Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 –
ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 –
ZUUJFO) in 17. člena
Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnice na 4. redni
seji dne 1. 10. 2015 sprejel |
|
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo Severne servisne ceste
– druga etapa |
|
|
I. SPLOŠNI
DOLOČBI |
|
1. člen |
(podlaga
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1) S tem
odlokom se ob upoštevanju določil Občinskega prostorskega načrta Občine
Ribnica (Uradni list RS, št. 85/12) sprejme občinski podrobni prostorski
načrt za prostorsko ureditev Severne servisne ceste v Ribnici – druga
etapa, od km 1,4 + 00 do km 2,0 + 00 (v nadaljevanju besedila: OPPN). |
(2) OPPN
je izdelalo podjetje Urbania d.o.o. v Ljubljani, pod številko projekta
104-4b-10, september 2013. |
|
2. člen |
(vsebina
odloka) |
(1) Ta
odlok določa ureditveno območje, pogoje glede namembnosti posegov v
prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega
ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in
naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje
varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in
izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem tega odloka. |
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično
prikazane v OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na
Občini Ribnica. |
|
II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
3. člen |
(obseg
območja) |
(1) Ureditveno območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na
katerih se izvedejo trajni objekti, deviacije, vodnogospodarske
ureditve, spremljajoči objekti itn., ter zemljišča oziroma dele
zemljišč, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo načrta
(območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske
in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja trase
ceste). |
(2) Ureditveno območje vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč s
parcelnimi številkami: |
k.o.
Ribnica: |
1437/42,
1437/43, 280/4, 1437/40, 280/5, 1775/7-del, 1437/53, 1437/54, 1775/8,
1775/1-del, 1778, 169/1-del, 184/1-del, 203/2, 140/1-del, 140/2-del,
136/2-del, 149/13-del, 149/16-del, 149/17-del, 149/4-del, 128-del,
126/1-del, 134-del. |
k.o.
Goriča vas: |
1186-del,
1190/1-del, 1206/3-del, 1206/6, 1206/5, 1205/6, 1205/7, 6205-del,
1215/1-del, 1213-del, 1212-del, 1211-del, 1210/1-del, 1210/2-del,
1209-del, 1205/10-del. |
|
4. člen |
(funkcije
območja) |
(1) Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega: |
a) območje
novogradnje občinske ceste s spremljajočimi objekti in ureditvami:
deviacije ceste in poti, objekti za odvodnjavanje, priključki in
križišča, odstranitev in novogradnja industrijskega tira, |
b) območje
ureditve obcestnega prostora, |
c) območje
novogradnje industrijskega železniškega tira, |
č) območja
prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih
infrastrukturnih objektov, vodov in naprav, |
d) območje
Struške ulice II (javna pot št. 853732), ki se nameni za potrebe
proizvodnih dejavnosti. |
(2) Po
zaključeni gradnji se na vseh zemljiščih izven območja izključne rabe
prometnih ureditev vzpostavi prvotna raba oziroma nova raba skladno z
ureditvami, določenimi v tem odloku. |
|
5. člen |
(raba
zemljišč) |
V območju
OPPN so glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč opredeljene
naslednje vrste zemljišč: |
– zemljišča občinskih cest: to so območja izključne rabe, namenska raba
zemljišč se spremeni, upoštevajo se pogoji izključne rabe; druga raba ni
možna; |
– zemljišča v območju občinskih cest za ureditev gradbišča: zemljišča se
po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma se na njih
izvedejo nove ureditve v skladu z zahtevami OPPN, namenska raba se ne
spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe; |
– zemljišča preostalih ureditev: regulacije vodotokov ter preureditev
obstoječe infrastrukture zaradi tehničnih zahtev gradnje obvozne ceste;
namenska raba teh zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene
rabe. |
|
III. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI
IN OBLIKOVANJA |
|
6. člen |
(trasa
ceste) |
(1) Trasa
se začne v križišču severne obvoznice s cesto proti Lepovčam in na drugi
strani z uvozom na Inlesu. V nadaljevanju se trasa približa železniški
progi na skoraj 9 m (rob bankine – zunanja tirnica). Medsebojna razdalja
je v skladu z zakonom o varnosti v železniškem prometu v katerem je ta
razdalja omejena na 8 m. Na razdalji 1.729 km je krožišče. Od krožišča
naprej gre trasa po obstoječi cesti do križišča ob bencinski črpalki.
