Na
podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018
(Uradni list RS, št. 80/16) v povezavi s VI. poglavjem
Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popravek, 33/86 in Uradni list RS,
št. 24/92 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odločba
US), 218. členom in 218.a do 218.d členom Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVM, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –
ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 91/15) ter na
podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek
(Uradni list RS, št. 43/18 – UPB) je Občinski svet Občine Podčetrtek na
24. redni seji dne 23. 8. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Podčetrtek |
|
I. SPOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S
tem odlokom se v Občini Podčetrtek ureja plačevanje nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), vrste
zemljišč, zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila,
merila za popolno oziroma delno oprostitev plačila nadomestila in
kazenske določbe. |
|
2. člen |
|
Nadomestilo se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča. |
Za
zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali
njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali
gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih
se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb
ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se
do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del
površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus),
pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške
parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. |
Za
nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tiste zemljiške parcele, za
katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih
dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za
potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture,
znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja
gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega
in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne
uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno
zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa
izvedbeni prostorski akt. |
Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za
nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje
nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je
zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno
elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni
dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. |
Za
nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za
katere je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za
površinsko izkoriščanje mineralnih surovin: |
– če
je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi
izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo; |
– če
je za izkoriščanje mineralnih surovin na njih že podeljena koncesija, z
izkoriščanjem pa se še ni pričelo; |
– če
se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo, z izvedbenim prostorskim
načrtom določena sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, uredijo
kmetijska zemljišča ali gozd, pa še ni izvedena. |
|
3. člen |
|
V
primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za zazidano stavbno
zemljišče ne vpliva na njegovo legalizacijo oziroma na izvršitev
inšpekcijskega ukrepa. |
Obveznost plačevanja nadomestila za zazidano stavbno zemljišče preneha,
ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega
dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor
oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del
stavbe, to dejstvo sporoči občini, ter novo stanje evidentira na
Geodetski upravi. Hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za
nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za
katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo in
izpolnjuje vse pogoje navedene v 5. členu tega odloka. |
Če
pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega
dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja
legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s
plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča
nadaljuje. |
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. |
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov
v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov
stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile. |
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh
prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. |
Za
poslovno dejavnost se po tem odloku štejejo objekti in prostori, v
katerih se opravlja kakršna koli poslovna, storitvena, proizvodna ali
kaka druga gospodarska dejavnost, apartmajski počitniški objekti in
prostori ter prostori v družinskih in kmečkih hišah, ki so namenjeni
drugim dejavnostim. |
Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni
dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na
prostem, odprte avtopralnice, manipulativne površine, na katerih se
opravlja gospodarska dejavnost, površine za obratovanje bencinskih
servisov in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti
(spremljevalni objekti in površine). Za poslovno površino se šteje
njihova dejanska površina. |
Če v
uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje alineje tega
člena, je pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec sam
o tem obvesti Območno enoto GURS, da pridobi te podatke. Do pridobitve
podatkov s strani GURS, občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih
evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev gradbenega
dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka,
ortofoto posnetkov). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da
sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se izpelje
skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. |
Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se
opredeli na podlagi prijave zavezanca oziroma se jih določi tako, da se
upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra
nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd. |
|
4. člen |
|
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
površine zemljiških parcel, na katerih je po izvedbenem prostorskem aktu
dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka
oziroma izkoriščanje mineralnih surovin v skladu s petim odstavkom
2. člena tega odloka. |
|
5. člen |
|
Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali
dela stavbe, oziroma lastnik. |
Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo
ali na osnovi pravnega akta s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje,
da je pridobila lastninske pravice (pogodba, zakon, odločba). |
Pravico uporabe fizična ali pravna oseba dokazuje z najemno, zakupno,
služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico uporabe
stavbnega zemljišča. |
|
6. člen |
|
Merila za določitev višine nadomestila so: |
– lega stavbnega zemljišča |
– dejanska raba zemljišča |
– opremljenosti zemljišča s komunalno infrastrukturo. |
|
II. OBMOČJE, NA KATEREM SE PLAČUJE
NADOMESTILO |
|
7. člen |
|
Nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se plačuje na
celotnem območju Občine Podčetrtek. |
Z
upoštevanjem lokacijskih ugodnosti, ki jih predstavljajo gostota javnih
funkcij in poslovnih dejavnosti, dostopnost z javnimi prometnimi
sredstvi, opremljenost s komunalno infrastrukturo, namenska raba po
občinskih prostorskih aktih in oddaljenost od občinskega središča, je
območje občine razdeljeno na tri kakovostna območja: |
I. območje: |
PODČETRTEK: Trška cesta, Zdraviliška cesta,
Slake od hiš. št. 1–16 |
II. območje: |
PODČETRTEK: Cesta na grad, Škofja Gora, |
|
IMENO |
|
PRISTAVA PRI MESTINJU hiš. št. 2, 3, 4, 4a,
5, 5a, 6, 7, 7a, 7b, 8, 9, 10, 11, 11a, 12, 13, 15, 16, 17, 18,
19, 20, 21, 21a, 21b, 21c, 21d, 22, 22a, 23, 24, 25, 26, 26a,
26c, 26d, 26e, 27, 27b, 27c, 27a, 28, 28a,28b, 28c, 29, 30, 30a,
40, 40a, 40b, 40c,40d, 41, 41a, 41b, 41c, 42, 43, 44 |
|
OLIMJE hiš. št.: 5, 6, 19, 20, 20 a, 24,
58, 60, 61, 62, 82, 84, |
|
SEDLARJEVO, hiš. št. 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 6,
8, 9, 14, 17a, 19, 22, 23, 24, |
|
NEZBIŠE hiš. št. 44a, 45, 46 |
III. območje: |
PRISTAVA PRI MESTINJU ostale hiš. št.,
OLIMJE ostale hiš. št., SEDLARJEVO ostale hiš. št., NEZBIŠE
ostale hiš. št. in vsa ostala naselja. |
Osnova za določitev območij je program opremljanja stavbnih zemljišč za
območje Občine Podčetrtek. |
V
primeru zgrajenih novih objektov, se le-ti vključijo v posamezno območje
glede na lego. |
Na
območju iz prvega odstavka tega člena se nadomestilo za zazidana stavbna
zemljišča, na katerih so grajene stavbe, ne plačuje, če stavbno
zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim in elektroenergetskim
omrežjem. |
|
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA – STAVBE |
|
8. člen |
|
Za
določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
1. opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti
ter napravami in dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave, |
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča, |
3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča. |
|
9. člen |
|
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami ter rabe oziroma možnosti priključka na te objekte in naprave,
se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
1. makadamska
cesta |
5
točk |
2. asfaltna
cesta |
15
točk |
3. hodnik za
pešce ob cesti |
20
točk |
4. javna
razsvetljava |
10
točk |
5. kanalizacija |
15
točk |
|
10. člen |
|
Namembnost stavbnega zemljišča se vrednoti glede na vrsto dejavnosti
oziroma namen uporabe z upoštevanjem lege v posamezni kakovostni skupini
z naslednjim številom točk: |
Namembnost zazidanega stavbnega zemljišča –
stavbe |
Lega stavbnega zemljišča – I. kakovostno
območje: |
1. Stanovanjski objekti |
|
|
– Stanovanjske površine v individualnih
hišah |
20
točk |
|
– Stanovanjske površine v objektih z 2–4
stanovanji |
15
točk |
|
– Stanovanjske površine v objektih z več
kot 4 stanovanji |
10
točk |
2. Stanovanjske površine v objektih za
začasno bivanje |
100
točk |
3. Poslovne in proizvodne dejavnosti –
poslovne površine |
240
točk |
4. Spremljevalni objekti in površine |
50
točk |
Za
II. kakovostno skupino se seštevek točk iz 7. in 8. člena tega odloka,
razen za stanovanjske površine v objektih za začasno bivanje, pomnoži s
faktorjem 0,75, za III. kakovostno območje pa s faktorjem 0,50. |
|
IV. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA
ZEMLJIŠČA |
|
11. člen |
|
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz tretjega odstavka
2. člena tega odloka se odmeri, če ima zemljiška parcela urejen dostop
do javnega cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na
javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje ter javno
kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma
malih čistilnih naprav. |
Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi
glede na podrobno namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih
občine in glede na lego v kakovostnem območju po naslednji tabeli: |
Namembnost nezazidanega stavbnega
zemljišča |
I. kakovostno območje |
II. kakovostno območje |
III. kakovostno območje |
Območje stanovanj in površine razpršene
poselitve |
30 |
22,50 |
15 |
Območje centralnih in proizvodnih
dejavnosti |
200 |
150 |
100 |
Pri
izračunu nadomestila se upošteva površina zemljiške parcele, ki se jo
šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku. |
|
12. člen |
|
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz petega odstavka 2. člena
tega odloka se točkuje s 70 točk/m2. |
Za
površino nezazidanega stavbnega zemljišča po tem členu se šteje
površina, ki je določena z izvedbenim prostorskim načrtom in ustreza
pogojem iz petega odstavka 2. člena tega odloka. |
Če
so na območju, namenjenem za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin,
tudi poslovni objekti, se ti štejejo za zazidano stavbno zemljišče.
