|
Na podlagi
52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A) v povezavi s prvim odstavkom 30. člena
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 57/12) in 14. člena
Statuta Občine Semič
(uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 57/10 je Občinski svet
Občine Semič na 20. redni seji dne 27. 6. 2013 sprejel |
|
O D L O K |
|
o
občinskem prostorskem načrtu Občine Semič |
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet
občinskega prostorskega načrta) |
|
Občina
Semič s tem odlokom sprejme Občinski prostorski načrt Občine Semič (v
nadaljevanju: OPN), ki določa strateške usmeritve prostorskega razvoja
občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za
načrtovanje posegov v prostor. |
|
2. člen |
|
(vsebina
OPN) |
|
(1) OPN Občine
Semič vsebuje tekstualni in grafični del. |
|
(2) Tekstualni
del: |
|
I. Uvodne
določbe. |
|
II. Strateški
del OPN Občine Semič: |
|
1. Izhodišča
in cilji prostorskega razvoja |
|
občine |
|
2. Zasnova
prostorskega razvoja občine |
|
3. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture in |
|
grajenega
javnega dobra lokalnega pomena |
|
4. Okvirna
območja naselij, vključno z območji |
|
razpršene
poselitve |
|
5 Usmeritve
za prostorski razvoj občine |
|
6. Usmeritve
za razvoj v krajini |
|
6.1 Razvojna
območja za dejavnosti, vezane na |
|
naravne
vire |
|
6.2 Usmeritve
za prostorski razvoj na posebnih |
|
območjih |
|
6.3 Usmeritve
za varstvo pred naravnimi in |
|
drugimi
nesrečami, območja zaščite in |
|
reševanja
ter za obrambne potrebe |
|
7. Koncept
prostorskega razvoja Semiča |
|
8. Usmeritve
za določitev namenske rabe |
|
zemljišč |
|
9. Usmeritve
za določitev prostorskih |
|
izvedbenih pogojev |
|
10. Usmeritve
za urejanje prostora z občinskimi |
|
podrobnimi prostorskimi načrti |
|
III. Izvedbeni
del OPN Občine Semič: |
|
1. Splošne
določbe |
|
2. Enote
urejanja prostora |
|
3. Območja
namenske rabe prostora |
|
4. Skupni
prostorski izvedbeni pogoji |
|
4.1
Prostorski izvedbeni pogoji glede |
|
namembnosti, vrste objektov in vrste |
|
posegov |
|
4.1.1
Prostorski izvedbeni pogoji na |
|
površinah
namenjenih poselitvi |
|
4.1.2
Prostorski izvedbeni pogoji na |
|
ostalih
površinah osnovne namenske rabe |
|
4.1.3
Prostorski izvedbeni pogoji za |
|
vinogradniška območja in odprti prostor |
|
4.2
Prostorski izvedbeni pogoji za |
|
oblikovanje objektov in posegov v prostor |
|
4.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za |
|
urbanistično, arhitekturno in krajinsko |
|
oblikovanje |
|
4.2.2
Prostorski izvedbeni pogoji za |
|
parcelacijo in gradbene parcele |
|
4.3
Prostorski izvedbeni pogoji za |
|
gospodarsko javno infrastrukturo |
|
4.3.1
Prostorski izvedbeni pogoji za |
|
prometno
urejanje |
|
4.3.2
Prostorski izvedbeni pogoji za |
|
komunalno, energetsko in elektronsko |
|
komunikacijsko opremljanje |
|
4.3.3
Prostorski izvedbeni pogoji za |
|
ravnanje
z odpadki |
|
4.4
Prostorski izvedbeni pogoji glede |
|
ohranjanja narave, kulturne dediščine, |
|
varstva
okolja in naravnih dobrin |
|
4.4.1
Prostorski izvedbeni pogoji glede |
|
ohranjanja narave |
|
4.4.2
Prostorski izvedbeni pogoji glede |
|
ohranjanja kulturne dediščine |
|
4.4.3
Prostorski izvedbeni pogoji glede |
|
varstva
okolja in naravnih dobrin ter |
|
varovanja
zdravja |
|
4.5
Prostorski izvedbeni pogoji glede |
|
varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
in
obrambnih potreb |
|
5. Podrobni
prostorski izvedbeni pogoji |
|
6.
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih |
|
predvidenih OPPN |
|
IV. Prehodne,
posebne in končne določbe |
|
(3) Grafični
del: |
|
Grafični prikazi
strateškega dela OPN: |
|
I.1 Zasnova
prostorskega razvoja Občine Semič M 1:50.000 |
|
I.2 Zasnova
gospodarske javne infrastrukture M 1:50.000 |
|
Občine
Semič |
|
I.3 Prikaz
območij naselij, določitev okvirnih |
|
območij
razpršene poselitve v Občini Semič M 1:50.000 |
|
I.4 Usmeritve
za razvoj poselitve in celovito |
|
prenovo
Občine Semič M 1:50.000 |
|
I.5 Usmeritve
za razvoj v krajini M 1:50.000 |
|
I.6 Usmeritve
za določitev namenske rabe M 1:50.000 |
|
zemljišč
in prostorskih izvedbenih pogojev |
|
Grafični prikazi
izvedbenega dela OPN: |
|
1. Pregledna
karta občine z razdelitvijo na |
|
liste M 1:50.000 |
|
2. Pregledna
karta Občine Semič s prikazom |
|
osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij M 1:50.000 |
|
gospodarske javne infrastrukture |
|
3. Prikaz
območij enot urejanja prostora, |
|
osnovne
oziroma podrobnejše namenske |
|
rabe
prostora in prostorskih izvedbenih |
|
pogojev M 1:5.000 |
|
4. Prikaz
območij enot urejanja prostora in |
|
gospodarske javne infrastrukture M 1:5.000 |
|
5. Prikaz
območij OPPN in DPN |
|
M 1:50.000 |
|
(3) Obvezne
priloge OPN |
|
1. Izvleček
iz Strategije prostorskega razvoja |
|
Slovenije |
|
2. Prikaz
stanja prostora |
|
3. Strokovne
podlage na katerih temeljijo |
|
rešitve
prostorskega akta |
|
4. Smernice
in mnenja nosilcev urejanja |
|
prostora |
|
5.
Obrazložitev in utemeljitev prostorskega |
|
akta |
|
6. Povzetek
za javnost |
|
7. Okoljsko
poročilo |
|
(4) Druge
priloge: |
|
1.
Prostorski izvedbeni pogoji za postavitev |
|
nezahtevnih objektov |
|
2.
Prostorski izvedbeni pogoji za postavitev |
|
enostavnih objektov. |
|
3. člen |
|
(obrazložitev pojmov) |
|
(1) V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:
|
|
– avtobusno postajališče: posebej označena prometna površina na vozišču
ali zunaj njega, namenjena ustavljanju avtobusov. Obsega tudi čakališče
(peron), ki je lahko zavarovan z nadstrešnico, |
|
– avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja, izviren,
samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija
objektov), |
|
– bruto tlorisna površina stavbe je skupna površina vseh etaž stavbe, ki
so nad nivojem terena in pod njim, |
|
– centralne dejavnosti sestavljajo terciarne in kvartarne dejavnosti,
|
|
– dozidava objekta je povečanje bruto tlorisne površine obstoječega
objekta do največ 50%, |
|
– enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne
potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso
namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo
gradbenega dovoljenja, |
|
– enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) so prostorsko in
funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjenih poselitvi
in druga območja s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov,
|
|
– faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno
projekcijo najbolj izpostavljenih delov objekta nad terenom in površino
gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo površine
napuščev, balkonov, nadstreškov ipd., upoštevajo pa se tlorisne
projekcije nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
– faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno
površino objekta nad terenom in površino gradbene parcele. Pri izračunu
bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo: neizkoriščeno
podstrešje, površine balkonov, nadstreškov in odprtih teras ter površine
garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski
prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem
podstrešju – mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer
je svetla višina prostora večja od 1,60 m, |
|
– gospodarska javna infrastruktura (GJI) so vodi, objekti in naprave, ki
so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb in je določena z
zakonom ali odlokom občine ter drugi vodi, objekti in naprave v splošni
rabi, |
|
– gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, ki so namenjene graditvi in funkcionalni rabi
objekta, |
|
– gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt
oziroma se objekt dozida ali nadzida, |
|
– grajeno javno dobro so zemljišča in objekti, ki so glede na dejavnost
namenjeni splošni oziroma skupni rabi in so v javni lasti, |
|
– javne površine so površine, katere raba je pod enakimi pogoji
namenjena vsem, ne glede na lastništvo, |
|
– kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do
točke loma vertikale v poševni del zaključenega sloja strešne
konstrukcije, |
|
– kvartarne dejavnosti (družbene dejavnosti) so šolstvo, zdravstvo,
socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, kultura, uprava,
verske in družbene organizacije, |
|
– legalno zgrajen objekt je objekt zgrajen na podlagi upravnega
dovoljenja oziroma je bil zgrajen pred letom 1967, |
|
– nadzidava objekta je povečanje bruto tlorisne površine obstoječega
objekta brez povečanja zazidane površine objekta, |
|
– namenska raba površin (v nadaljevanju: NRP) je členitev prostora na
zaokrožena območja s pretežno (prevladujočo) enotno planirano
namembnostjo površin in objektov. |
|
– nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in
pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje,
izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v
nasprotju z njim, |
|
– nestanovanjske kmetijske stavbe so objekti za rejo živali (hlevi,
svinjaki, staje), objekti za spravilo pridelkov (seniki, skednji,
kozolci, kašče, hrami, koruznjaki, sušilnice sadja) in objekti za
shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope
itd.), |
|
– nestanovanjske stavbe so stavbe, v katerih je več kot polovica
uporabne površine nestanovanjskih, |
|
– nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, za katere
je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja po skrajšanem postopku,
|
|
– obrtne delavnice so objekti manjših tlorisnih gabaritov za opravljanje
nemoteče obrtne dejavnosti (proizvodna obrt, storitve ipd), |
|
– osnovni (glavni) objekt oblikuje z urbanistično in arhitekturno
zasnovo osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo,
sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom, |
|
– počitniška stavba je stavba namenjena občasnemu bivanju,
|
|
– podrobnejša namenska raba površin (v nadaljevanju: PNR) je podrobnejša
členitev osnovne namenske rabe površin, |
|
– priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno
zemljišče in je za vodotoke II. reda širine 5 m, |
|
– regulacijska linija (RL) je meja med površino v javni rabi (cesta,
pločnik, zelenica) in med površino v nejavni rabi, |
|
– rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali
spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne
spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi,
zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi gre za
bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več
kakor 10%. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za
objekte gospodarske javne infrastrukture, |
|
– spremljajoči objekti so samostojni ali prizidani objekti na
funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta in dopolnjujejo njegovo
namembnost (npr. večje garaže, delavnice), |
|
– stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne
površine uporablja za bivanje, |
|
– terciarne dejavnosti so trgovina, gostinstvo in storitvena obrt.
Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v
naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska
naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri
sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni,
prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne,
okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Za gostinstvo
po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških
stanovanjih, |
|
– varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih,
poslovnih in drugih objektov, prometne infrastrukture, površinskih kopov
mineralnih surovin in drugih površin, |
|
– večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več
stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti),
|
|
– zazidana površina objekta je površina zemljišča, ki jo določa
pravokotna projekcija zunanjih zidov stavbe na zemljišče. V zazidano
površino niso vključeni sekundarni deli (npr. zunanja stopnišča,
klančine, nadstreški nad vhodi) in površine pomožnih objektov (npr.
rastlinjaki, lope), |
|
– zidanica je gospodarski objekt za kletarjenje, spravilo in predelavo
grozdja, sadja in pridelavo ter shranjevanje vina ter za shranjevanje
drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja idr. V delu objekta so
lahko tudi prostori za občasno bivanje uporabnika in za zidaniški
turizem, |
|
– železniška postaja: prometna površina z več tiri, postajnimi poslopji
in peroni za vstopanje in izstopanje potnikov ter nakladanje in
razkladanje blaga. |
|
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v
tem členu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja
prostorskega načrtovanja in graditve objektov. |
|
II. STRATEŠKI DEL OPN
OBČINE SEMIČ |
|
1. Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
|
4. člen |
|
(osnovne ugotovitve o
stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja) |
|
(1) Za poselitveno strukturo Občine Semič je značilna razpršena
poselitev s prevlado majhnih naselij z do 100 prebivalci, le štiri
naselja imajo več kot 100 prebivalcev (Črešnjevec, Črmošnjice, Osojnik
in občinsko središče Semič). Po popisu iz leta 2002 je imel Semič 1905
prebivalcev, celotna občina pa 3710 prebivalcev v 47 naseljih.
|
|
(2) Prostorski razvoj v Občini Semič se je v zadnjih letih izvajal v
okvirih prostorskega plana iz leta 1986. Občina Semič je dopolnjevala
prostorski plan z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih
zemljišč za prostorski razvoj je v nekaterih naseljih večinoma
izkoriščen tako, da je v teh naseljih relativno malo nezazidanih
stavbnih zemljišč, v drugih pa je več nezazidanih stavbnih zemljišč.