Trasa je zelo iztegnjena, saj sta od križišča pri Inlesu, ki je v radiu
1300 do krožišča še radij 700 in prema. V križišču se trasa obrne za 90°
in nadaljuje s premo do križišča pri bencinski črpalki. |
(2) Niveletno se trasa na začetku dvigne z 0,61% nato se spusti z 0,3%
do križišča, od katerega naprej se spusti do obstoječe ceste. Do konca
gre po niveleti obstoječe ceste. Na odseku od križišča do križišča pri
bencinski črpalki se izvede cestne priključke. |
(3) Dolžina Severne servisne ceste je 456,5 m. |
|
7. člen |
(tehnični
elementi) |
(1) Cesta
je načrtovana kot dvopasovna cesta. |
(2) Vertikalni in horizontalni elementi ceste upoštevajo računsko
hitrost 50 km/h. |
(3) Projektirani normalni prečni profil znaša 11,50 m, in sicer dva
vozna pasova širine 3,25 m, hodnik za pešce širine 1,50 m, kolesarska
steza širine 2,50 m in dve bankini po 0,50 m. |
|
8. člen |
(križišča,
priključki) |
(1) Zaradi
gradnje je potrebna izvedba enega krožnega križišča s pripadajočimi
navezavami na kolovozno pot in enega križišča, kjer železniški tiri
prečkajo novo občinsko obvozno cesto: |
– krožišče
med krakom Merharjeve ulice in krakom, ki vzporedno poteka ob
železniškem tiru. |
– križišče, ki leži na novem cestnem odseku, ki poteka ob železniških
tirih, kjer železniški tiri prekrižajo novo Severno servisno cesto. |
(2) Ob
novi občinski cesti se izvede več dostopnih poti do polj in
individualnih hiš ter priključkov javnih poti. Priključki javnih poti se
izvedejo z radiji za merodajna vozila. Priključki makadamskih dostopnih
poti se izvedejo v asfaltni izvedbi v dolžinah 5 m (dolžina avtomobila)
preko pogreznjenega robnika. Na parceli 184/1 k.o. Ribnica se predvidi
priključek za potrebe Inlesa z zavijalnim radiem za najdaljša tovorna
vozila. |
|
9. člen |
(vkopi in
nasipi) |
Kjer
nastopijo minimalni nasipi, se nagibe nasipnih brežin predvidi v naklonu
2:3. Nožico nasipa se zaokroži. Vse brežine nasipov je potrebno
humizirati in posejati s travnim semenom. Večjih brežin ne bo, ker teren
ni razgiban. |
|
10. člen |
(prekinitve ceste) |
Na delu
novega cestnega odseka, med novim krožiščem in priključkom na obstoječo
Kolodvorsko ulico, se izvede odstranitev in novogradnja industrijskega
tira. Tako bo cesta, ob prečkanju vagonov občasno prekinjena za tekoči
promet. |
|
11. člen |
(obcestni
prostor) |
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati načrt
krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske
rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z
urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v obcestnem prostoru. |
(2) Pogoji
za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora: |
– relief
se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim
vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter
ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi
relief. Brežine se zatravijo in mestoma zasadijo z drevesno in grmovno
vegetacijo; |
– pri
oblikovanju reliefa in izvedbi nasipov se uporablja nenosilen material,
odstranjen med gradnjo; |
– med
gradnjo je dovoljeno vegetacijo odstraniti samo tam, kjer je to nujno
potrebno; |
(3) Ob
cesti se postavi prometna oprema in po potrebi odbojne ograje. |
(4) Na
delu cestnega odseka, ki meji na stanovanjske stavbe (proti Hrovači) se
izvede protihrupna ograja. |
|
12. člen |
(železnica) |
(1) Za
vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge 108 metrov
levo in desno od osi skrajnega tira je potrebno predhodno pridobiti
projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani
upravljavca javne železniške infrastrukture, ter opraviti skupen ogled
in predstavitev predstavnikom Slovenskih železnic. |
(2) Objekte in naprave, visoke od 3 do 15 metrov, je dovoljeno graditi
oziroma postavljati v varovalnem pasu na oddaljenosti najmanj 12 metrov
od osi skrajnega tira. |
(3) Razdalja med progo in predvidenim potekom ceste mora biti tolikšna,
da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje
železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, oziroma mora
znašati najmanj 8 metrov merjeno od osi skrajnega tira od najbližje
točke cestišča ceste. |
(4) Upoštevati je treba idejni projekt priključevanja in umestitev
industrijskega tira, po idejnem projektu št.: C-200/10-IDP-TIR, junij
2011, projektanta Proniz d.o.o. |
