorizacijo občinskih cest in poti in s prioritetnimi razredi, v katere so ceste in poti razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, mikro geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe.

2. Razvrstitev cest in poti po prioritetnih razredih za izvajanje zimske službe, v povezavi s kategorizacijo občinskih cest in poti, določi Komunalna direkcija in je sestavni del izvedbenega programa zimske službe.

3. Sestavni del plana zimske službe je tudi plan čiščenja pločnikov, peš poti in kolesarske infrastrukture, po prioritetah.

36. člen

(posipanje cest ob poledici)

1. V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, je pooblaščeni izvajalec vzdrževanja občinskih cest dolžan ceste posipati proti poledici.

2. Za posipanje se morajo uporabljati okolju prijazna sredstva in v minimalnih potrebnih količinah. Za posipanje sredstev za topljenje snega in ledu je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin.

3. Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest mora pomesti s ceste sredstva za posipanje cest na ožjem mestnem območju (določeno v planu zimske službe) in jih odpeljati takoj, ko se sneg stali in, ko preneha nevarnost poledice.

37. člen

(dolžnosti lastnikov in upraviteljev zgradb v zvezi s

čiščenjem snega oz. s cestami)

1. Ukrepi, ki so jih dolžni opravljati lastniki stanovanjskih hiš in stanovanj, upravitelji več stanovanjskih zgradb oz. blokov in lastniki poslovnih prostorov, v zvezi s čiščenjem snega, obsegajo:

• Čiščenje snega s pločnikov, peš in kolesarskih poti in hišnih priključkov ter posipavanje s sredstvi za topljenje snega in ledu v dolžini parcel, ki jih imajo v posesti ob vseh javnih površinah,

• Odstranjevanje snega in ledenih sveč s cestne oziroma ulične strani zgradb,

• Namestitev snegolovov na strehah, s katerih se lahko vsuje plaz snega na javne površine.

2. S čiščenjem snega na pločnikih, peš in kolesarskih poteh in hišnih priključkih se mora pričeti takoj, ko zapade 10 cm snega in še sneži. Takoj po čiščenju snega je potrebno te površine posipati proti poledici. Ni dovoljeno posipati pločnikov, peš poti in hišnih priključkov s smetmi ali s pepelom.

3. Če zapade sneg ponoči, ga je potrebno odstraniti s pločnikov do 7.ure zjutraj, oziroma najkasneje v šestih urah po končanem sneženju.

4. Pri čiščenju snega s pločnikov, peš in kolesarskih poti in hišnih priključkov ali streh, ni dovoljeno metanje snega na cesto, ampak ga je potrebno deponirati med cesto in pločnikom ali na zelenici.

5. Zgradbe, s katerih se lahko vsuje sneg na javno prometno površino, morajo imeti na strehi pritrjene snegolove.

Poškodovane žlebove, odtočne cevi in strelovode, na cestni strani zgradb, morajo lastniki redno vzdrževati in jih po potrebi takoj popraviti.

6. Lastniki stanovanjskih hiš, upravitelji več stanovanjskih zgradb in lastniki poslovnih prostorov, so dolžni redno pometati pesek in prah ter odstranjevati umazanijo, odpadlo drevesno ali grmičasto listje in travo, s hišnih priključkov ter pločnikov, peš in kolesarskih poti vzdolž parcelne meje s cesto.

38. člen

(dolžnosti lastnikov nezazidanih stavbnih zemljišč v zvezi s čiščenjem snega)

1. Pločnike, peš in kolesarske poti in hišne priključke, ki mejijo na nezazidana stavbna zemljišča ali vrtove, so dolžni čistiti lastniki teh zemljišč.

2. Način čiščenja snega s teh površin je enak kot je določeno v 2., 3. in 4. odstavku 37. čl. odloka.

VI. Varstvo občinskih cest in prometa na njih

1. Varstvo občinskih cest

39. člen

(omejitve uporabe občinske ceste)

1. Če je občinska cesta v takem stanju:

- da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,

- da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali

- če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, burje, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno),

- lahko Komunalna direkcija prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno osno obremenitev, dokler so razlogi za takšen ukrep.