|
|
(3) Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnje stanovanj za
lastne potrebe in v manjši meri za trg, gradnja objektov za trgovino,
proizvodne dejavnosti in storitve. Prav tako je močan interes za gradnjo
zidanic, večinoma kot gospodarskih objektov in tudi kot sekundarna
bivališča. Interes za nakup stanovanj je prisoten le iz občine. Interes
za gradnjo trgovskih objektov je prisoten predvsem izven občine. Interes
za gradnjo objektov za proizvodne dejavnosti in storitve je prisoten iz
območja občine in sosednjih območij, interes iz drugih urbanih središč
je manjši. |
|
(4) Prostorske možnosti za razvoj z vidika prometne dostopnosti in
komunalnega opremljanja so predvsem v Semiču, v manjši meri tudi v
manjših lokalnih središčih. Glede na dosedanji razvoj, možnosti
infrastrukturnega opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje
razporeditve dejavnosti, imajo prednostni položaj za načrten dolgoročen
razvoj občinsko središče Semič in manjša lokalna središča (Črešnjevec,
Stranska vas, Štrekljevec, Črmošnjice). |
|
(5) Možnosti prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom
kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter z območji varstva naravnih vrednot,
kulturne dediščine ter vodnih virov. Možnosti prostorskega razvoja
naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena,
dostopnost ter možnost infrastrukturnega urejanja. |
|
5. člen |
|
(razvojne potrebe v
občini ter razvojne potrebe države in regije) |
|
(1) Razvojni interesi države in Bele krajine na območju Občine Semič so
izgradnja načrtovane hitre ceste tretje razvojne osi, izgradnja
prenosnega plinovoda R45 ter izboljšave prometnega omrežja in oskrbe z
električno energijo. |
|
(2) Medobčinski razvojni interes je dokončanje gradnje višinskega
vodovoda. |
|
(3) Lokalni razvojni interesi so:
|
|
– nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča in
manjših lokalnih središč, |
|
– zagotovitev območij za bivanje in druge krajevne razvojne potrebe v
drugih naseljih, |
|
– revitalizacija nekaterih kočevarskih vasi za potrebe razvoja turizma
in primarnih dejavnosti, |
|
– gradnja doma starejših občanov,
|
|
– zagotovitev novih območij za razvoj proizvodnih, storitvenih in
oskrbnih dejavnosti ter zagotovitev novih delovnih mest, |
|
– razvoj turizma in izgradnja zimsko-letnega turistično-rekreacijskega
centra Črmošnjice-Rog ter povečanje smučišča do doline in vzpostavitev
novega dostopa na smučišče, |
|
– izboljšave in nove gradnje krajevnega prometnega ter komunalnega,
energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja. |
|
6. člen |
|
(medsebojni vplivi in
povezave z območji sosednjih občin) |
|
Prostorski razvoj za naslednje obdobje je zasnovan prednostno v
občinskem središču in v manjših lokalnih središčih tako, da morebitni
vplivi ne bodo segali do meje sosednjih občin. Razvoj drugih naselij je
načrtovan pretežno za lastne potrebe tako, da večinoma ostaja v okvirih
obstoječe poselitve in ne bo imel prekomernih vplivov na sosednja
območja oziroma občine. |
|
7. člen |
|
(cilji skladnega
prostorskega razvoja občine) |
|
Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Semič
so: |
|
– zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski
razvoj naselij za potrebe bivanja in zaposlitve ter drugih prvin okolja,
z omogočanjem zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja
prihodnjih generacij, |
|
– zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji za
zaposlitev (proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti), krepitev
centralnih dejavnosti in s površinami za bivanje, |
|
– zagotavljanje površin za razvoj manjših lokalnih središč s krepitvijo
centralnih dejavnosti in s površinami za bivanje ter manjših območij za
zaposlitev, |
|
– spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih
javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih
stanovanjskih potreb, |
|
– razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s
ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, |
|
– razvijanje lokalnih trgovskih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih
se območjih poselitve, |
|
– spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij, skladno z
vrednotami ohranjanja kulturne dediščine, |
|
– spodbujanje reurbanizacije opuščenih ali neustrezno izkoriščenih
stavbnih zemljišč in stavbnega fonda v naseljih, |
|
– revitalizacija nekdanjih kočevarskih vasi na obrobju Kočevskega Roga,
|
|
– izoblikovanje prostorskih mehanizmov za zaustavitev trendov upadanja
števila enot kulturne dediščine in njihovega upadanja ter nekakovostne
urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine,
kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine,
|
|
– izboljšanje bivalnih in delovnih razmer v naseljih,
|
|
– izboljšanje urejenosti javnih površin v naseljih in njihove opreme,
|
|
– zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo,
|
|
– zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj turizma, športa in
rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti, |
|
– spodbujanje razvoja sonaravnega turizma,
|
|
– varovanje narave in naravnih vrednot, kulturne dediščine, vodnih virov
ter najboljših kmetijskih zemljišč, |
|
– vključevanje dediščine v trajnostni prostorski razvoj občine ob
upoštevanju njene posebne narave in družbenega pomena, |
|
– ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi
značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni – Kočevski
Rog, Belokranjski ravnik, |
|
– obnavljanje in dograjevanje prometnega omrežja in izboljšanje
prometnih razmer v naseljih ter razvoj javnega prometa, |
|
– obnavljanje in dograjevanje komunalnega, energetskega in elektronsko
komunikacijskega omrežja in zagotavljanje osnovne oskrbe v vseh območjih
občine, celovito infrastrukturno urejanje novih območij poselitve ter
uvajanje obnovljivih virov energije. |
|
2. Zasnova prostorskega
razvoja občine |
|
8. člen |
|
(prednostna območja za
razvoj poselitve in dejavnosti) |
|
(1) Prednostno območje, na katerega bo občina usmerjala razvoj
poselitve, je občinsko središče. Druga poselitvena območja, na katera bo
občina usmerjala poselitev, so mala lokalna središča Črešnjevec,
Štrekljevec, Stranska vas in Črmošnjice ter Rožni Dol. Na ostalih
območjih bo občina ohranjala poselitev v manjših naseljih ter ohranjala
avtohtono razpršeno poselitev v razloženih naseljih na vinogradniških
območjih. |
|
(2) Za stanovanjsko gradnjo se bodo zagotavljale zadostne razvojne
površine, z upoštevanjem racionalne rabe prostora, s strnjeno gradnjo
objektov in višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih. Stanovanjsko
gradnjo se usmerja na območja, kjer je možno z razmeroma nizkimi stroški
zagotavljati ustrezno infrastrukturno opremljenost. |
|
(3) Proizvodne, servisne, storitvene in druge podobne dejavnosti bo
občina usmerjala v industrijsko cono Iskra, v proizvodno servisno cono
Vrtača, v gospodarsko cono v Semiču, v načrtovano cono na Vrtači in na
območja naselij, kjer to omogočajo prostorske možnosti in omejitve ter
potrebna infrastruktura. Pri umeščanju in razvoju dejavnosti se
upoštevajo njihovi vplivi na okolje ter združljivost z drugimi
dejavnostmi in rabami prostora. |
|
(4) Razvoj terciarnih dejavnosti in družbenih dejavnosti se usmerja v
občinsko središče Semič ter manjša lokalna središča, s ciljem dosegati
visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se
dopolnjuje glede na demografska gibanja ter razvojne potenciale.
|
|
(5) Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma, rekreacije in
prostočasnih dejavnosti. Spodbuja se dopolnilne in dodatne dejavnosti na
podeželju, z upoštevanjem ohranjanja narave in varstva kulturne
dediščine. Prednostna območja so predvsem zimsko-letni
turistično–rekreacijski center Črmošnjice-Rog, območje Kočevskega Roga,
Črmošnjičice, Bajer pri Potokih ter vinogradniška območja z vinskimi
cestami, zidanicami in vinotoči. |
|
(6) Razmestitev dejavnosti v prostoru mora upoštevati zgodovinske,
kulturne in krajinske značilnosti prostora in njihove medsebojne
povezave. Dejavnosti je potrebno razvijati tako, da ustvarjajo ali
ohranjajo kakovostna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo
prostorsko in časovno kontinuiteto. |
|
(7) Dejavnosti in posege v prostor je treba načrtovati na način, da ne
prizadenejo naravnih ter varovanih vrednot in materialne substance
dediščine, s čimer bo dosežena njihova trajna ohranitev ali povečanje
njene vrednosti. |
|
(8) Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti so prikazana v
strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1. |
|
9. člen |
|
(omrežje naselij z
vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
|
(1) Omrežje naselij v Občini Semič ter njihova vloga in funkcija je
zasnovano policentrično. Opredeljeno je na osnovi števila in strukture
prebivalcev, razmestitve centralnih dejavnosti, delovnih mest in drugih
funkcij javnega značaja in se razvrščajo v kategorije lokalnih središč:
|
|
– občinsko središče je Semič,
|
|
– manjša lokalna središča so naselja Črešnjevec, Črmošnjice, Stranska
vas, Štrekljevec, |
|
– mikro lokalno središče je Rožni Dol.
|
|
(2) Semič se bo še naprej razvijal kot občinsko središče in zaposlitveno
središče ter krepil svojo vlogo v omrežju naselij. Dejavnosti občinske
ravni so: upravne funkcije lokalne skupnosti, trgovina in gostinstvo na
občinski ravni, prenočitvene zmogljivosti, predšolsko varstvo, osnovno
izobraževanje, glasbena šola, drugo izobraževanje, knjižnica, muzejska
zbirka, zdravstvena postaja, lekarna, kulturni dom in drugi prostori za
kulturne dejavnosti. V naselju se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z
domom za starejše občane, športno rekreacijskim parkom ter krepile v
smislu kakovosti in turistične ponudbe. Za občinsko središče Semič se
izdela urbanistični načrt. |
|
(3) Mala lokalna središča Črešnjevec, Stranska vas, Štrekljevec in
Črmošnjice ter mikrolokalno središče Rožni Dol bodo še naprej krepila
svoje funkcije v smislu kakovosti in dopolnjevanja dejavnosti (osnova
trgovska oskrba, gostinstvo, storitve, gasilski domovi in večnamenski
prostori za kulturne dejavnosti, ureditve za rekreacijo, turistična
ponudba) in dopolnjevanja centralnih dejavnosti (otroško varstvo,
podružnična šola v Štrekljevcu). Črmošnjice se bodo razvijale kot
zimsko-letni turistični center in vstopna točka v Kočevski Rog.
|
|
(4) Druga naselja v občini so podeželska naselja, pretežno ruralnega
značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva. Ta
naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno z
usklajenimi razvojnimi pobudami kot prepletanje kmetijstva in
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. |
|
(5) Kočevarska naselja na obrobju Črmošnjiške doline se revitalizirajo
predvsem v smeri trajnostnega turističnega razvoja, revitalizacija
Toplega Vrha je namenjena izključno za potrebe kmetijstva (pašništvo,
košnja). |
|
(6) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano
v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1. |
|
10. člen |
|
(temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
|
(1) Primarne prometne povezave na državni in regionalni ravni potekajo v
smeri sever – jug po regionalni cesti Soteska–Črnomelj in v smeri
zahod–vzhod po regionalni cesti Ručetna vas–Štrekljevec–Jugorje.
Načrtuje se hitra cesta tretje razvojne osi po vzhodnem in osrednjem
delu občine, ki bo zagotavljala prometno povezavo na nivoju regije in
države ter z Republiko Hrvaško. Na načrtovano hitro cesto se navezuje
obstoječe in predvideno cestno omrežje občine. |
|
(2) Sekundarne prometne povezave na regionalni ravni so Semič–Uršna
sela–Novo mesto, Semič–Štrekljevec–Jugorje, Semič–Gradac, Krvavčji
vrh–Metlika in Stranska vas–Črnomelj. |
|
(3) Železniška proga Ljubljana–Novo mesto–Črnomelj–Metlika se nadaljuje
do Karlovca v Republiki Hrvaški. |
|
11. člen |
|
(druga za občino
pomembna območja) |
|
(1) Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet:
|
|
– na območjih prepoznavnih naravnih kvalitet (Kočevski Rog, Belokranjski
ravnik, doline Krupe, Črmošnjičice in Divjega potoka, Bajer pri Potokih,
območje Malin in Brezove Rebri, vinogradniška območja) se bo ohranjala
biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot, |
|
– na območjih varstva kulturne dediščine se zagotavlja celostno varstvo,
|
|
– na območjih ustvarjenih kakovosti prostora niso sprejemljivi posegi,
ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem
vrednost prepoznavnih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve in
poseganja v prostor je na teh območjih treba upoštevati tudi varstveni
vidik. |
|
(2) Območja površinskih voda (Krupa, Črmošnjičica in Divji potok, Bajer
pri Potokih in drugi manjši vodotoki) se varujejo v smislu kvalitete in
količine ter kvalitetnega obvodnega prostora. |
|
(3) Zimsko-letni turistično-rekreacijski center Črmošnjice-Rog se bo
razvijal v smislu kvalitete in dopolnjevanja s športno rekreacijskimi in
turističnimi programi in ureditvami. Načrtovano je povečanje smučišča do
doline z novim dostopom na smučišče. |
|
(4) Na območju pridobivalnih prostorov kamnolomov Brezovica, Vrčice in
Topli Vrh se bodo izvajali ukrepi za zmanjšanje vplivov izkoriščanja na
okolje s sanacijo in rekultivacijo že izkoriščenih območij. |
|
(5) V območjih opuščenih kočevarskih vasi ponovna poselitev ni možna.
Izjeme so vasi ob smučišču (Gričice, Gače, Komarna vas), Planina,
Brezovica in Blatnik, kjer je zaradi prisotnosti infrastrukture določena
stopnja poselitve sprejemljiva ob sočasnem upoštevanju vseh omejitev, ki
veljajo za tovrstno dediščino ter zagotavljanju ohranjanja kulturne
krajine pred zaraščanjem. Revitalizacija Toplega Vrha je namenjena
izključno za potrebe kmetijstva (pašništvo, košnja). |
|
3. Zasnova gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena |
|
12. člen |
|
(splošna določila) |
|
(1) Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena se bo še naprej
razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami razvoja,
dopolnjevala in izboljševala se bo predvsem na območjih z neustrezno ali
pomanjkljivo oskrbo, v smislu enakovredne opremljenosti in učinkovitega
varstva okolja. |
|
(2) Graditev lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato
je prostorski razvoj pogojen z gradnjo, dopolnjevanjem ter prenovo
infrastrukturnega omrežja. S prostorskim načrtovanjem se zagotavlja
smotrna raba energije ter zmanjšajo stroški izgradnje in obratovanja
infrastrukture. |
|
(3) Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v
prostor umeščena tako, da ne prizadene naravovarstveno občutljivih
območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov
ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih
varstvenih območij) in varovanih vrednot in materialne substance
dediščine ter da se zagotovi njihova prostorska integriteta. Pri
umeščanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih
arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških
ostalin. Izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so hkrati že
stavbna zemljišča po veljavnih prostorskih aktih in v prostor robnih
delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi
rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno
sprostiti za gradnjo. |
|
(4) Komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo
podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s
predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). |
|
(5) Bazne postaje mobilne telefonije, TV in radijski oddajniki in drugi
infrastrukturni vodi in objekti se umeščajo v prostor tako, da je njihov
vpliv na vidno podobo prostora ter na območja in objekte ohranjanaja
narave in varstva kulturne dediščine čim manj moteč. Bazne postaje ne
smejo biti nameščene na objektih kulturne dediščine. |
|
(6) Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja pogoje za
ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopov
pred in za zajezitvijo. Vodotoke je treba urejati tako, da to ne bo
izključevalo možnosti za izkoriščanje vode za pogon obnovljenih žag in
mlinov (kulturni spomeniki). |
|
(7) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem
delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2. |
|
13. člen |
|
(zasnova prometne
infrastrukture) |
|
(1) Cestno omrežje se bo razvijalo z novogradnjami in rekonstrukcijami v
skladu s potrebami varnega in tekočega prometa ter povezovanja na
regionalni in lokalni ravni. Državni cesti R1-216 Soteska–Črnomelj in
R2-421 Ručetna vas–Štrekljevec–Jugorje je potrebno prenoviti ter
opremiti s počivališči in razgledišči za potrebe povečanja turističnega
prometa. V območjih naselij so potrebne ustrezne ureditve za pešce in
kolesarje. Dokončno se uredi cesto R3-938 Črmošnjice–Komarna
vas–Gričice. |
|
(2) Načrtovana hitra cesta tretje razvojne osi bo državo, regijo in
občino povezala z Republiko Hrvaško na mejnih prehodih na Vinici in v
Metliki. S hitro cesto bo občina povezana z delovnimi mesti ter
upravnimi, izobraževalnimi, zdravstvenimi, kulturnimi in drugimi centri
v regiji (Novo mesto, Črnomelj, Metlika) in v širšem območju. Prednostno
se bodo urejale povezave obstoječega cestnega omrežja na načrtovano
hitro cesto. |
|
(3) Vzdržujejo, prenavljajo in modernizirajo se vse lokalne ceste in
poti, prednostno pa cestno omrežje, ki vodi v naselja na obrobju občine,
na obrobju Kočevskega Roga ter na vinogradniških območjih. V Semiču in
posameznih naseljih ter na vinogradniških območjih se za izboljšanje
prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove cestne povezave.