(5) Vse
posege v območju nivojskega prehoda v železniškem km 33+993 je potrebno
projektirati v skladu s predpisom o nivojskih prehodih. |
(6) Z
gradnjo Severne servisne ceste se posega v območje zračne TK trase, zato
se predvideva prestavite TK voda, ki se jo vgradi v dvocevno kabelsko
kanalizacijo s pripadajočimi jaški. Pred pričetkom del mora biti
projektna dokumentacija revidirana in potrjena s strani strokovnih služb
Slovenskih železnic. |
(7) Stroški prestavitve, gradnje nove dvocevne kabelske kanalizacije,
odstranitev obstoječe zračne TK trase in stroški nadzora bremenijo
investitorja. |
|
13. člen |
(promet
med gradnjo) |
(1) Severno servisno cesto bo možno graditi med potekom prometa. |
(2) Križišče pri Inlesu bo možno graditi z lokalnimi obvozi. Na odseku
od Grče do bencinskega servisa pa se bo gradilo s polovičnimi zaporami
in dostopom preko gradbišča za Grčo in prebivalce na tem delu. |
|
14. člen |
(posegi v
zemljišča in rušitve) |
(1) Za
potrebe izgradnje Severne servisne ceste bo potrebno pridobiti dodatna
zemljišča, katera so razvidna iz katastrskega elaborata. |
(2) Na
mestu krožišča ima lesarstvo Grča vratarnico, nadstrešek in tehtnico,
katere bo potrebno porušiti. |
|
IV. POGOJI
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
15. člen |
(skupne
določbe) |
(1) Pred
izvedbo kakršnihkoli posegov na ureditvenem območju je treba določiti
natančno lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih
zakoličiti in ustrezno zaščititi. |
(2) Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih
upravljavcev teh objektov in naprav, če niso v nasprotju s tem odlokom. |
(3) Za
dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja
komunalnih vodov s traso ceste, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki
drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov s traso ceste mora investitor
voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca
ceste. |
|
16. člen |
(fekalna
kanalizacija) |
Projekt za
pridobivanje gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi hišne priključke
obstoječih objektov ob Severni servisni cesti na fekalno kanalizacijo.
Hišne priključke se gradi skladno s pravilniki in standardi, ki urejajo
to področje. |
|
17. člen |
(meteorna
kanalizacija) |
(1) Na
celotni trasi nove servisne ceste se izvede mreža meteornih kanalov, ki
se na koncih obeh krakov preko lovilca spelje v obstoječo meteorno
kanalizacijo. |
(2) Meteorne vode iz utrjenih površin se odvodnjavajo ob dvignjenem
robniku. Predvideni so peskolovi s premerom 50 cm v cementnem betonu, z
vtokom pod robnikom. Vsi peskolovi so priključeni na mrežo meteornih
kanalov, ki se na koncih obeh krakov spelje preko lovilca olj v
ponikovalnico. Za odvodnjavanje planuma spodnjega ustroja je predvidena
plitka rigola, katero bo tudi možno priključiti na peskolove. |
(3) Kjer
ni obstoječe kanalizacije se predvidi za površinsko vodo in odvodno
plenuma drenažno kanalizacijsko cev. Drenažno kanalizacijsko cev se
napelje med peskolovi premera 60 cm in na koncu priključi na mrežo
meteornih kanalov, ki se na koncih obeh krakov preko lovilca olj spelje
v obstoječo meteorno kanalizacijo. |
|
18. člen |
(vodovod) |
(1) Na
območju urejanja se nahaja obstoječe vodovodno omrežje, ki je v
upravljanju podjetja Hydrovod d.o.o. Znotraj območja urejanja poteka več
vodovodnih cevi, ki jih je potrebno vključiti in upoštevati pri izdelavi
OPPN-ja. Potek obstoječih cevi, materiali in profil cevi na območju
urejanja so razvidni iz priložene situacije. Vse cevi na območju
urejanja so razmeroma nove, zato je potrebno pri projektiranju Severne
servisne ceste vse vodovodne cevovode vrisati v zbirnik komunalnih
vodov. Pri gradnji pa mora investitor ali izvajalec naročiti zakoličbo
obstoječih vodov pri upravljavcu vodovodnega omrežja. |
(2) Med
profilom 92 in 101 poteka obstoječa vodovodna cev (NL, DN 100) v
cestišču predvidene Severne servisne ceste. Na tem odseku je potrebno
med gradnjo paziti, da se vodovodna cev ne poškoduje in jo ustrezno
zaščititi. Pred asfaltiranjem se mora preveriti delovanje vseh ventilov
in nedelujoče zamenjati. Vgradno garnituro ventila se mora zaščititi s
cestno kapo, ki se jo vgradi na nivo končne nivelete ceste. Med gradnjo
in pred zasutjem vodovodne cevi mora biti navzoča uradna oseba