2. Komunalna direkcija ukrepe iz prejšnjega odstavka označi s prometno signalizacijo in o njih obvesti policijo, Mestni inšpektorat ter javnost v sredstvih javnega obveščanja.

3. Ukrepe iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko pod enakimi pogoji izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O izvedenem ukrepu morata nemudoma obvestiti tudi Komunalno direkcijo.

40. člen

(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)

1. Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem vzdrževalca javnih prometnih površin in z dovoljenjem Komunalne direkcije.

2. Komunalna direkcija in vzdrževalec javnih prometnih površin, lahko zahtevata od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.

3. Komunalna direkcija in vzdrževalec javnih prometnih površin lahko odklonita izdajo soglasja oz. dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če bi posamezni vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali njeno morebitno rekonstrukcijo.

41. člen

(dela na in ob občinski cesti)

1. Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na in ob občinski cesti( kot npr. urejanje odvodnje, urejanje obcestnega parkirišča, drugačnega hišnega dovoza, deponije, zasaditve, zazelenitve,...), se lahko opravljajo le s soglasjem vzdrževalca javnih prometnih površin in z dovoljenjem Komunalne direkcije.

2. V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.

3. Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odpraviti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.

4. Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka omejiti promet po občinski cesti, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju, obvestiti policijo.

42. člen

(opravljanje del ob občinski cesti)

1. Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno dovoljenje Komunalne direkcije. V dovoljenju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

2. Vloga za izdajo dovoljenja se preda najmanj 15 dni pred opravljanjem del.

43. člen

(izredni prevozi)

1. Vozila, ki sodelujejo v prometu na občinskih cestah, ne smejo presegati dovoljenih osnih obremenitev (6 t), skupne mase (7,5 t) ali predpisanih oz. omejenih gabaritnih dimenzij.

2. Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena, na občinski cesti ali njenem delu, s prometnimi znaki.

3. Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda Komunalna direkcija najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, Mestni inšpektorat in izvajalca vzdrževanja cest, po katerih bo izredni prevoz opravljen.

4. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj, zaradi intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z Komunalno direkcijo za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.

5. Višina povračila za izredni prevoz po občinskih cestah iz tega odloka, se določi v odredbi, ki jo na predlog Komunalne direkcije, v roku šest mesecev po sprejemu odloka, izda župan.

44. člen

(nadzor izrednih prevozov)

1. Nadzor največjih dovoljenih osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil na občinskih cestah, opravljajo izvajalci rednega vzdrževanja v sodelovanju s pooblaščenimi delavci Mestnega inšpektorata in policisti.

2. Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora v tem primeru plačati ustrezno povračilo za izredni prevoz, povrniti škodo na občinski cesti (v kolikor jo je povzročil) in še ustrezno mandatno kazen.

45. člen

(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)

1. Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 11. in 49. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene Komunalna direkcija določi ob obstoječih državnih cestah, se oddajo najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.

2. Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo.

3. Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti, je potrebno dovoljenje Komunalne direkcije.

46. člen

(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)

1. Komunalna direkcija lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.

2. Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati z Komunalno direkcijo in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se cesta zavaruje.

3. Komunalna direkcija krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.

47. člen

(graditev žičniških naprav čez občinske ceste)

1. Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti dovoljenje Komunalne direkcije.

2. Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.

48. člen

(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti)

1. Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.

2. Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje vzdrževalca javnih prometnih površin in dovoljenje Komunalne direkcije.

49. člen

(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)

1. Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje vzdrževalca javnih prometnih površin in dovoljenje Komunalne direkcije.

2. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji določenimi v soglasju in v dovoljenju.

50. člen

(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)

(1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto, njen delali cestni svet, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti.