Dosedanji, pogosto parcialni način širitve naselij, je prerasel prvotno,
tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza
več sedanjim potrebam. Nova poselitev se planira s sočasnim načrtovanjem
prometnega omrežja, ki istočasno odpravlja nekatere težave sedanje
prometne urejenosti. Vsi objekti morajo imeti zagotovljen neposreden ali
posreden dostop z javne ceste. |
|
V naseljih se bodo izvajali ukrepi za umirjanje prometa, varnost
kolesarjev in pešcev, v območjih varstva kulturne dediščine se bodo
prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim
značilnostim kulturne dediščine. |
|
(4) Gozdne ceste se obnavljajo za potrebe gospodarjenja z gozdovi ter za
potrebe turizma in rekreacije (pohodništvo, lov, kolesarjenje).
|
|
(5) Površine za mirujoči promet se zagotavljajo v Semiču, v lokalnih
središčih in drugih naseljih z ustreznim številom parkirnih mest v
okviru javnih površin oziroma na funkcionalnih zemljiščih objektov.
Gradnja novih objektov je pogojena z ustreznim številom parkirnih mest
na parceli, namenjeni gradnji. |
|
(6) Kolesarsko omrežje poteka po osnovnem cestnem omrežju, pri
novogradnjah in rekonstrukcijah ter na odsekih skozi naselja in med
naselji se ureja kot kolesarske steze, poti in pasove, ločeno od
motornega prometa. Obstoječe in predvideno kolesarsko omrežje se ureja
kot povezan sistem tudi v turistične in rekreativne namene. |
|
(7) Hodniki za pešce se urejajo v Semiču, v lokalnih središčih in ob
cestah z več peš prometa ter na odsekih šolskih poti. |
|
(8) Skozi občino poteka železniška proga Ljubljana–Novo
mesto–Črnomelj–Metlika, ki ostaja tudi v bodoče v istem koridorju.
Prednostna usmeritev za razvoj javnega potniškega prometa so izboljšave
urejenosti železniške postaje Semič in železniškega postajališča Rožni
Dol ter zagotovitev parkiranja (prestopna točka iz osebnega na javni
potniški promet). |
|
(9) Za izboljšanje medkrajevne povezanosti si bo občina prizadevala
vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa. Postajališča
javnega potniškega prometa so razporejena ob cestnem omrežju občine v
skladu z zasnovo poselitve tako, da je zagotovljen dober dostop do
občinskega središča in drugih središč v regiji in širšem prostoru ter
delovnih mest in osnovnih šol (šolski avtobus). Avtobusna postajališča
so umeščena v naseljih ali v neposredni bližini tako, da je dostop
varen. Občina si bo prizadevala, da bodo vsa postajališča urejena izven
vozišča cest in opremljena s tipsko oblikovanimi nadstreški, dostopi po
peš poteh pa ločeni od motornega prometa. |
|
14. člen |
|
(zasnova oskrbe z vodo) |
|
(1) Oskrba z vodo v Občini Semič se zagotavlja preko magistralnega
sistema za celotno območje Bele krajine. Z dograditvijo belokranjskega
vodovoda bodo vsi sistemi povezani v celovit vodovodni sistem, razen
ločenih sistemov Rožni Dol in Planina. |
|
(2) Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo, zlasti
na deficitarnih območjih. Za nova razvojna območja se sočasno s
poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba. |
|
(3) Preveri se možnost uporabe geotermalne vode pri Črmošnjicah za
potrebe razvoja turizma in za oskrbo s toplotno energijo. |
|
(4) Obstoječa vodna vira pri Brezovici in Blatniku sta globinska, vodni
vir pri Srednji vasi je površinski in je odvisen tudi od količine
padavin. Občina si bo prizadevala za pripravo in sprejem odlokov za
varstvo obstoječih in novih vodnih virov. |
|
15. člen |
|
(zasnova odvajanja in
čiščenja odpadnih vod) |
|
(1) Postopno se bo dograjevalo kanalizacijsko omrežje Semiča z
vključevanjem obstoječih in predvidenih območij za poselitev, obstoječa
čistilna naprava (1.150 PE) se bo povečala. |
|
(2) Postopoma se bo dograjevalo obstoječe kanalizacijsko omrežje s
čistilnimi napravami v Črmošnjicah (250 PE), Sovinku (80 PE) in
Krvavčjem Vrhu (rastlinska čistilna naprava z 90 PE) z vključevanjem
novih poselitvenih površin in objektov. Za čistilno napravo v
Črmošnjicah se zagotavljajo rešitve, ki bodo preprečevale vplive na
vodovarstveno območje za oskrbo severozahodnega dela občine in sosednjih
občin. |
|
(3) Novo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo se bo postopoma
zagotavljalo v turistično-rekreacijskem centru Črmošnjice-Rog ter v
Črmošnjiški dolini v skladu z razvojem naselij. |
|
(4) Območja manjših naselij in razpršene poselitve se opremljajo s
skupinskimi in individualnimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih
voda. |
|
16. člen |
|
(zasnova energetike) |
|
(1) Preko območja občine Semič potekata dva daljnovoda DV 2x110 kV
Hudo–Gotna vas–Črnomelj in DV 2x110 kV (Jugorje)–Osojnik–Metlika) ter 20
kV daljnovodi. Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za
oskrbo z električno energijo. Za zagotavljanje ustreznega napajanja z
električno energijo je v Proizvodno servisni coni Vrtača, v prvi fazi
načrtovana gradnja nove razdelilne postaje (RP) Semič s priključnim
kablovodom 2x20 kV iz RTP 110/20 kV Črnomelj, v drugi fazi pa gradnja
razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Semič. Vključitev na
obstoječi daljnovod DV 2x110 kV Hudo–Kočevje se izvede v nadzemni
izvedbi. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP
20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) je pogojena s
povečanjem obremenitev in s slabimi napetostnimi razmerami pri
odjemalcih. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot
samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni
bližini. |
|
(2) Fotovoltajične (sončne) elektrarne se urejajo na strehah objektov,
dopustna je tudi na strmem terenu gospodarske cone na Vrtači.
|
|
(3) Za gradnjo načrtovanega prenosnega plinovoda R45 Novo mesto–Metlika
(Črnomelj) z merilno regulatorsko postajo (MRP) Semič, s katere se bo z
zemeljskim plinom napajala Občina Semič, je sprejeta Uredba o državnem
prostorskem načrtu za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele krajine
(Uradni list RS, št. 77/10). |
|
(4) Ob obstoječi čistilni napravi v Semiču je kotlovnica na lesno
biomaso za daljinsko ogrevanje objektov v osrednjem delu Semiča.
Kotlovnice na lesno biomaso se bodo postopoma gradile tudi v drugih
naseljih in turističnih območjih. |
|
(5) Občina si bo prizadevala za učinkovito rabo vseh vrst energije in
rabo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, fotovoltajične
elektrarne, termalna energija), v skladu z veljavnimi predpisi in z
uporabo najboljše razpoložljive energije. Pri načrtovanju energetskih
sistemov se daje prednost sistemom, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več
vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo
obnovljivih virov energije. Občina bo spodbujala uporabo lokalno
razpoložljivih virov energije, gradnjo skupnih energetsko varčnih
sistemov in prednostno uporabo obnovljivih virov energije (solarna
energija, lesna biomasa, toplotne črpalke itd.) ter energetsko sanacijo
stavb. |
|
17. člen |
|
(zasnova elektronskih
komunikacij) |
|
(1) V Občini Semič je predvidena obnova in nadaljnja izgradnja
elektronsko komunikacijskega omrežja do vseh objektov v smislu
posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in najsodobnejšimi
tehnologijami. |
|
(2) Območje občine je pokrito s signalom brezžičnih komunikacijskih
omrežij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj brezžičnih
telekomunikacij in si prizadevala, da se bazne postaje različnih
operaterjev združujejo v skupni bazni postaji in umestijo v prostor
tako, da ne bodo vidno izpostavljene in ne bodo imele negativnih vplivov
na okolje ter na bivalne in delovne pogoje. |
|
(3) Območje občine je zadovoljivo pokrito s televizijskim in radijskim
signalom. Občina Semič si bo prizadevala za izboljšave in nadaljnji
razvoj televizijskega in radijskega omrežja. |
|
18. člen |
|
(zasnova vodnega
gospodarstva) |
|
(1) Vodotoki v občini so večinoma urejeni, velik del vodotokov ima še
ohranjen naravni potek. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se
varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski
vodni pojavi. |
|
(2) Vodni in obvodni prostor ima velik turistično rekreacijski
potencial. Občina bo podpirala urejanje dostopov in rekreacijskih
povezav vzdolž obvodnega prostora vseh vodotokov in Bajerja pri Potokih,
v manjši meri tudi Krupe in Lahinje, ki sta ekološko oporečni z ostanki
PCB. |
|
(3) Redno vzdrževanje vodotokov bo še naprej usmerjeno k vzdrževanju
vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in obvodnega sveta
ter vodnih objektov kot so jezovi, pragovi in drugi objekti.
Črmošnjičica je namenjena gospodarski rabi (ribogojnica, mlini in žage
oziroma male hidroelektrarne) le v obstoječem obsegu, prav tako potok
pri Rožnem Dolu za ribogojnico. Občina bo preverila možnost obnovitve
jezu z mlinom in žago na Črmošnjičici. |
|
(4) Občina bo v prostorskem razvoju upoštevala omejitve pri posegih na
vodnih, priobalnih, poplavnih in erozijskih območjih. |
|
19. člen |
|
(zasnova ravnanja z
odpadki) |
|
(1) Vsa naselja v Občini Semič so vključena v organiziran odvoz
odpadkov. Spodbujalo se bo ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov
na izvoru, hišno kompostiranje bioloških odpadkov, predpisano ravnanje z
odpadno embalažo ter ureditve ekoloških otokov v vseh naseljih. Center
za ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov je urejen pri čistilni
napravi v Semiču. |
|
(2) Občina bo še nadalje sodelovala pri skupnem urejanju CEROD v
Leskovcu pri Novem mestu in pri urejanju podcentra za ravnanje z odpadki
na odlagališču Vranoviči, ki je predviden za končno zapiranje.
|
|
(3) Občina si bo prizadevala za odstranitev nelegalnih odlagališč
odpadkov, izvajala bo ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih
odlagališč odpadkov. |
|
(4) Občina bo stalno spodbujala in motivirala prebivalce k ločenemu
zbiranju odpadkov. |
|
20. člen |
|
(zasnova pokopališč) |
|
(1) Osrednji pokopališči v Občini Semič sta pri sv. Roku v Nestoplji
vasi in pri Sv. Duhu na Selih, manjša lokalna pokopališča so ob cerkvah
v okviru poselitvenih površin. Pokopališča bodo še nadalje v obstoječem
obsegu, širila se bodo glede na potrebe in prostorske možnosti. Nove
mrliške vežice so načrtovane ob pokopališčih v Črmošnjicah in na
Gradniku. |
|
(2) Občina si bo prizadevala za vzdrževanje partizanskih grobov in
grobišč ter za ureditev prikritih grobišč. |
|
4. Okvirna območja
naselij, vključno z območji razpršene poselitve |
|
21. člen |
|
(območja naselij) |
|
(1) V Občini Semič so naslednja naselja: Blatnik pri Črmošnjicah, Brezje
pri Rožnem Dolu, Brezje pri Vinjem Vrhu, Brezova Reber, Brezovica pri
Črmošnjicah, Brstovec, Cerovec pri Črešnjevcu, Črešnjevec pri Semiču,
Črmošnjice, Gaber pri Črmošnjicah, Gornje Laze, Gradnik, Hrib pri
Cerovcu, Hrib pri Rožnem Dolu, Kal, Komarna vas, Krupa, Krvavčji Vrh,
Lipovec, Maline pri Štrekljevcu, Moverna vas, Nestoplja vas, Omota,
Oskoršnica, Osojnik, Planina, Podreber, Potoki, Praproče, Praprot,
Preloge, Pribišje, Pugled, Rožni Dol, Sela pri Vrčicah, Semič, Sodji
Vrh, Sovinek, Srednja vas, Starihov Vrh, Stranska vas pri Semiču,
Štrekljevec, Trebnji Vrh, Vinji Vrh pri Semiču, Vrčice, po Registru
prostorskih enot pa še Mašelj in Sredgora. |
|
(2) Območje razpršene poselitve obsega vinogradniška območja na pobočjih
nad belokranjskim ravnikom, od Kota na jugozahodu preko Semiča oziroma
Semiške Gore do Osojnika in Sodjega Vrha na severovzhodu, z avtohtonim
poselitvenim vzorcem zidnic, gospodarskih objektov, stanovanjskih stavb,
kmetij oziroma gruč objektov. |
|
(3) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij mora upoštevati:
|
|
– ne sme ogrožati kulturne dediščine in njene prostorske prepoznavnosti,
|
|
– upoštevati je potrebno obstoječ poselitveni vzorec razporeditve in
velikosti objektov, |
|
– sprememba namembnosti objektov v območjih kulturne dediščine je
načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti. |
|
(4) Okvirna območja naselij in območja razpršene poselitve so prikazana
v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.3. |
|
5. Usmeritve za
prostorski razvoj občine |
|
22. člen |
|
(usmeritve za razvoj
naselij) |
|
(1) Občina bo prostorski razvoj usmerjala v smislu uravnoteženega
razvoja obstoječega poselitvenega vzorca in tako ohranjala značilno
prepoznavnost območja občine in celotne Bele krajine. |
|
(2) Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v občinsko središče Semič
s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih
površin ter s širitvijo na nove površine predvsem za potrebe razvoja
posameznih dejavnosti. Semič se bo razvijal kot lokalno središče Bele
krajine ter kot intenzivno urbano in zaposlitveno središče, omogočen bo
intenziven razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti, zato bodo
zagotovljene zadostne površine za te dejavnosti. |
|
(3) Občina bo spodbujala razvoj malih lokalnih centrov Črešnjevca,
Stranske vasi, Štrekljevca, Črmošnjic in mikrocentra Rožnega Dola v
mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja, za ostala
naselja je predviden zadržan razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva.