Nadomestilo za njih se odmeri na način, ki je s tem odlokom določen za
zazidana stavbna zemljišča – stavbe. |
|
V. IZRAČUN VIŠINE NADOMESTILA |
|
13. člen |
|
Mesečna višina nadomestila se določi tako, da se stavbno zemljišče
točkuje po posameznih merilih tega odloka in se s seštevanjem izračuna
skupno število točk. Skupno število točk se pomnoži z ustrezno površino
zavezančevega objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z
vrednostjo točke za izračun nadomestila. |
|
14. člen |
|
Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2018 znaša 0,0607 centa,
za naslednja leta pa jo določi župan z ugotovitvenim sklepom. |
Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno
revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti
cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za
obdobje pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, če je količnik
večji od ena. |
Ugotovitveni sklep se objavi v Uradnih objavah Občine Podčetrtek. |
V
primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem
odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Podčetrtek, na
predlog župana. |
|
VI. ODMERA NADOMESTILA |
|
15. člen |
|
Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je
neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik
pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik, zakupnik), od katere se
plačuje nadomestilo. |
Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je
lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča oziroma uporabnik zemljišča, če
lastnik sporoči občinski upravi Občine Podčetrtek podatke o uporabniku. |
|
16. člen |
|
Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo. |
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojna enota
Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: finančni urad). |
Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o
stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje
občinska uprava Občine Podčetrtek. |
Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz
uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za
posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov in na podlagi prijave
neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča. |
S
podatki, ki jih ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike
na način, kot določajo predpisi o graditvi objektov. |
Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi Občine Podčetrtek vse
podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku
in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer najkasneje
v 30 dneh od nastanka obveznosti oziroma spremembe. |
Če
zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku
iz prejšnjega odstavka, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih
evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti. |
Če
nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med
letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, v katerem je
obveznost ali sprememba nastala. |
|
VII. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA |
|
17. člen |
|
Nadomestilo se ne plačuje: |
– za
zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe; |
– za
objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna
predstavništva; |
– za
objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno; |
– za
stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. |
Nadomestila se na lastno zahtevo oprosti zavezanec, ki je kupil novo
stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko
hišo, če je v ceni ali neposredno plačal komunalni prispevek ali izvedel
opremljanje po pogodbi o opremljanju po določbah zakona, ki ureja
prostorsko načrtovanje. |
Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so prejemniki denarne
socialne pomoči ali varstvenega dodatka. |
Oprostitev plačevanja nadomestila se uvede na pisno zahtevo zavezanca,
ki jo mora zavezanec skupaj z ustreznimi dokazili vložiti najkasneje do
31. januarja za tekoče leto pri občinski upravi Občine Podčetrtek. |
Oprostitev plačevanja nadomestila iz drugega odstavka tega člena traja 5
let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma
stanovanjsko hišo. |
|
VIII. VZDRŽEVANJE PODATKOV ZA NUSZ |
|
18. člen |
|
Podatke za odmero nadomestila vzdržuje občinska uprava Občine Podčetrtek
na osnovi uradnih podatkov in lastnih evidenc. |
Vse
spremembe podatkov, ki vplivajo na določevanje odmere nadomestila,
morajo zavezanci sporočiti Občini Podčetrtek najkasneje 15 dni od
nastanka spremembe. Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le
spremembe, ki bodo sporočene do 31. januarja tekočega leta, naknadne
spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu. |
|
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
19. člen |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v Občini Podčetrtek (Uradni list RS,
št. 108/03 in 69/09). |
|
20. člen |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019. |
|
Št. 032-0180/2018 |
Podčetrtek, dne
24. avgusta 2018 |
|
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja l.r. |