(2) Prepovedano je predvsem:

1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;

2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;

3. ovirati odtekanje vode s ceste ali samovoljno in nestrokovno preurejati obstoječo odvodnjo ceste;

4. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;

5. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;

6. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;

7. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;

8. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, oz. samovoljno urejati obcestne površine, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih s prometno signalizacijo izjemoma dovoljena;

9. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati les, opeko ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet ali če se s tem poškoduje cesta;

10. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;

11. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;

12. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;

13. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;

14. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;

15. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;

16. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;

17. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto.

51. člen

(naležne ploskve na kolesih vozil)

1. Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.

2. Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

52. člen

(obveznosti sosedov ob občinski cesti)

1. Sosedi ob občinski cesti morajo na zahtevo občine oz. investitorja cestne ureditve ali vzdrževalca občinske ceste, dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča gospodarska oz. druga škoda.

2. Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za primerno odškodnino, dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.

2. Ukrepi za varstvo prometa

53. člen

(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)

1. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda Komunalna direkcija. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, Mestni inšpektorat in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na katero se dovoljenje nanaša.

2. Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.

3. Vloga za zaporo občinske ceste mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste, ter načinu in času trajanja njihove izvedbe. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.

4. Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na cesti.

5. Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste oziroma v skladu s pogoji predpisanimi v dovoljenju.

54. člen

(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)

1. Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 53. člena tega odloka.

2. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del. Komunalna direkcija mora biti pravočasno obveščena o spremembi prometnega režima.

3. Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Na glavni mestni cesti delna ali popolna zapora zaradi športne ali druge prireditve, praviloma ni dovoljena.

4. Dovoljenje za zaporo občinske ceste nižjih kategorij se lahko izda le, če je promet mogoče preusmeriti ali, če se promet zaradi zapore na zbirni mestni cesti in mestni cesti ne ustavi za daljši čas.

5. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge mestne javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic.

55. člen

(polje preglednosti)

1. V bližini križišča občinske ceste z drugo cesto ali z železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).

2. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo inšpektorja za ceste ali policista, odstraniti ovire. Če tega ne stori, zagotovi odstranitev ovir na njegove stroške Komunalna direkcija.

3. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in Komunalna direkcija v skladu z zakonom.

4. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju Komunalne direkcije iz 11. člena tega odloka.

56. člen

(neprometna signalizacija na občinskih cestah)

1. Neprometno signalizacijo na občinskih cestah postavlja, zamenjuje in vzdržuje vzdrževalec občinskih cest.

2. Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.

3. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije, odloča Komunalna direkcija, ki lahko del pooblastil prenese na vzdrževalca cest.

4. Komunalna direkcija oziroma vzdrževalec občinskih cest, ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev neprometne signalizacije, za njeno vzdrževanje in za njeno odstranitev.

57. člen

(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)

1. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja je prepovedano v varovalnem pasu ceste.

2. Komunalna direkcija lahko izda dovoljenje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. V dovoljenju se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.

3. Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisu iz tretjega odstavka 6. člena Zakona.

4. Dovoljenje za njihovo postavitev izda Komunalna direkcija. V dovoljenju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.

58. člen

(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselja)

1. Kdor namerava ob občinski cesti zunaj naselja opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 54. in 55. člena Zakona, zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.

2. V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, je treba pridobiti mnenje Komunalne direkcije o ustrezni izpolnitvi zahtev iz prejšnjega odstavka.

59. člen

(pritožbeni organ)

1. Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega zakona izdaja Komunalna direkcija, je dovoljena pritožba na župana.

VII. Inšpekcijsko nadzorstvo

60. člen

(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)

1. Uresničevanje določb tega odloka, na njegovi podlagi izdanih predpisov in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira Mestni inšpektorat.

61. člen

(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)

1. Za občinskega inšpektorja za ceste je lahko imenovan diplomirani inženir gradbeništva ali drugi strokovnjak ustrezne izobrazbe, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delo v državni upravi.