Za ohranitev poseljenosti na slabše dostopnih območjih na severu občine
in Rožnem Dolu bo zagotavljala izboljšanje prometne dostopnosti in
razvoj javnega prometa, izboljšanje komunalnega standarda ter spodbujala
razvoj delovnih mest in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. |
|
(4) Nove razvojne površine se načrtujejo v naseljih, kjer ni možno
zagotoviti ustreznih površin v okviru meja obstoječih naselij. Širitve
se prvenstveno usmerjajo na obrobje naselij, tudi kot zaokrožitev ali
zgostitev obstoječe pozidave, na katerih je mogoče zagotoviti ustrezno
infrastrukturno opremo, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti
prostora ter varstvo okolja. |
|
(5) Kočevarska naselja Gričice, Komarna vas, Brezovica, Blatnik in
Planina se bodo revitalizirala prednostno za potrebe bivanja ter za
razvoj turizma, športa in rekreacije. Revitalizacija Toplega Vrha je
namenjena izključno za potrebe kmetijstva (pašništvo, košnja), Blatnika
pa za jahalni turizem (brez konjereje). Za naselja Gričice ter
Črmošnjice s Srednjo vasjo je načrtovan intenzivnejši razvoj turizma in
rekreacije. |
|
(6) Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij in gradnji objektov
izven poselitvenih območij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti ter celostno ohranjanje kulturne
dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali dediščine ter
varstvo kmetijskih zemljišč. V naseljih, kjer se nahajajo posamezna
območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, se novogradnje
načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.
|
|
(6) Pri načrtovanju širitve naselij je potrebno z vidika varstva
kulturne dediščine upoštevati zlasti: |
|
– varovane enote dediščine,
|
|
– prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika ohranjanja in varstva
kulturne dediščine manj pomembna, |
|
– ohranjanje kakovostnih pogledov na silhuete naselij in na dominante
znotraj naselij (npr. cerkve, zvoniki, mogočna drevesa), |
|
– ohranjanje robov naselij in njihovo povezavo z zaledjem (kozolci,
sadovnjaki itd.), |
|
– zagotavljanje vnaprej pripravljenih podlog arhitekturnih rešitev za
možne novogradnje, |
|
– izogibanje že znanim registriranim arheološkim najdiščem. V robne dele
najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni
možno zagotoviti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno
opravljenih arheoloških raziskav. |
|
(7) Pri načrtovanju območij za poselitev (podeželska naselja in vasi) je
potrebno zagotavljati: |
|
– upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kakovosti vaških jeder
in njihovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi) kot del
kulturne krajine, |
|
– vzpodbujati notranji razvoj, zlasti kakovostno prenovo delov naselja
in posameznih objektov. |
|
(8) Pri načrtovanju poselitve se upoštevajo območja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem ter zagotovijo ustrezni odmiki od virov
sevanja in drugi ukrepi. |
|
(9) Usmeritve za razvoj naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih
prikazov OPN na listu I.4. |
|
23. člen |
|
(usmeritve za notranji
razvoj naselij) |
|
(1) Poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij
in na njihove robove. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in
kvalitetnejšo rabo nepozidanih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v
naseljih, s spremembo namembnosti obstoječih objektov in namenske rabe
zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s
prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih
območij. Pri tem je treba zagotavljati ustrezno razmerje med zelenimi in
grajenimi površinami ter upoštevati identiteto naselij in njihovo
značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi) kot del kulturne krajine.
Pri prostorskem načrtovanju naselij imata prenova in notranji razvoj
naselij prednost pred širitvami naselij. |
|
(2) Z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v
celoti in deloma komunalno opremljena, se zagotavlja učinkovito in
racionalno infrastrukturno opremljanje. |
|
(3) V naseljih se kvaliteta bivanja zagotavlja z urejanjem javnih
prostorov, ki jih sestavljajo naravne sestavine in grajeno javno dobro
ter urbana oprema. Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje
med grajenimi in zelenimi površinami. Prostorska razporeditev zelenih
površin zagotavlja njihovo povezavo v zeleni sistem, le-ta pa se
povezuje z odprtimi površinami na robovih naselij. |
|
(4) V lokalnih središčih in drugih naseljih ali na ustreznih lokacijah v
njihovi bližini se zagotavljajo površine za šport in rekreacijo v
povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi (gozdovi, kmetijske površine
in obvodni prostori). |
|
(5) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno
namenja stanovanjski gradnji za potrebe lokalnega prebivalstva, za
izvajanje kmetijske dejavnosti ter za dopolnilne in dodatne dejavnosti
na kmetiji, vključno s turistično ponudbo. |
|
24. člen |
|
(prenova naselij ali
delov naselij) |
|
(1) Prenova naselij je usmerjena predvsem v izboljšanje bivalnih pogojev
in infrastrukturne opremljenosti, urejanje javnih površin in odprtega
prostora. Pri tem se upošteva ohranjanje identitete naselja ali dela
naselja in okoliške krajine. |
|
(2) Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno
strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v
smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi
uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih
morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. |
|
(3) Ohranjajo in prenavljajo se staro jedro Semiča in Črmošnjic, jedra
vaških naselij ter druga pomembna in izpostavljena območja in objekti
(npr. cerkve) in robovi naselij. Sanirajo se neustrezni objekti, območja
in robovi vasi. |
|
(4) Prenova naselij se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba
energije in materialov (npr. skupni energetsko varčni ogrevalni sistemi
s prednostno uporabo obnovljivih virov energije, zbiralniki sončne
energije, izraba padavinske vode v sanitarne namene, ustrezna toplotna
zaščita stavb). |
|
(5) Pri prenovah in novogradnjah vseh javnih in zasebnih stavb se
spodbuja pasivno oziroma energetsko učinkovito gradnjo. |
|
25. člen |
|
(širitve, zaokrožitve,
zgostitve pozidave) |
|
(1) Nove razvojne površine se načrtujejo v naseljih, kjer ni možno
zagotoviti ustreznih površin v okviru meja obstoječih naselij. Širitve
naselij se prvenstveno usmerjajo na obrobje naselij, tudi kot
zaokrožitev ali zgostitev obstoječe pozidave, na katerih je možno
zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremo, varovanje naravnih in
kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. |
|
(2) Na območjih razpršene poselitve se nove poselitvene površine
zagotavljajo kot zaokrožitev ali zgostitev obstoječe pozidave.
|
|
(3) Preprečuje se nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje ter
nekontrolirano razraščanje naselij ter stihijska gradnja stanovanjskih
in počitniških stavb izven stavbnih zemljišč. |
|
26. člen |
|
(usmeritve za razvoj
dejavnosti po naseljih) |
|
(1) V naselja se usmerjajo različne dejavnosti, ki zagotavljajo mešanje
funkcij bivanja in dela. Dejavnosti se razporejajo tako, da so med seboj
združljive in ne motijo druga druge. |
|
(2) Proizvodne in druge gospodarske dejavnosti se usmerja zlasti na
območje Iskre, proizvodno servisne cone Vrtača ter v manjši meri na
območje ob Metliški cesti v Semiču. V teh conah se pojavljajo še
transportne, skladiščne, komunalne, trgovske, gostinske in storitvene
dejavnosti. Manjši proizvodni obrati se urejajo v ostalih naseljih, ob
upoštevanju omejitev pri izboru dejavnosti in prostorskih možnostih ter
pod pogojem, da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in
delovne pogoje. Pri načrtovanju in gradnji gospodarskih con se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in pričakovanih naravnih vrednot ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(3) Trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti so koncentrirane v
Semiču in posameznih manjših lokalnih središčih. Problematična je
predvsem odsotnost osnovne oskrbe v obrobnih naseljih. Občina bo
spodbujala interes za investicije v te dejavnosti. |
|
(4) Osnovno izobraževanje in otroško varstvo bo tudi v bodoče
koncentrirano v Semiču, podružnična šola je v Štrekljevcu. Za ureditev
dislociranih enot vrtcev v ostalih naseljih ni zadostnega števila otrok.
|
|
(5) Zdravstvena postaja je v Semiču, zdravstvene usluge na višnji ravni
so v Črnomlju in Novem mestu. Na področju zdravstvenega varstva ni
pričakovati novih zdravstvenih ustanov. |
|
Dom starejših občanov se načrtuje v Semiču, v okviru načrtovanja se
preveri potrebe in možnosti gradnje varovanih stanovanj. |
|
(6) Infrastruktura s področja kulture je koncentrirana v Semiču
(kulturni center, muzejska zbirka, knjižnica). Na območju občine
delujejo kulturna društva, njihova dejavnost se odvija predvsem v
kulturnem centru v Semiču ter v večnamenskih dvoranah v večjih naseljih.
Prostorske možnosti za razvoj kulturnih dejavnosti se prednostno iščejo
v obnovi obstoječih objektov. |
|
(7) Upravne, finančne in poslovne dejavnosti so koncentrirane v
občinskem središču Semiču (občinska uprava, banka, pošta, zavarovalnica,
policijska pisarna, pisarna Centra za socialno delo), del dejavnosti je
tudi v Črnomlju. Razvoj teh dejavnosti se prednostno usmerja v Semič v
skladu s potrebami in razvojem tehnologije. |
|
(8) Razvoj športa in rekreacije je usmerjen na obstoječe površine ob
osnovni šoli v Semiču, na Štrekljevcu, v Stranski vasi, Rožnem Dolu in
drugih naseljih. Športne in rekreacijske površine, tudi kot večnamenska
igrišča ob gasilskih domovih, se urejajo v vseh večjih naseljih. Večja
površina za motokros in golf je v bližini naselja Krupa, na Vrtači bo
adrenalinski park. V okviru turistično-rekreacijskega centra Bela na
Gričicah se urejajo tekaške proge, načrtovana je razširitev smučišča z
novo dostopno točko v bližini Črmošnjic ter dopolnitev športno
rekreacijskih površin s skakalnicami, sankališčem in športnimi igrišči.
|
|
Za potrebe športnih dejavnosti je treba dolgoročno zagotoviti 0,5 m2
pokritega in 3 m2 nepokritega prostora na prebivalca. Otroška igrišča z
minimalnimi igrali so zaželena v vsakem naselju s 15 do 20 otroki.
|
|
(9) Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih so prikazane v strateškem
delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4. |
|
27. člen |
|
(usmeritve za sanacijo
in prenovo razpršene gradnje) |
|
Razpršena gradnja se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in
z opredelitvijo novih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za
njihovo širitev. Sanacija razpršene gradnje se bo izvajala s posameznim,
skrbno načrtovanim zgoščanjem in zapolnjevanjem vrzeli, z vključevanjem
v naselja ter z izboljšavami infrastrukturnega opremljanja. |
|
28. člen |
|
(usmeritve za
ohranjanje območij razpršene poselitve) |
|
(1) Razpršena poselitev vinogradniških območij kot avtohtoni poselitveni
vzorec se sanira z omejevanjem nenadzorovane pozidave, preprečevanjem
spreminjanja namembnosti objektov, zagotavljanjem ustrezne namembnosti
in oblikovanjem objektov ter z infrastrukturnim opremljanjem območij.
Zgoščevanje pozidave je dopustno kot zaokroževanje obstoječih skupin
stanovanjskih objektov, zidanic in kmečkih domačij na dobro dostopnih in
komunalno opremljenih zemljiščih. Omejuje se gradnja stanovanjskih
objektov, razen če gre za zgoščevanje in zaokroževanje obstoječe
stanovanjske pozidave na infrastrukturno opremljenem zemljišču, predvsem
za potrebe lokalnega prebivalstva. Gradnja zidanic, ki so gospodarski
objekti, kateri primarno služijo kmetijski funkciji in sekundarno
občasnemu bivanju, je pogojena z ustrezno površino vinograda oziroma
sadovnjaka. V objektih je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v
obsegu, značilnem za vinogradniška območja (zidaniški turizem), ki ne
omejujejo pretežne kmetijske rabe objekta. |
|
(2) Ohranja se avtohtona razpršena poselitev, ki se je oblikovala kot
avtohtoni poselitveni vzorec: žage in mlini, ribogojnice, lovske in
gozdarske koče, planinski domovi, gostinski objekti izven strnjenih
naselij, posebni objekti, kot so cerkve, kapelice, znamenja, samotne
kmetije in zaselki, gospodarski in pomožni objekti (kozolci, čebelnjaki,
lope, lovske preže ipd.), objekti komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture, rekreacijski in športni objekti.
|
|
(3) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo
nadomestnih kmetij ali kmetijskih objektov, če gre preselitev vitalnih
kmetij, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali
moteče za razvoj urbanih dejavnosti. |
|
(4) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso
združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v
odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna
igrišča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski,
gozdarski in planinski domovi, žage, cerkve, kapelice, spomeniki,
objekti gospodarske javne infrastrukture). Umeščanje objektov in
ureditev v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov.