upravljavca, ki nadzoruje dela na območju vodovodnega cevovoda in lahko
zahteva dodatna dela in varovalne ukrepe. |
(3) Pri
gradnji novega slepega železniškega tira, do obrata Grča, je potrebno
obnoviti vodovodno cev med obema vodovodnima jaškoma, ki se nahajata na
obeh straneh železniškega tira, ob cesti proti naselju Lepovče. Med
jaškoma so vgrajeni duktilna cev, DN 150, ki poteka od jaška do
železniškega tira in PVC cev, d160, ki poteka pod tiri do drugega jaška.
Na odseku med jaškoma se vgradi cevi in fazonske kose iz NL, DN 200,
zaščitene s polietilenom, da se prepreči pojav blodečih tokov. |
(4) Ker
gre za vodovodno omrežje, ki je v obratovanju, lahko montažna dela na
vodovodnem omrežju opravlja le upravljavec vodovodnega omrežja Hydrovod
d.o.o. |
(5) Dodajanje in odstranjevanje materiala nad obstoječimi cevovodi, je
dovoljeno samo s soglasjem upravljavca vodovoda. |
(6) Stroški morebitne prestavitve, poglobitve, zamenjave ali odprave
poškodb, nastalih na obstoječem cevovodu v zvezi s predmetno gradnjo,
bremenijo lastnika oziroma investitorja predvidene gradnje. |
(7) Na
območju urejanja pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z
objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega
vodovodnega omrežja, določa Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju
Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 56/12), tehnično izvedbo in uporabo
javnih vodovodov ter zaščito koridorjev cevovodov pa ureja Tehnični
pravilnik o javnem vodovodu na območju Občine Ribnica (Uradni list RS,
št. 17/04). |
|
19. člen |
(energetska infrastruktura) |
(1) Gradnja ceste je možna pod pogojem predhodne preureditve obstoječega
elektroenergetskega omrežja, ki tangira v in okoli ureditvenega območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta, tako srednjenapetostnih,
nizkonapetostnih vodov in transformatorske postaje. Stroške prestavitve,
zaščite, nadomestnega poteka elektroenergetskega omrežja, objektov in
naprav, ter izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja in izvedbo, krije investitor Severne servisne ceste. |
(2) Za
dela, našteta v prejšnjem odstavku, je treba v sklopu pridobitve
gradbenega dovoljenja izdelati projektno dokumentacijo za pridobitev
gradbenega dovoljenja, v kateri se upošteva veljavne tipizacije
distribucijskega podjetja, veljavne tehnične predpise in standarde. Pred
vložitvijo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora
investitor pridobiti soglasje Elektra Ljubljana d.d. |
(3) Pred
začetkom gradnje je potrebno pismeno obvestiti vzdrževalno službo
Elektra Ljubljana d.d. zaradi zakoličbe, zaščite in nadzora del v
območju obstoječega elektroenergetskega omrežja. |
(4) Elektro Ljubljana d.d. lahko v času izvajanja del investitorju
predpiše dodatne pogoje. |
(5) Pri
gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih objektov je
potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa. |
|
20. člen |
(javna
razsvetljava) |
(1) Na
celotnem odseku se izvede enostranska javna razsvetljava s tipskimi
kandelabri in svetilkami. |
(2) Napajanje se izvede iz obstoječe TP preko predvidene napajalne
omarice. |
|
21. člen |
(odvodnjavanje cestnega telesa) |
(1) Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišča, kolesarske steze in
pločnika je omogočeno z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni
vozišča. |
(2) Padavinske vode se iz vozišča stekajo v vtočne jaške pod pločnikom
in v drenažno kanalizacijske (kjer poteka cesta v vkopu) oziroma
kanalizacijske cevi ter se izpuščajo v teren. Na delu novega odseka
Severne servisne ceste je predviden lovilec olj. Vtočni jaški so
izdelani kot peskolovi. |
|
22. člen |
(telekomunikacija) |
(1) Potrebno je izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih
objektov na omrežje Telekoma Slovenije. |
(2) Pri
vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK
omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k
projektnim rešitvam. |
(3) Pri
izgradnji cestne infrastrukture je potrebno predvideti koridor za TK
kanalizacijo. |
(4) Predvideti vse potrebno za morebitne prihodnje optične povezave. |
|
V. MERILA
IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
23. člen |
(parcelacija) |
(1) Območje iz 3. člena tega odloka je določeno v načrtu ureditvenega