2. Občinski inšpektor za ceste se imenuje v roku šest mesecev od sprejetja odloka.

62. člen

(naloge inšpekcijskega nadzorstva)

1. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest, ima občinski inšpektor za ceste, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:

- nadzorovati opravljanje del rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;

- nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;

- nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;

- odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;

- v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;

- odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;

- nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev za posege v varovalni pas ceste;

- odrediti začasno prepoved prometa na novi ali rekonstruirani cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.

2. Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo izdano na podlagi tretje, pete in osme točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.

3. V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.

4. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za ceste pravico :

- pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo občinskih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;

- zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;

- pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;

- vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;

- pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste

- in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

5. O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor za ceste obvestiti župana, Komunalno direkcijo in policijo.

6. Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda Komunalni direkciji predlog za uveljavitev sankcij, določenih s predpisi o izvajanju javnih gospodarskih služb.

7. Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka ), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

VIII. Kazenske določbe

63. člen

(prekrški)

(1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:

1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 11.člena);

2. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji iz soglasja (drugi odstavek 12. člena);

3. ne namesti snegolovov na strehe objektov, s katerih se na občinske ceste lahko vsuje sneg, ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (37. člen);

4. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 40. člena);

5. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 41. člena);

6. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (42. člen);

7. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe s Komunalno direkcijo ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez njenega soglasja (45. člen);

8. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 46. člena);

9. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (47. člen);

10. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (48. člen);

11. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (49. člen);

12. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (50. člen);

13. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 51. člena);

14. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 51. člena);

15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 54. člena);

16. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo potrebno pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 54. člena);

17. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delne ali popolne zapore in začasne prometne ureditve ne označi v skladu s predpisi in s potrjeno prometno tehnično dokumentacijo ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 54. člena);

18. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 55. člena);

19. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (prvi odstavek 57. člena).

(2) Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

64. člen

(prekrški posameznikov in upraviteljev stavb)

1. Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za prekršek iz 37. člena odloka, kaznuje posameznik ali upravitelj več stanovanjske ali poslovne zgradbe.

2. Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za storjeni prekršek iz prvega odstavka 63. člena odloka, kaznuje lastnik zgradbe ali zemljišča ob cesti - posameznik ali upravitelj zgradbe.

65. člen

(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)

(1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:

1. če ne zagotovi opravljanja nujnih cestno vzdrževalnih del, ob morebitni stavki svojih delavcev (1. odstavek 10. člena);

2. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (2. odstavek 10. člena).

(2) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

66. člen

(kršitev obveznosti uskladitve del)

1. Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti Komunalne direkcije ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 28. člena).

2. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.

3. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Komunalne direkcije, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 28. člena).

IX. Prehodne in končne določbe

67. člen

(legaliziranje priključka na občinsko cesto)

1. Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega dovoljenja pri Komunalni direkciji in soglasja pri vzdrževalcu občinskih cest, najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka.

2. Po preteku tega roka, se uveljavijo ukrepi iz 63. člena tega odloka.

68. člen

(prilagoditev neprometnih znakov)

1. Neprometni znaki, ki so bili ob občinskih cestah postavljeni na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 55. in 56. člena odloka ter določbam novega pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 46/2000).

2. Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) in 56. člena odloka ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju Komunalne direkcije in v soglasju vzdrževalca cest, se odstranijo.

69. člen

(vpis v zemljiško knjigo)

1. Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve Zakona uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku, brez zemljiškoknjižne listine, ne glede na svojo vrednost.

2. Prejšnji lastniki zemljišč iz prvega odstavka tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati, v skladu z Zakonom in tem odlokom.

70. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka, prenehajo veljati določila 2., 21.in 27. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Maribor (MUV, št. 14/96).

71. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 34401-00003/00-080-05

Datum: 14. julij 2000

                                                                                  župan

                                                                                           Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.