|
|
(5) Gradnja objektov in ureditev zunaj naselij ne sme ogroziti kakovosti
naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo
(kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih
surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in
kulturne dediščine ter imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti
vidnega razvrednotenja prostora. Gradnja objektov mora upoštevati tudi
obstoječ vzorec razporeditve in velikosti objektov. Sprememba
namembnosti objektov v območju kulturne dediščine je načeloma možna le
ob ohranitvi dediščinskih lastnosti. |
|
29. člen |
|
(usmeritve za
urbanistično oblikovanje naselij) |
|
(1) Osnovno oblikovalsko vodilo pri urejanju naselij, novogradnjah,
prenovah in drugih posegih v prostor je ohranjanje identitete kulturne
krajine, naselbinskih jeder ter oblikovne podobe naselij, ob hkratnem
zagotavljanju kakovostnega bivalnega in delovnega okolja (ustrezna
gostota, urejanje odprtih, predvsem javnih površin, kakovostno
oblikovanje, racionalna raba prostora, ureditve za racionalno rabo
energije). Prenavlja in sanira se neustrezno pozidana in vzdrževana,
opuščena in razvrednotena območja. |
|
(2) Razvoj naselij se prilagaja morfologiji obstoječe zazidave,
reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom ter smerem
komunikacij. Razpršena poselitev se razvija z oblikovanjem posameznih
gruč objektov. |
|
(3) Oblikovanje novih stanovanjskih območij ter območij za gostinstvo in
turizem naj bo sodobno z upoštevanjem elementov tradicionalnega
oblikovanja; proizvodne dejavnosti imajo lahko oblikovanje prilagojeno
funkcionalnim, tehnološkim in drugim potrebam. |
|
(4) Pri urejanju novih poselitvenih območij se zagotavlja zadostne
površine za prometno ureditev, vključno s površinami za peš promet,
javne utrjene in zelene površine, površine za otroška igrišča ter
možnost priključevanja na komunalno in energetsko infrastrukturo. |
|
30. člen |
|
(območja, za katera se
bo izvajala celovita prenova) |
|
(1) Prenova naselij je usmerjena predvsem v izboljšanje bivalnih
pogojev, urejanje javnih površin in odprtega prostora. Pri tem se
upošteva ohranjanje identitete naselja ali dela naselja in okoliške
krajine. |
|
(2) Ohranjajo in prenavljajo se trško jedro Semiča in Črmošnjic, jedra
vaških naselij ter druga pomembna in izpostavljena območja (npr. cerkve)
in robovi naselij. Sanirajo se neustrezni objekti, območja in robovi
vasi. |
|
(3) Kočevarska naselja na obrobju Kočevskega Roga (Planina, Blatnik,
Brezovica, Komarna vas, Gričice) se revitalizirajo na podlagi
konzervatorskih programov predvsem za razvoj turizma, Komarna vas in
Brezovica pa tudi za razvoj kmetijstva. Topli Vrh se revitalizira
predvsem za potrebe kmetijstva. |
|
(4) Prenova naselij, ki so registrirana kot kulturna dediščina, se
načrtuje na podlagi konservatorskih izhodišč in pogojev pristojne
službe, s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve
dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob
zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. Če se
prenova naselbinske dediščine načrtuje s podrobnim prostorskim aktom, je
njegov obvezni sestavni del konservatorski načrt za prenovo. |
|
6. Usmeritve za razvoj
v krajini |
|
31. člen |
|
(splošne usmeritve za
razvoj v krajini) |
|
(1) V prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi poselitve in
infrastrukture, se bo zagotavljalo ohranjanje in vzpostavljanje
krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti
(nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst. Predvsem se bo
zagotavljalo ohranjanje kakovosti izjemnih krajin in območij
kompleksnega varstva ter posameznih prvin prepoznavnosti, kot so pobočja
Kočevskega Roga, doline Krupe, Divjega potoka in Črmošnjičice, območje
Bajerja pri Potokih ter Kota, Malin in Brezove Rebri, naravne prvine
plitvega krasa, steljnike ter značilna vinogradniška območja.
|
|
(2) Ohranja se avtohtona razpršena poselitev na vinogradniških območjih
z zidanicami in gručami kmetij. |
|
(3) Prostorski razvoj dejavnosti se usmerja v območja z največjimi
potenciali in z najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in
kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi
naravnih in drugih nesreč. |
|
(4) Ohranjajo se kakovosti izjemnih krajin in krajinska območja s
prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni.
|
|
(5) Ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih
pogledov na naselja in s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto
dediščine. |
|
(6) Ohranjajo se naravne kakovosti prostora z zagotavljanjem ugodnega
stanja okolja in ugodnih razmer za ekološko naravnane dejavnosti,
predvsem kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacijo in druge
prostočasne dejavnosti. Na območjih naravnih kakovosti krajine (Kočevski
Rog) se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih
vrednost z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
|
|
(7) Ohranjanje prepoznavnosti in naravnih kakovosti se zagotavlja z
usmerjanjem prostorskega razvoja na manj občutljiva območja. Ohranjajo
se značilni stiki naselij z odprto krajino in kvalitetni pogledi na
naselja ter značilna naselbinska, krajinska in arhitekturna tipologija
in morfologija. Na območjih zaraščanja kulturne krajine se spodbuja
predvsem kmetijsko rabo prostora. |
|
(8) Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki
so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in
povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
ter habitatov ogroženih vrst. |
|
(9) Pospešujejo se dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot
kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejujejo ali
preprečujejo se tiste, ki jih načenjajo. |
|
(10) Pri načrtovanju v krajini se zagotovlja varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
|
(11) Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane v strateškem delu
grafičnih prikazov OPN na listu I.5. |
|
6.1 Razvojna območja za
dejavnosti, vezane na naravne vire |
|
32. člen |
|
(kmetijstvo) |
|
(1) Razvoj kmetijstva je usmerjen v trajno varovanje najkvalitetnejših
kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo, katerih namembnost se
spreminja le izjemoma. Pri gospodarjenju s temi zemljišči je treba
upoštevati načela sonaravnega gospodarjenja, varstva naravne in kulturne
dediščine ter kulturne krajine. |
|
(2) Izvajanje kmetijske dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbuja
se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana
pridelava). |
|
(3) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami in ob kočevarskih
naseljih se spodbujajo različne oblike ekstenzivnega kmetovanja,
predvsem živinoreja s pašništvom, v smislu preprečevanja zaraščanja in
opuščanja kmetijske dejavnosti. |
|
(4) Na vinogradniških območjih se spodbuja ohranjanje vinogradov in
sadovnjakov, omejuje pa se gradnja stanovanjskih objektov. Gradnja
zidanic se pogojuje z ustrezno površino vinograda oziroma sadovnjaka,
dopušča se razvoj zidaniškega turizma. |
|
(5) Na območjih varstva vodnih virov bo kmetijska dejavnost omejena pri
uporabi fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih
odpadkov. Na drugih zemljiščih so dopustne agrarne operacije za
izboljšanje kmetijskih zemljišč. |
|
(6) Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev
objektov in naprav za potrebe vrtnarstva (plastenjaki, steklenjaki)
dopustna samo na obrobju naselij, na območjih, ki niso vidno
izpostavljena ter niso moteča za kulturno krajino in območja kulturne
dediščine. |
|
(7) Na območjih opuščenih kočevarskih vasi se ohranja obstoječi
mikrorelief in obstoječa raba tal, preprečuje se zaraščanje zemljišč. |
|
33. člen |
|
(gozdarstvo) |
|
(1) Na območjih Kočevskega Roga in Gorjancev se ohranjajo veliki
kompleksi gozda, zlasti pa varovalni gozdovi (Globoke Gače, Semiška
gora, Bajer) in gozdovi s posebnim namenom (rezervata Pragozd Kopa in
Ponikve). |
|
(2) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih eko
sistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja).
Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih
značilnosti (strmina, lega, erozija, vlaga) manj primerna za druge rabe.
Na območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko
povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge naravne
prvine) v čim bolj naravnem stanju. |
|
(3) Na območjih kočevarskih vasi, kjer se prepletajo kmetijska in gozdna
zemljišča, se preprečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč in s tem ohranja
značilna kulturna krajina. |
|
(4) Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo
zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali
poslabšujejo njihovo uresničevanje, niso dopustni. |
|
(5) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne
prometnice, vlake) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih
in posebnih varstvenih območjih. |
|
(6) Za zagotavljanje dostopnosti gozdov se bodo gradile in
rekonstruirale gozdne ceste in grajene vlake z vsakokratnim preverjanjem
in usklajevanjem s pristojnimi službami za varstvo narave. |
|
(7) Obstoječi gozdarski in lovski objekti (koče, logarnice itd.) se
ohranjajo in obnavljajo v obstoječih okvirih. |
|
34. člen |
|
(upravljanje z vodami) |
|
(1) Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično
rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu
trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in
ekološkega pomena. |
|
(2) Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva
naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Redno
vzdrževanje vodotokov je usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob
uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi,
pragovi, utrditve brežin itd. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da
se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. |
|
(3) V obvodnih krajinah in na mokrotnem svetu se varuje naravna
morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi. Pri
urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja,
vključno z obvodno vegetacijo. |
|
(4) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljišč mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot, habitata
in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z ureditvami se ne sme povzročati
poslabšanja stanja voda in vodnega režima. |
|
(5) Obnavljajo se stari mlini in žage, skupaj z jezovnimi zgradbami.
Poleg prvotne namembnosti se lahko objekti namenijo tudi za pridobivanje
električne energije ob upoštevanju naravovarstvenih in
kulturnovarstvenih smernic. |
|
(6) Na erozijskih območjih se ne načrtujejo ureditve in dejavnosti, ki
lahko te procese sprožijo. |
|
(7) Zagotavlja se neškodljiv dostop do voda in obvodnega prostora.
Rekreacijska območja se urejajo na mestih, kjer je možno zagotoviti
dostop do vode brez spreminjanja morfoloških značilnosti in kjer
rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.
|
|
(8) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse
obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih
virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako
rabo, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Na območjih
varstva vodnih virov bo kmetijska dejavnost omejena pri uporabi
fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov.
Poselitev se praviloma usmerja na območja, kjer je možno zagotoviti
ustrezno oskrbo s pitno vodo. |
|
35. člen |
|
(turizem in rekreacija
ter prostočasne dejavnosti) |
|
(1) Turizem, rekreacija in prostočasne dejavnosti se usmerja, poleg
območij za turizem, rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za
te potrebe niso potrebne zahtevne prostorske ureditve in rekreacijska
raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. |
|
(2) Razvoj turizma se usmerja v območja z večjim turističnim
potencialom: staro trško jedro Semiča, Črmošnjice (vstopna točka v
Kočevski Rog), turistično naselje Gričice in druga naselja s potenciali
za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Razvija se predvsem
nemnožičen turizem kot je izletništvo, pohodništvo, lov, ribolov,
kolesarjenje, na vinogradniških območjih tudi vinske poti in zidaniški
turizem. |
|
(3) Razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig
kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih (npr. na
naravovarstveno občutljivih območjih kot je Kočevski Rog in območje ob
Krupi). |
|
(4) Nove prenočitvene zmogljivosti v hotelih, apartmajskih in
počitniških objektih, se zagotavljajo v Črmošnjicah in na Gričicah, v
drugih naseljih pa v okviru turističnih kmetij, penzionov, oddajanja sob
in apartmajev. Na vinogradniških območjih se prenočitvene zmogljivosti
razvijajo v okviru zidanic. |
|
(5) Pri načrtovanju turizma, rekreacije in prostočasnih dejavnosti se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti
zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja
za turizem na delih, kjer je zagotovljena komunalna in druga
infrastruktura in dejavnost ni v nasprotju z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
|
|
(6) Rekreacijo in prostočasne dejavnosti v naravnem okolju se usmerja
tudi na obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo poti in dostopi do vode,
dejavnosti se razvijajo v manjšem obsegu, lokalno, nemnožično in v
okoljsko manj obremenjenih oblikah. Z načrtovanjem in spodbujanjem
turizma in rekreacije ob rekah se načrtuje raba prostora, ki ne bo
posegala z gradnjami na poplavne ravnice in brežino reke. |
|
(7) V območjih z naravnimi kakovostmi (ob Krupi, Divjem potoku in
Črmošnjičici) se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike
turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in
rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih
v skladu z varstvenimi usmeritvami. |
|
(8) Naravovarstvene vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z
upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave.
|
|
(9) Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene
posege in predstavljajo večje onesnaževanje (npr. smučišče) se
načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za onesnaženje (jamski
sistemi ...), izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.
|
|
(10) Začasne objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali
prireditvam, se načrtuje v območjih za turizem in rekreacijo oziroma na
infrastrukturno opremljenih stavbnih zemljiščih z dobrim dostopom. |
|
36. člen |
|
(pridobivanje
mineralnih surovin) |
|
(1) Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko
izkoriščanje mineralnih surovin na treh pridobivalnih prostorih
(kamnolomi Brezovica, Vrčice, Topli Vrh; rudarska pravica za kamnolom
Gradnik je potekla; trenutno je brez rudarske pravice na novo načrtovan
kamnolom pri Malinah z novo dovozno cesto). V primeru izkazanega
interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina
pretehtala, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo
prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Raziskovanje
mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen
izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni
prostorski načrt (OPPN). Nove površinske kope se načrtuje le izjemoma
izven naravovarstveno občutljivih območij (območja naravnih vrednot,
najpomembnejši deli ekološko pomembnih območij, posebna in potencialna
varstvena območja). |
|
(2) V času pridobivanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se
izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, po opustitvi
dejavnosti pa se mora izvesti sanacija z uvedbo ustrezne nadomestne
rabe. Nelegalne kope v občini se evidentira in sanira brez izkoriščanja
mineralnih surovin. |
|
(3) Izkoriščanje mineralnih surovin naj se načrtuje tako, da se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Obstoječe površinske kope v območjih z naravnimi
kakovostmi se prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi
kot nadomestni habitat. |
|
6.2 Usmeritve za
prostorski razvoj na posebnih območjih |
|
37. člen |
|
(usmeritve za
prostorski razvoj na posebnih območjih) |
|
(1) Območje Občine Semič sodi zaradi vrednot kulturne krajine med
posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju
prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Bele krajine je
značilno prepletanje njivskih, travniških in gozdnih površin ter
steljnikov, ki se skladajo z gručasto poselitvijo v vasicah z
dominantnimi zvoniki in vinogradi na pobočjih z značilnimi zidanicami.
Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno
ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno
krajino. |
|
(2) Ohranjanje prepoznavnosti krajin se zagotavlja na celotnem območju
občine, predvsem na območjih prepoznavnosti kot so izvir in reka Krupa,
Črmošnjičica in Divji potok, območje Malin in Brezove Rebri.
|
|
(3) Ohranja se oblika naselij ter posamični kakovostno oblikovani
objekti in njihova umeščenost v prostor, vinogradi na pobočjih nad
belokranjskim ravnikom z zidanicami in drobno strukturo parcel,
orientiranih po vpadnici. |
|
(4) Vinogradniška območja so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni
vzorec razpršene poselitve zidanic, gospodarskih objektov, domačij,
zaselkov. Urejajo se kot pomembna območja prepoznavnosti prostora.