območja z načrtom parcelacije, karta št. 6 v grafičnem delu OPPN. |
(2) Ureditveno območje OPPN, prikazano v grafičnem delu, je izdelano
tudi v digitalni obliki, in sicer v Gauss Krugerjevem koordinatnem
sistemu. |
(3) Digitalno območje urejanja OPPN, je podlaga za izvedbo parcelacije
zemljiških parcel. |
|
VI. POGOJI
CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA
OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
|
24. člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Obravnavano območje ne sega na enote varstva kulturne dediščine. |
(2) Investitor mora na območju trase zagotoviti izvedbo predhodnih
arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski in
podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize aerofotografij)
na celotni trasi in stalen arheološki nadzor med gradnjo. V primeru
najdb je treba zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno
odkritih najdišč. |
(3) Območja morajo biti pregledana in zemljišča pred začetkom gradnje
sproščena. Investitor mora na celotnem območju OPPN predvidenega posega
zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. |
|
25. člen |
(območja
ohranjanja narave) |
(1) Obravnavano območje ne sega na zavarovana območja narave, prav tako
tudi ne na območje Nature 2000. Območje leži v ekološko pomembnem
območju (EPO). Na obravnavanem območju ni evidentiranih ogroženih
rastlinskih vrst. Območje se nahaja znotraj ekološko pomembnega območja
Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri. |
(2) Posebni ukrepi niso potrebni. |
|
26. člen |
(ureditve
na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč) |
(1) Investitor mora omogočiti dostop na kmetijska in gozdna zemljišča
med gradnjo in po njej. |
(2) Med
gradnjo se zagotovi sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni
uporabi, dostop na sosednja kmetijska zemljišča in ustrezno ravnanje z
rodovitno zemljo. Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska
zemljišča ponovno usposobijo za kmetijske namene. |
(3) Med
gradnjo je treba, kolikor je najbolj mogoče, ohranjati vso drevesno
vegetacijo. Odstraniti je treba le drevje do roba obcestnega prostora,
sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev.
Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje
podrasti. |
|
27. člen |
(zaščitni
ukrepi za varstvo voda) |
(1) Zaradi
gradnje nove občinske ceste se vodni režim, posebno režim odtoka visokih
voda, ne sme poslabšati. |
(2) Odvodnjavanje cestnega telesa se izvede v skladu s predpisi, ki
urejajo režim varovanja vodnih virov, ter s predpisi, ki urejajo emisije
snovi pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest. |
(3) Med
gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe ob morebitnem izlitju
nevarnih tekočin. |
|
28. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe prostorskega
načrta ne sme poslabšati. Ker del nove trase Severne servisne ceste
poteka mimo gospodarskega objekta z lesno industrijo, je potrebno na tem
odseku zagotoviti poostreno varnost pred požarom. |
(2) Med
gradnjo je treba zagotoviti nemotene dostope za interventna vozila in za
varen odmik od ljudi in premoženja. Preskrba s požarno vodo ne sme biti
okrnjena. |
|
VII. POGOJI VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI |
|
29. člen |
(varovanje
tal) |
(1) Posegi
v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. |
(2) Pri
gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so
tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin
ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z
vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. |
(3) Pri
odrivih zemlje je treba paziti, da se zgornji humusni sloj deponira
ločeno in se uporabi za sanacijo nasipa oziroma vkopa. Prst se odstrani
in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s
škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Deponije se izvedejo
tako, da se ohrani rodovitnost zemlje in njena količina. Pri tem ne sme
priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih,
višjih od 1,20 m. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in
erozijskimi procesi. |
|
30. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1) Pri
gradnji in po izvedbi ceste ne smejo biti presežene mejne ravni hrupa.