|
|
(5) Ohranjajo in razvijajo se posebna območja, pomembna z vidika
urbanističnih in arhitekturnih značilnosti: trško jedro Semiča, vaška
jedra Črmošnjic, Gradnika, Brezove Rebri, Štrekljevca, Krvavčjega Vrha
in naselje Maline. Posebno pozornost se nameni revitalizaciji
kočevarskih naselij Gričice, Topli Vrh, Komarna vas, Blatnik in Planina,
ki se izvaja na podlagi konzervatorskih programov. |
|
38. člen |
|
(usmeritve za
ohranjanje naravnih kakovosti) |
|
(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s
posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. Za
posege v območja ohranjanja narave je treba pridobiti naravovarstvene
pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne službe za ohranjanje
narave. |
|
(2) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju
Občine Semič, predvsem pa na območjih ohranjanja narave: |
|
– zavarovana območja (naravni spomenik reka Krupa in kraška jama
Judovska hiša), |
|
– za zavarovanje predvideno območje regijski park Kočevsko-Kolpa,
|
|
– naravne vrednote različnih zvrsti (površinska geomorfološka,
podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka,
ekosistemska, drevesna in oblikovna naravna vrednota). Naravne vrednote
se varuje v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti
naravnih vrednot, |
|
– ekološko pomembna območja (Kočevsko, Gorjanci, Krupa, osrednje območje
življenjskega prostora velikih zveri). Ohranja se razsežnost habitatnih
tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja se njihova
kvaliteta in povezanost ter omogoča ponovna povezanost, če je bila le-ta
prekinjena, |
|
– posebna varstvena območja (območja Natura 2000) (Bela krajina,
Kočevsko–Kolpa, Gorjanci–Radoha, Kočevsko, Gradac). Ohranja se naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih
vrst, ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo. Ohranja in izboljšuje se kakovost habitata rastlinskih in
živalskih vrst zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za
najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje,
skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst
ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena, |
|
– habitatni tipi, pri katerih se ohranja naravna razširjenost,
specifična struktura in ustrezna raba ter ugodno stanje za habitate
značilnih rastlinskih in živalskih vrst. Na območjih habitatnih tipov se
posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar
največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih
tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva. |
|
(3) Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za
posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti na naravnih
vrednotah se izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti
za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je
potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. |
|
(4) Ohranjajo se prvine biotske raznovrstnosti krajine, kot so travniški
sadovnjaki, mejice, žive meje, posamezna drevesa, skupine dreves, gozdni
otoki in steljniki. |
|
39. člen |
|
(usmeritve za varstvo
kulturne dediščine) |
|
(1) Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo
kulturne dediščine, ustrezno vključevanje dediščine v skladu s sodobnimi
potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnava dediščino kot
dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik ter
prostorski potencial. Kulturna dediščina se varuje, ohranja in
prezentira na kraju samem. |
|
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana,
stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina,
ostalo) in glede na status (kulturni spomenik državnega pomena ali
lokalnega pomena in preostala dediščina). |
|
(3) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska
dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva
dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z
dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev
in drugi). |
|
(4) Ohranja se izredno ogrožena stavbna dediščina na podeželju (stare
kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, zidanice itd.) in se jo v
večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi. |
|
(5) Ogrožena zvrst kulturne dediščine so opuščene kočevarske vasi ter
razvaline cerkva in gradov. Velik del stavbne dediščine v Kočevskem Rogu
je v razvalinah, naselja v dolini pa so spremenila velik del značilnega
stavbnega fonda. Ohranjati je potrebno zatečeno stanje in ga po možnosti
izboljšati. Obnavljajo se objekti, ki med vojno niso bili požgani,
sanirajo se cerkveni zvoniki v Brezovici, Blatniku in na Toplem Vrhu kot
prepoznavni del kulturne krajine. |
|
(6) Poleg objektov dediščine se varujejo tudi njihova vplivna območja,
določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. |
|
6.3 Usmeritve za
območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite
in reševanja ter za obrambne potrebe |
|
40. člen |
|
(usmeritve za območja
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja) |
|
(1) Omejujejo se posegi na ogroženih in varstvenih območjih. Tveganja
zaradi naravnih in drugih nesreč se bodo zmanjšala s preventivnim
načrtovanjem in umeščanjem dejavnosti v prostor izven območij
potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v
nevarnih in ogroženih območjih in z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko
povzročijo naravne in druge nesreče. |
|
(2) Na ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s
sanacijo žarišč in z omejevanjem razvoja glede na stopnjo nevarnosti ter
omogočiti intervencijo v izrednih razmerah. Na teh območjih se ne
načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti, ki bi lahko
povzročile naravne nesreče in povečale ogroženost prostora. |
|
(3) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti
protipotresno projektirani in grajeni, upošteva se VII. in VIII.
potresna stopnja po MSC lestvici. |
|
(4) Varujejo se erozijska območja pred posegi; posege se načrtuje z
ustreznimi odmiki, na teh območjih se bodo načrtovali in izvajali ukrepi
za sanacijo. |
|
(5) Za potrebe zaščite pred požarom se zagotavljajo zadostne količine
vode iz hidrantnega omrežja, na vodno deficitarnih območjih pa iz kapnic
in protipožarnih bazenov in rezervoarjev. |
|
(6) Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne
načrtujejo posegi, ki bi pomenili dodatno tveganje za življenje ljudi,
za materialne dobrine in naravo. |
|
(7) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja,
skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse
varnostne ukrepe in ukrepe, da se preprečijo verižne nesreče oziroma
zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
Posegi na teh območjih ali v vplivnih območjih so omejeni. |
|
(8) V vseh ogroženih območjih ter v vseh poselitvenih območjih se
zagotavljajo neovirani in ustrezno dimenzionirani dostopi
intervencijskih in reševalnih vozil. |
|
41. člen |
|
(usmeritve za območja
in objekte za obrambne potrebe) |
|
Na območju Občine Semič so naslednja območja posebnega pomena za
obrambo: Gričice (območje izključne rabe) in Mirna gora (območje možne
izključne rabe). Območja izključne rabe so namenjena izključno za
obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za
razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Območja možne izključne
rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe in se jih v
primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize lahko uporabi za
obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske. |
|
7. Koncept prostorskega
razvoja Semiča |
|
42. člen |
|
(1) Območje urbanističnega načrta Semiča obsega osrednji del območja
naselja z nekdanjimi vasmi Vavpča vas, Mladica, Sela, Kašča ter območje
za proizvodne dejavnosti na Vrtači. Območje obsega obstoječo strnjeno
poselitveno območje ter planirane površine za dolgoročni razvoj in
rekreacijske površine, ki se neposredno navezujejo na strnjeno naselje.
Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih
zemljišč, ki so funkcionalno povezane z naseljem. |
|
(2) Dolgoročni razvoj Semiča je usmerjen ob Metliško cesto in
Črnomaljsko cesto. Individualna stanovanjska gradnja se usmerja predvsem
na nepozidana stavbna zemljišča v okviru obstoječih površin in na nove
površine na obrobju. Večstanovanjska gradnja je usmerjena na območje
blokovne gradnje ob Metliški cesti. Ob Črnomaljski cesti je načrtovan
dom starejših občanov s spremljajočimi ureditvami. |
|
(3) Delovna mesta so koncentrirana na območju Iskre in gospodarskih
conah na Vrtači in Semiču ob Metliški cesti. |
|
(4) Središče Semiča se dopolnjuje s centralnimi funkcijami. Za območje
trškega jedra se s podrobnejšim načrtovanjem in prenovo določijo
podrobnejše usmeritve za urejanje. Druga razvojna območja obsegajo
osnovno šolo in vrtec ter zdravstveno postajo in načrtovan dom starejših
občanov. |
|
(5) Večje površine za šport in rekreacijo so funkcionalno povezane z
osnovno šolo. |
|
(6) Poleg urejanja novih razvojnih območij in prenove trškega jedra so
pomembni prostorsko ureditveni ukrepi na obstoječi stavbni strukturi in
odprtemu prostoru. Osrednja prometna os (Črnomaljska cesta in Vajdova
ulica) se ureja kot prepoznavna ulica z drevoredi in razširitvami
javnega prostora ter z obstoječim in novim javnim programom.
|
|
(7) Izhodišče za prometno urejanje dolgoročnega razvoja Semiča
predstavlja načrtovana hitra cesta tretje razvojne osi s priključkom na
Metliško cesto in načrtovana obvoznica ob vzhodnem robu naselja, ki bo
omogočala preusmeritev tranzitnega prometa na državni cesti izven
središča naselja in prometno napajanje območja za proizvodnjo na Vrtači
neposredno s hitre ceste. |
|
(8) Območje urbanističnega načrta Semiča je opremljeno z vodovodnim,
kanalizacijskim, električnim in elektronsko komunikacijskim in
daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso. Zaradi predvidenih novih
razvojnih površin in izboljšav stanja bo potrebno dograditi omrežje GJI
ter zagotoviti ustrezno komunalno oskrbo. Predvideno je povečanje
kapacitete obstoječe čistilne naprave in razširitev kanalizacijskega
omrežja, gradnja razdelilne postaje (RP) Semič za oskrbo z električno
energijo v prvi fazi, kasneje pa tudi gradnja razdelilne
transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Semič v proizvodno servisni
coni Vrtača. Predvideni prenosni plinovod se na območju urbanističnega
načrta zaključi z merilno regulatorsko postajo (MRP) Semič, ki bo
zagotavljala dolgoročno oskrbo z zemeljskim plinom. |
|
8. Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč |
|
43. člen |
|
(usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč) |
|
(1) V OPN je določena osnovna namenska raba zemljišč, ki obsega:
|
|
– stavbna zemljišča,
|
|
– kmetijska zemljišča,
|
|
– gozdna zemljišča,
|
|
– vodna zemljišča,
|
|
– druga zemljišča.
|
|
(2) Dejavnosti se usmerjajo v skladu s plansko opredeljeno namembnostjo
površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne
podrobnejše namenske rabe. V posameznih območjih urejanja se omejujejo
tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno
prevladujočo rabo in lahko predstavljajo omejitev in razvrednotenje te
rabe. |
|
(3) Ohranijo se obstoječa stavbna zemljišča, razen območij, ki so z
vidika varstva nesprejemljiva (ohranjanje narave). Širitve so zasnovane
tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in
sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v
krajini. |
|
(4) Širitve stavbnih zemljišč na kmetijska in gozdna zemljišča segajo na
območja, kjer je za racionalni in kvaliteten prostorski razvoj najbolj
smotrno. Pri tem so v največji možni meri upoštevane naravne in
ustvarjene kvalitete prostora ter omejitve glede varstvenih območij,
območij najboljših kmetijskih zemljišč itd. |
|
(5) Na območjih razpršene poselitve je možna širitev poselitve na
kmetijska in gozdna zemljišča zaradi zagotovitve razvojnih površin
kmetije in za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na
vinogradniških območjih se zagotavljajo nove poselitvene površine za
gradnjo zidanic in vinskih hramov v povezavi z ustrezno površino
vinograda ali sadovnjaka. |
|
(6) Nepozidana stavbna zemljišča se vračajo v kmetijska in gozdna
zemljišča: |
|
– če je za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo z
vidika prostorskega razvoja občine, |
|
– če so se na podlagi prostorskih analiz izkazala neustrezna za gradnjo,
|
|
– če gre za območja z varstvenimi režimi, ki gradnje ne dopuščajo.
|
|
(7) Krčitev gozdov za ureditev kmetijskih zemljišč je na območjih, kjer
je izkazan interes lastnikov zemljišč in s tem ni prizadeta funkcija
gozda. Krčitve varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov za ureditev
kmetijskih zemljišč niso dopustne. |
|
(8) Vodna zemljišča se ohranjajo v obstoječem obsegu.
|
|
(9) Degradirana zemljišča se sanirajo in rekultivirajo v kmetijske in
gozdne površine. |
|
(10) Pri opredeljevanju namenske rabe zemljišč je treba upoštevati
območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine tako, da le-ta
ne bodo prizadeta in da bo omogočeno varovanje, ohranjanje, vzdrževanje
in prezentacija. |
|
(11) Pri določanju namenske rabe na območju, kjer je evidentirana
dediščina je potrebno: |
|
– namensko rabo prilagoditi rabi, ki bo v največji možni meri omogočala
varovanje, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine, |
|
– na območjih registriranih arheoloških najdišč sprememba namenske rabe,
glede na obstoječo namensko rabo, načeloma ni dopustna. Namenska raba na
arheoloških najdiščih mora v prvi vrsti zagotavljati nepoškodovanost
podzemnih ostalin, zato se morajo novi posegi načeloma izogibati znanim
arheološkim najdiščem. Namenska raba se izjemoma lahko razlikuje od
dejanske rabe, kolikor stopnja varstva posameznega arheološkega najdišča
to dopušča (glede na varstveni režim, ki velja za konkretno arheološko
najdišče), |
|
– uvajanje rab oziroma dejavnosti, ki negativno vplivajo na pričevalnost
in značaj dediščine in varovane krajinske značilnosti, ni dopustno,
|
|
– na območjih dediščine in vplivnih območjih ni možno načrtovati območij
za potrebe obrambe, velikih območij proizvodnih dejavnosti ali območij
dejavnosti, ki bi bila v primeru oboroženega spopada potencialni cilj
napada, |
|
– obrtne in industrijske obrate je treba umeščati v obrtno cono
centralnih naselij, |
|
– pri načrtovanju v območjih turizma in rekracije je potrebno javnosti
omogočiti dostop do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine
se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tista, ki služijo
turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo. |
|
(12) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane v
strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.6. |
|
9. Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
44. člen |
|
(usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev) |
|
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP) se ureja celotni prostor
občine, razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi
izvedbenimi načrti (občinski podrobni prostorski načrti – OPPN). S PIP
se začasno urejajo tudi območja planiranih OPPN do njihovega sprejetja.
|
|
(2) Pogoje za gradnjo se predvidi tako, da bo hkrati z zagotavljanjem
funkcionalnosti zadoščeno tudi vsem okoljevarstvenim vidikom, vidikom
varovanja zdravja ljudi, bivalnega in delovnega okolja, varstva narave
in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
drugim vidikom in predpisom na način, da se ne poslabšuje obstoječe
stanje. |
|
(3) Območja za industrijsko proizvodnjo so praviloma ločena od
stanovanjskih površin, možno pa je prepletanje gospodarskih in
centralnih dejavnosti, če so le-te med seboj združljive. |
|
(4) Zagotavljajo se ukrepi za usklajeno in učinkovito opremljanje s GJI.
|
|
(5) Pogoje za oblikovanje se predvidi tako, da poleg zagotavljanja
funkcionalnosti sledijo kulturnim in krajinskim značilnostim območja.
|
|
(6) Območja stavbnih zemljišč v naseljih, kjer niso predvideni podrobni
prostorski izvedbeni akti, se pri načrtovanju upoštevajo morfološke,
urbanistične, oblikovalske in druge značilnosti naselja, v katerem se
območje nahaja. |
|
10. Usmeritve za
urejanje prostora z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti |
|
45. člen |
|
(1) OPPN se izdelajo za območja, kjer je planirano oziroma pričakovano
zahtevnejše prostorsko urejanje in infrastrukturno opremljanje, kjer je
potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in s katerimi se želi
doseči racionalno rabo prostora, celovito infrastrukturno opremljenost
območja, postopnost in zaporednost urejanja, omejitev vplivov na okolje
ter na bivalne in delovne pogoje ter sodelovanje javnosti. |
|
(2) Z OPPN se lahko glede na zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi
prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske
ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana in se
določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh
spremljajočih ureditev. V podrobnejše načrtovanje je zaradi celostnega
urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali dele EUP – enot
urejanja prostora. |
|
(3) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati registrirane enote kulturne
dediščine skupaj z njihovimi vplivnimi območji ter režimi, ki v njih
veljajo. |
|
III. IZVEDBENI DEL OPN
OBČINE SEMIČ |
|
1. Splošne določbe |
|
46. člen |
|
(vsebina izvedbenega
dela OPN) |
|
Izvedbeni del OPN določa prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju:
PIP) za graditev objektov in druge posege v prostor. PIP so določeni za
celotno območje Občine Semič za posamezne vrste osnovne in podrobnejše
namenske rabe površin ter za izjemne primere urejanja še s podrobnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji za določene enote urejanja prostora. |
|
2. Enote urejanja
prostora |
|
47. člen |
|
(enote urejanja
prostora) |
|
(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju:
EUP). Te določajo pogoje za urejanje: |
|
– posameznih naselij oziroma njihovih delov in drugih območij z enotno
namensko rabo, |
|
– območij razpršene poselitve na vinogradniških območjih (VIN),
|
|
– območij odprtega prostora (ODP).
|
|
(2) Za posamezno EUP veljajo:
|
|
– skupni izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste
namenskih rabe (NRP) in podrobnejše namenske rabe (PNR), |
|
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki se nanašajo na posamezno EUP.
|
|
(3) Skupni prostorski izvedbeni pogoji veljajo v vseh enotah urejanja
prostora razen, če je s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji
določeno drugače. |
|
(4) EUP se označujejo z oznako naselja in zaporedno številko (npr.
SEM-1): |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|Oznaka |Ime naselja | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|BLC |Blatnik pri Črmošnjicah | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|BRD |Brezje pri Rožnem Dolu | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|BVV |Brezje pri Vinjem Vrhu | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|BRR |Brezova Reber | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|BRC |Brezovica pri Črmošnjicah | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|BRS |Brstovec | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|CER |Cerovec pri Črešnjevcu | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|CRE |Črešnjevec pri Semiču | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|CRM |Črmošnjice | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|GAC |Gaber pri Črmošnjicah | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|GLA |Gornje Laze | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|GRA |Gradnik | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|HCE |Hrib pri Cerovcu | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|HRD |Hrib pri Rožnem Dolu | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|KAL |Kal | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|KOV |Komarna vas | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|KRU |Krupa | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|KRV |Krvavčji Vrh | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|LIP |Lipovec | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|MST |Maline pri Štrekljevcu | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|MOV |Moverna vas | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|NEV |Nestoplja vas | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|OMT |Omota | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|OSK |Oskoršnica | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|OSJ |Osojnik | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|PLA |Planina | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|PDR |Podreber | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|POT |Potoki | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|PRC |Praproče | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|PRP |Praprot | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|PRE |Preloge | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|PRI |Pribišje | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|PUG |Pugled | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|ROD |Rožni Dol | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SEV |Sela pri Vrčicah | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SEM |Semič | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SCO |Semič – Coklovica | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SGA |Semič – Gaber | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SKA |Semič – Kašča | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SKO |Semič – Kot | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SML |Semič – Mladica | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SSA |Semič – Sadinja vas | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SSE |Semič – Sela | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SVV |Semič – Vavpča vas | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SVR |Semič – Vrtača | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SOV |Sodji Vrh | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SVN |Sovinek | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SRV |Srednja vas | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|STV |Starihov Vrh | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|SVS |Stranska vas pri Semiču | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|STR |Štrekljevec | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|TRV |Trebnji Vrh | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|VVS |Vinji Vrh pri Semiču | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
|VRC |Vrčice | |
|
+-----------+----------------------------+ |
|
(5) EUP za vinogradniške površine (VIN) obsega območja razpršene
poselitve na vinogradniških površinah. |
|
(6) EUP za odprti prostor (ODP) obsega prostor občine izven poselitvenih
območij (razen razpršene poselitve), površinskih kopov mineralnih
surovin, območij infrastrukture in voda. |
|
(7) EUP za infrastrukturo (SEI) obsega državne ceste, železniško progo z
železniško postajo Semič in železniškim postajališčem Rožni Dol.
|
|
(8) EUP za prenosni plinovod za oskrbo Bele krajine z zemeljskim plinom
(DPN-R-45) obsega območje plinovoda, merilno regulatorsko postajo in
električni priključek. |
|
3. Območja namenske
rabe prostora |
|
48. člen |
|
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima določeno vrsto namenske rabe
prostora, ki se deli na osnovno namensko rabo in podrobnejšo namensko
rabo. |
|
(2) Vrste namenske rabe prostora: |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
|Območja osnovne |Območja podrobnejše |Členitev podrobnejše | |
|
|namenske rabe |namenske rabe (PNR) |namenske rabe (PNR) | |
|
|(NRP) | | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
|1.
OBMOČJA | | | |
|
|STAVBNIH | | | |
|
|ZEMLJIŠČ | | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |S – OBMOČJA STANOVANJ | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |SS – območja za |SS – površine za eno | |
|
| |stanovanja |in dvostanovanjske | |
|
| | |stavbe | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| | |SSa – površine za | |
|
| | |večstanovanjske | |
|
| | |stavbe | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |SK – površine | | |
|
| |podeželskega naselja | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |SP – površine | | |
|
| |počitniških hiš | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH | | |
|
| |DEJAVNOSTI | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |CU – osrednja območja | | |
|
| |centralnih dejavnosti | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |CD – druga območja |CDc – območja verskih | |
|
| |centralnih dejavnosti |dejavnosti | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| | |CDi – območja za | |
|
| | |izobraževanje | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| | |CDz – območja za | |
|
| | |zdravstvo | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| | |CDk – območja za | |
|
| | |kulturo | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| | |CDg – območja | |
|
| | |gasilskih domov | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |I – OBMOČJA | | |
|
| |PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |IP – površine za | | |
|
| |industrijo | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |IG – površine | | |
|
| |gospodarskih con | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |IK – površine z | | |
|
| |objekti za kmetijsko | | |
|
| |proizvodnjo, | | |
|
| |ribogojništvo | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |B – POSEBNA OBMOČJA | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |BT – površine za |BTg – gozdarske in | |
|
| |turizem |lovske koče | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |Z – OBMOČJA ZELENIH | | |
|
| |POVRŠIN | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
|
|ZS – površine za | | |
|
| |oddih, rekreacijo in | | |
|
| |šport | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |ZP – parki | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |ZK – pokopališča | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |P – OBMOČJA PROMETNIH | | |
|
| |POVRŠIN | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |PC – površine cest | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |PŽ – površine železnic | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |PO – ostale prometne | | |
|
| |površine | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |T – OBMOČJA | | |
|
| |KOMUNIKACIJSKE | | |
|
| |INFRASTRUKTURE | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |E – OBMOČJA ENERGETSKE | | |
|
| |INFRASTRUKTURE | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| | |Ep – območja | |
|
| | |energetske | |
|
| | |infrastrukture – | |
|
| | |plinovoda | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |O – OBMOČJA OKOLJSKE | | |
|
|
|INFRASTRUKTURE | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |O – območja okoljske |Ov – območja oskrbe z | |
|
| |infrastrukture |vodo | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| | |Oc – čistilne naprave | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |F – OBMOČJA ZA POTREBE | | |
|
| |OBRAMBE V NASELJU | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |A – OBMOČJA RAZPRŠENE | | |
|
| |POSELITVE | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |A – razpršena |Ag – razpršena | |
|
| |poselitev |poselitev – | |
|
| | |gospodarski objekti | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| | |Az – razpršena | |
|
| | |poselitev – zidanice | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
|2.
OBMOČJA | | | |
|
|KMETIJSKIH | | | |
|
|ZEMLJIŠČ | | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |K1 – NAJBOLJŠA | | |
|
| |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |K2 – DRUGA KMETIJSKA |K2s – območja | |
|
| |ZEMLJIŠČA |sanacije degradiranih | |
|
| | |zemljišč v kmetijska | |
|
| | |zemljišča | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
|3.
OBMOČJA | | | |
|
|GOZDNIH ZEMLJIŠČ| | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |G – gozdna zemljišča |Gr – gozdni rezervati | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| | |Gv – varovalni | |
|
| | |gozdovi | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
|4.
OBMOČJA VODA | | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |VC – POVRŠINSKE VODE | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
|5.
OBMOČJA | | | |
|
|DRUGIH ZEMLJIŠČ | | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |L – OBMOČJA MINERALNIH | | |
|
| |SUROVIN | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
| |LN – površine | | |
|
| |nadzemnega | | |
|
| |pridobivalnega | | |
|
| |prostora | | |
|
+----------------+-----------------------+----------------------+ |
|
4. Skupni prostorski
izvedbeni pogoji |
|
4.1 Prostorski
izvedbeni pogoji glede namembnosti, vrste objektov in vrste posegov |
|
49. člen |
|
(vrste dovoljenih
gradenj) |
|
(1) Če ta odlok ali drugi predpisi ne določajo drugače, so na celotnem
območju občine dopustne naslednje gradnje: |
|
– gradnja novih objektov,
|
|
– dozidave in nadzidave,
|
|
– rekonstrukcije objektov,
|
|
– odstranitve objektov,
|
|
– vzdrževanje objektov.
|
|
(2) Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela, razen
odstranitve objektov, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih.
|
|
(3) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi
komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali
nadzidava. |
|
(4) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni s
podrobnejšo namensko rabo EUP, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitve
objektov in spremembe namembnosti objektov v namembnost, skladno s
podrobnejšo namensko rabo. |
|
(5) Na parceli, namenjeni gradnji, je dopustna gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s prilogama 1 in 2, ki sta sestavni del
tega odloka. Kolikor se spremeni Uredba o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), se nova določila smiselno
upoštevajo v prilogah 1 in 2. |
|
(6) Na območjih, varovanih po predpisih kulturne dediščine, so gradnje
novih objektov ter dozidave in nadzidave dopustne le v skladu z
varstvenim režimom, ki veljajo za posamezno enoto dediščine. Gradnja
oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne le v
skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine.
|
|
(7) Odstranitve objektov ali delov objektov ter dozidave ali nadzidave
objektov, ki so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod pogoji, kot
jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. V ta namen
je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo
kulturne dediščine. |
|
50. člen |
|
(spremembe namembnosti
objektov) |
|
(1) Spremembe namembnosti legalno zgrajenih objektov so dopustne za
dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora, določeno za
posamezno enoto urejanja prostora. |
|
(2) Za legalno zgrajene objekte, ki po namembnosti niso skladni z
namensko rabo prostora, so dopustna nujna vzdrževalna dela, odstranitve
objektov ali sprememba namembnosti objektov v skladu z namensko rabo in
določili tega odloka. |
|
51. člen |
|
(vzdrževanje objektov) |
|
(1) Pri vzdrževalnih delih in energetskih sanacijah stavb se zagotavlja
kakovost in enotno oblikovanje fasade. |
|
(2) Zamenjava oken in vrat na fasadah je dopustna v enaki velikosti in
barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo, ali v
enotni barvi za celoten objekt. |
|
(3) Zasteklitve balkonov so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve
za celoten objekt. |
|
(4) Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine, so dopustna vzdrževalna dela v skladu z varstvenim režimom,
za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo
kulturne dediščine. |
|
52. člen |
|
(drugi dopustni posegi
v prostor) |
|
(1) Če ta odlok ali drugi predpisi ne določajo drugače, so na celotnem
območju občine dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nove gradnje,
odstranitve in drugi posegi v prostor: |
|
– ceste in cestni objekti, parkirne površine, pločniki, peš poti,
dostopi za funkcionalno ovirane, kolesarske steze in poti, dostopne
ceste do objektov, avtobusna postajališča, |
|
– vodovodno omrežje, objekti in naprave, vključno z zajetji, črpališči,
vodohrani, hidrantnim omrežjem in vodovodnimi rezervoarji za požarno
vodo, |
|
– kanalizacijsko omrežje, objekti in naprave, vključno s črpališči,
zadrževalnimi bazeni, razbremenilniki in čistilnimi napravami,
|
|
– nadzemni in podzemni elektroenergetski vodi napetosti 20 kV in manj,
vključno s transformatorskimi postajami in javno razsvetljavo,
|
|
– distribucijsko plinovodno omrežje, vključno z merilno regulacijskimi
postajami, |
|
– omrežje daljinskega ogrevanja, vključno s kotlovnicami,
|
|
– nadzemno in podzemno elektronsko komunikacijsko omrežje, objekti in
naprave, |
|
– ekološki otoki,
|
|
– javne površine, športna in otroška igrišča, urbana oprema, spominska
obeležja, |
|
– urejene zelene površine, parki,
|
|
– ostala GJI, vključno s priključki,
|
|
– vodnogospodarske ureditve in objekti za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda, |
|
– objekti in ureditve za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
|
– objektov in naprav za potrebe raziskav in študijske dejavnosti.
|
|
(2) Na celotnem območju občine so dopustne raziskave nahajališč
mineralnih surovin in podzemnih vod pod pogojem, da raziskave trajno ne
spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in
da se zemljišča po raziskavah vrnejo v prvotno stanje. |
|
(3) Objekti, ureditve in posegi iz prvega in drugega odstavka so
dopustni, če niso v nasprotju z drugimi členi tega odloka in s predpisi,
ki urejajo posamezna področja graditve in varstva. |
|
4.1.1 Prostorski
izvedbeni pogoji na površinah, namenjenih poselitvi |
|
53. člen |
|
(površine stanovanj –
S) |
|
(1) Površine za eno- in dvostanovanjske stavbe (SS) so namenjene bivanju
in spremljajočim dejavnostim. |
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– bivanje – stanovanja, občasno bivanje,
|
|
– obstoječe kmetije,
|
|
– trgovske, gostinske, obrtne delavnice, storitvene, poslovne dejavnosti
pod pogoji: |
|
– da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne
pogoje, |
|
– da velikost gradbene parcele zagotavlja potrebno površino za osnovno
dejavnost in spremljajoče dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi
površinami, |
|
– obrtne delavnice, ki po skupni uporabni površini ne presegajo 200 m2,
|
|
– kvartarne dejavnosti.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– stanovanjske stavbe, počitniške stavbe in stavbe za občasno bivanje,
nestanovanjske stavbe za potrebe območja, |
|
– obstoječi kmetijski objekti, objekti za dopolnilne dejavnosti na
kmetiji, |
|
– objekti in ureditve za spremljajoče terciarne in kvartarne dejavnosti,
|
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
otroška igrišča. |
|
(1.3) Tipologija zazidave:
|
|
– prostostoječi objekti; izjemoma dvojčki, objekti v nizu in atrijski
objekti. |
|
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,40, faktor izrabe (FI): do 0,70.
|
|
(1.5) Drugi pogoji:
|
|
– najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
|
|
(2) Površine za večstanovanjske stavbe (SSa) so namenje bivanju in
spremljajočim dejavnostim. |
|
(2.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– bivanje – stanovanja,
|
|
– trgovske, gostinske, storitvene, poslovne dejavnosti pod pogoji:
|
|
– da nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje,
|
|
– da velikost gradbene parcele zagotavlja potrebno površino za normalno
funkcioniranje osnovne in pomožne nestanovanjske stavbe, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami, |
|
– kvartarne dejavnosti.