Med gradnjo mora izvajalec upoštevati predpise o emisijskih normah pri
gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih, vsa hrupna dela naj se
izvajajo v dnevnem času. |
(2) V času
obratovanja so predvideni naslednji ukrepi: |
– zmanjšanje emisije hrupa na viru z uporabo absorpcijske obrabne plasti
vozišča DBM 8s; |
– preveritev in po potrebi izvedba pasivne protihrupne zaščite na
objektu. |
|
31. člen |
(varstvo
zraka) |
(1) Izvajalec mora v času gradnje zagotoviti uporabo tehnično brezhibne
gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, redno vlaženje odkritih
delov cestišča, posebej ob suhem in vetrovnem vremenu, čiščenje vozil
pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje
sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje
odkritih delov trase. Transportne poti na gradbišče ne smejo potekati
skozi strnjeno pozidavo, zato je potrebno ustrezno organizirati
gradbiščne ceste oziroma že v zgodnji fazi del usposobiti traso za
gradbiščne prevoze. |
(2) Posebni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v času obratovanja
niso potrebni. |
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE |
|
32. člen |
(etape) |
(1) Ureditve, ki jih določa OPPN, se lahko izvedejo v naslednjih etapah: |
– posamezni deli trase ceste z ureditvijo obcestnega prostora; |
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih
infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske
ureditve, ki so potrebne za realizacijo načrtovanih posegov; |
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja ter deviacije cest
in poti; |
– drugi
ukrepi in ureditve. |
(2) Etape
gradnje ceste, rekonstrukcije ter preložitve cest predstavljajo
funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno. |
|
IX. DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA |
|
33. člen |
(organizacija gradbišča) |
Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za potrebe
gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj
novih dovoznih poti. Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega
odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo tudi: |
– zagotovitev ustreznega odvijanja motornega in peš prometa po
obstoječem omrežju cest in poti; |
– ustrezna
ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prevozu med
gradnjo, pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija morebitnih
poškodb; |
– ustrezna
zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po končani
gradnji pa sanacija morebitnih poškodb; |
– ob
nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja ustrezno usposobljenih
delavcev. |
|
34. člen |
(dodatne
obveznosti) |
Poleg
obveznosti iz prejšnjih členov tega odloka morajo investitorji in
izvajalci: |
– uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje; |
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov prek
obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav; |
– obnoviti
in sanirati vse infrastrukturne vode in naprave ter druge objekte, če bi
na njih zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev, povzročenih zaradi
gradnje ceste in z njo povezanih ureditev, nastale poškodbe; |
– v
najkrajšem možnem času v skladu s predpisi odpraviti morebitne negativne
posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja ceste; |
– po
končani gradnji ceste začasno pridobljena zemljišča in spremljajoče
ureditve povrniti v prvotno rabo oziroma stanje; |
– zgraditi
dostope do zemljišč in objektov, ki v OPPN niso opredeljeni, a so
utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank; |
– reševati
odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi; |
– vzdrževati celoten obcestni prostor. |
|
35. člen |
(razmejitve in primopredaja) |
(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve in predati potrebno
dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh
odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih
vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne
ceste, ne bo prevzel v upravljanje. |
(2) Po
končani gradnji morajo upravljavci tiste infrastrukture, ki ni cesta,
le-to prevzeti v upravljanje in vzdrževanje. |
|
36. člen |
(razmejitev financiranja prostorske ureditve) |
Investitor
ceste in vseh drugih ureditev, povezanih z gradnjo in urejanjem ter
določenih s tem odlokom, je Občina Ribnica. |
|
37. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja pristojno ministrstvo za graditev. |
|
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA |
|
38. člen |
(dovoljena
odstopanja) |
(1) Pri
realizaciji prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih
razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne
smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. |
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti
v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati nosilci
urejanja prostora oziroma soglasodajalci pri izdelavi projektne
dokumentacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
(3) V
projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže
objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od
stacionaž, navedenih v tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje
obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbo
prvega in drugega odstavka tega člena. |
|
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
39. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-004/2010 |
Ribnica,
dne 1. oktobra 2015 |
|
Župan |
Občine Ribnica |
Jože Levstek l.r. |
|