|
|
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– stanovanjske stavbe in spremljajoče nestanovanjske stavbe za potrebe
osnovnega objekta in bivanja, |
|
– objekti in ureditve za spremljajoče dejavnosti,
|
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
otroška igrišča. |
|
(2.3) Tipologija zazidave:
|
|
– prostostoječi objekti, objekti v nizu.
|
|
(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,50, faktor izrabe (FI): do 1,70,
|
|
– faktor izrabe je lahko večji v primeru večjega števila podzemnih
garaž. |
|
(2.5) Drugi pogoji:
|
|
– najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice,
otroška igrišča ter ureditve za rekreacijo in šport. |
|
(3) Površine podeželskega naselja (SK) so namenjene kmetijam z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
|
(3.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– bivanje – stanovanja, občasno bivanje,
|
|
– kmetije (stanovanja kmetije in nestanovanjski kmetijski objekti),
|
|
– trgovske, gostinske, storitvene, obrtne delavnice, poslovne
dejavnosti, turizem, šport in rekreacija v okviru dopolnilne dejavnosti
na kmetiji in za krajevne potrebe pod pogoji: |
|
– da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne
pogoje, |
|
– da velikost gradbene parcele zagotavlja potrebno površino za osnovno
in spremljajoče dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami.
|
|
– obrtne delavnice, ki po skupni uporabni površini ne presegajo 400 m2.
|
|
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– stanovanjske stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe in spremljajoči
nestanovanjski objekti, |
|
– objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
|
|
– objekti in ureditve za spremljajoče dejavnosti,
|
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
otroška igrišča, |
|
– javne površine (parki, večje peš površine, trgi) in urbana oprema.
|
|
(3.3) Tipologija zazidave:
|
|
– prostostoječi objekti, objekti v nizu, zazidava v gruči.
|
|
(3.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,40, faktor izrabe (FI): do 0,70,
|
|
– dopustna so odsopanja faktorja pozidanosti do 50% na območju kmetij,
kjer je gostejša zazidava tradicionalna. |
|
(3.5) Drugi pogoji:
|
|
– najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
|
|
(4) Površine počitniških hiš (SP)
|
|
(4.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– občasno bivanje, stalno bivanje ni dopustno,
|
|
– trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti, turizem, šport in
rekreacija pod pogoji: |
|
– da nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje,
|
|
– da velikost gradbene parcele zagotavlja potrebno površino za normalno
funkcioniranje osnovnega in spremljajočih nestanovanjskih objektov,
vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. |
|
(4.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– stanovanjske stavbe, namenjene občasnemu bivanju, spremljajoči objekti
za potrebe osnovnega objekta, |
|
– objekti za trgovino, storitve, gostinstvo (hoteli, penzioni, gostišča,
planinske koče, restavracije, stojnice itd.) in turizem ter druge
spremljajoče dejavnosti, |
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
otroška igrišča. |
|
(4.3) Tipologija zazidave:
|
|
– prostostoječi objekti, dvojčki, objekti v nizu.
|
|
(4.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,35, faktor izrabe (FI): do 0,50.
|
|
(4.5) Drugi pogoji:
|
|
– najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice. |
|
54. člen |
|
(območja centralnih
dejavnosti – C) |
|
(1) Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) so območja jedra
naselja, kjer se prepletajo trgovske, gostinske, storitvene, upravne,
izobraževalne, zdravstve, socialne, kulturne, upravne, verske in druge
dejavnosti ter bivanje. |
|
(1.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– bivanje – stanovanja,
|
|
– obstoječe kmetije,
|
|
– trgovske, gostinske, turistične, storitvene, poslovne dejavnosti,
|
|
– kvartarne dejavnosti.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– stanovanjske stavbe in stavbe za dopustne dejavnosti,
|
|
– spremljajoči nestanovanjski objekti in nestanovanjski kmetijski
objekti, |
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
otroška igrišča ter drugi objekti in ureditve za spremljajoče
dejavnosti. |
|
(1.3) Tipologija zazidave:
|
|
– prostostoječi objekti, objekti v nizu.
|
|
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– ni določena.
|
|
(2) Druga območja centralnih dejavnosti (CD) so območja, kjer se
prepletajo trgovske, gostinske, storitvene, upravne, izobraževalne,
zdravstve, socialne, kulturne, upravne, verske in druge dejavnosti.
|
|
(2.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– terciarne in kvartarne dejavnosti, vključno z domom za starejše občane
in gasilskim domom, |
|
– bivanje ni dopustno razen, če je bivanje funkcionalno vezano na
dejavnost. |
|
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti za dopustne dejavnosti in pomožni nestanovanjski objekti za
potrebe osnovnega objekta in območja, |
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
otroška igrišča ter drugi objekti in ureditve za spremljajoče
dejavnosti, |
|
– javne površine (parki, večje peš površine, trgi) in urbana oprema.
|
|
(2.3) Tipologija zazidave:
|
|
– prostostoječi objekti, objekti v nizu.
|
|
(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,50, faktor izrabe (FI): do 1,50.
|
|
(3) Območja verskih dejavnosti (CDc)
|
|
(3.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– vse vrste verskih in sakralnih dejavnosti,
|
|
– versko izobraževanje,
|
|
– bivanje za potrebe dejavnosti.
|
|
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti in ureditve za potrebe verskih in sakralnih dejavnosti,
|
|
– stanovanjski objekti za potrebe dejavnosti,
|
|
– spremljajoči nestanovanjski objekti za potrebe območja (pokopališki
objekti itd.). |
|
(3.3) Tipologija zazidave:
|
|
– ni opredeljena.
|
|
(3.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– ni določena.
|
|
(4) Območja za izobraževanje (CDi)
|
|
(3.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– vse vrste vzgoje in izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo,
|
|
– otroško varstvo,
|
|
– šport in rekreacija.
|
|
(4.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti za vzgojo, izobraževanje in otroško varstvo,
|
|
– spremljajoči objekti in ureditve za potrebe osnovnega objekta in
območja, |
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
športna in otroška igrišča. |
|
(4.3) Tipologija zazidave:
|
|
– ni opredeljena.
|
|
(4.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– ni določena.
|
|
(4.5) Drugi pogoji:
|
|
– najmanj 30% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice,
otroška igrišča ter ureditve za rekreacijo in šport. |
|
(5) Območja za zdravstvo (CDz)
|
|
(5.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– vse vrste zdravstvenega in socialnega varstva,
|
|
(5.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti za zdravstvo in socialno varstvo,
|
|
– spremljajoči objekti in ureditve za potrebe osnovnega objekta in
območja. |
|
(5.3) Tipologija zazidave:
|
|
– ni opredeljena.
|
|
(5.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– ni določen.
|
|
(5.5) Drugi pogoji:
|
|
– najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
|
|
(6) Območja za kulturo (CDk)
|
|
(6.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– dejavnosti kulture,
|
|
– specializirane trgovske, gostinske in poslovne dejavnosti,
|
|
– kvartarne dejavnosti.
|
|
(6.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti in ureditve za potrebe kulture ter spremljajočih dejavnosti,
|
|
– spremljajoči nestanovanjski objekti in ureditve za potrebe območja.
|
|
(6.3) Tipologija zazidave:
|
|
– ni opredeljena.
|
|
(6.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– ni določena.
|
|
(7) Območja gasilskih domov (CDg)
|
|
(7.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– dejavnost gasilskih domov,
|
|
– izobraževanje, kultura, šport in rekreacija.
|
|
(7.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti in ureditve za potrebe gasilskih dejavnosti (gasilski domovi,
poligoni ...), |
|
– objekt in ureditve za izobraževanje, kulturo (večnemenski prostori),
šport in rekreacijo ter objekti in ureditve za spremljajoče dejavnosti,
|
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
otroška igrišča. |
|
(7.3) Tipologija zazidave:
|
|
– ni opredeljena.
|
|
(7.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– ni določena. |
|
55. člen |
|
(območja proizvodnih
dejavnosti – I) |
|
(1) Območja za industrijo (IP)
|
|
(1.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– proizvodne, skladiščne, transportne, poslovne, storitvene, obrtne,
komunalne dejavnosti, dejavnost oskrbe z energijo, |
|
– trgovske dejavnosti ter gostinske dejavnosti za potrebe območja,
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti in ureditve za proizvodne, skladiščne, transportne, poslovne,
storitvene, obrtne, komunalne, energetske, trgovske, gostinske
dejavnosti, |
|
– spremljajoči objekti in ureditve za potrebe osnovnega objekta in
območja, |
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
|
|
– objekti in ureditve za varstvo okolja.
|
|
(1.3) Tipologija zazidave:
|
|
– ni opredeljena.
|
|
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,60, faktor izrabe (FI): do 1,50,
|
|
(1.5) Drugi pogoji:
|
|
– najmanj 10% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
|
|
(2) Območja gospodarskih con (IG)
|
|
(2.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– proizvodne, skladiščne, transportne, obrtne, poslovne, storitvene,
komunalne dejavnosti, dejavnost oskrbe z energijo, |
|
– trgovske, gostinske dejavnosti, šport in rekreacija,
|
|
– bivanje ni dopustno.
|
|
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti in ureditve za proizvodne, skladiščne, transportne, obrtne,
poslovne, storitvene, komunalne, energetske, trgovske, gostinske
dejavnosti, |
|
– spremljajoči objekti in ureditve za potrebe osnovnega objekta in
območja, |
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
|
|
– objekti in ureditve za varstvo okolja.
|
|
(2.3) Tipologija zazidave:
|
|
– ni opredeljena.
|
|
(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,60, faktor izrabe (FI): do 1,50,
|
|
(2.5) Drugi pogoji:
|
|
– najmanj 10% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
|
|
(3) Območja za kmetijsko proizvodnjo, ribištvo (IK)
|
|
(3.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:
|
|
– ribogojnice s spremljajočimi dejavnostmi,
|
|
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– ribogojnice s spremljajočimi objekti.
|
|
(3.3) Tipologija zazidave:
|
|
– ni opredeljena.
|
|
(3.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– ni določena. |
|
56. člen |
|
(posebna območja – B) |
|
(1) Površine za turizem (BT)
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– površine za turizem,
|
|
– šport in rekreacija.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– turistični in gostinski objekti (hoteli, penzioni, apartmaji,
gostišča, planinske in gozdarske koče, restavracije, kampi itd.),
|
|
– stavbe za občasno bivanje s spremljajočimi objekti,
|
|
– objekti za trgovino in storitve,
|
|
– sanitarije in garderobe in drugi spremljajoči objekti za potrebe
dejavnosti, |
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
otroška igrišča ter za spremljajoče dejavnosti, |
|
– v območjih ohranjanja narave niso dopustni začasni objekti iz priloge
2. |
|
(1.3) Tipologija zazidave:
|
|
– ni opredeljena.
|
|
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– faktor zazidanosti (FZ) za počitniške objekte: do 0,40, faktor izrabe
(FI): do 0,70. |
|
– faktor zazidanosti (FZ) za druge objekte ni določen.
|
|
(1.5) Drugi pogoji:
|
|
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost
objektov in naprav. |
|
(2) Gozdarske in lovske koče (BTg)
|
|
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– dejavnost gozdarskih in lovskih koč,
|
|
– občasno bivanje za potrebe dejavnosti in turizma (razen območja
opuščenih kočevarskih vasi), |
|
– šport in rekreacija.
|
|
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti in ureditve gozdarskih in lovskih koč,
|
|
– objekti in ureditve za razvedrilne dejavnosti, šport in rekreacijo s
spremljajočimi objekti, otroška igrišča pod pogojem, da niso v nasprotju
z varstvenimi usmeritvami za območje ohranjanja narave in ki bi lahko
povzročila negativne vplive na prisotne kvalifikacijske vrste ter bi
bili lahko konfliktni z ekološkimi zahtevami velikih zveri. |
|
(2.3) Tipologija zazidave:
|
|
– prostostoječi objekti.
|
|
(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,30, faktor izrabe (FI): do 1,50.
|
|
(2.5) Drugi pogoji:
|
|
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost
objektov in naprav, |
|
– najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati parkovne,
rekreacijske, športne in druge zelene površine. |
|
57. člen |
|
(območja razpršene
poselitve – A) |
|
(1) Površine razpršene poselitve (A)
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– bivanje – stanovanja, občasno bivanje,
|
|
– kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi,
|
|
– kmetijstvo,
|
|
– trgovina, gostinstvo in turizem (tudi zidaniški turizem), storitve,
šport in rekreacija. |
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– stanovanjske stavbe,
|
|
– nestanovanjski kmetijski objekti (hlevi, kašče, skednji, kozolci,
silosi, zidanice itd.), |
|
– objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
|
|
– objekti za trgovino, gostinstvo, turizem in storitve,
|
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,
otroška igrišča. |
|
(1.3) Tipologija zazidave:
|
|
– razpršena poselitev.
|
|
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,40, faktor izrabe (FI): do 0,70,
|
|
– dopustna so odstopanja faktorja pozidanosti do 50% na območju kmetij,
kjer je gostejša zazidava tradicionalna. |
|
(1.6) Drugi pogoji:
|
|
– najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
|
|
(2) Razpršena poselitev – gospodarski objekti (Ag)
|
|
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– kmetijstvo,
|
|
– bivanje ni dopustno.
|
|
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– nestanovanjski kmetijski objekti za rastlinsko pridelavo, rejo živali,
spravilo pridelkov, shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in
mehanizacije. |
|
(2.3) Dopustne vrste posegov:
|
|
– spremembe namembnosti objektov ali dela objektov v stanovanja ni
dopustno, |
|
– novogradnje so dopustne izključno za potrebe kmetijstva.
|
|
(2.4) Tipologija zazidave:
|
|
– prostostoječi gospodarski objekti.
|
|
(2.5) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– ni določena.
|
|
(3) Razpršena poselitev – zidanice (Az)
|
|
(3.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– kmetijstvo (vinogradništvo, sadjarstvo),
|
|
– občasno bivanje, stalno bivanje ni dopustno,
|
|
– gostinstvo in turizem, zidaniški turizem.
|
|
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– zidanice, vinske kleti, spravilo sadja, kmetijski objekti za spravilo
pridelkov z ali brez občasnega bivanja, |
|
– nezahtevni in enostavni objekti površine do 20 m2 v skladu s prilogama
1 in 2 k odloku, največ en nezahteven ali enostaven objekt, |
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo, otroška igrišča.
|
|
(3.3) Dopustne vrste posegov:
|
|
– spremembe namembnosti objekta ali dela objekta v stanovanje niso
dopustne, |
|
– novogradnje objektov pod pogoji:
|
|
– da je investitor lastnik vinograda ali sadovnjaka površine vsaj 10 a
na K2 oziroma 30 a na K1 na območju Občine Semič, |
|
– da velikost gradbene parcele in relief omogočata spremljajoče
ureditve. Na gradbeni parceli zidanice je dopustna izvedba največ štirih
podpornih zidov. Za večje število podpornih zidov je potrebno pridobiti
predhodno mnenje strokovne službe občine. |
|
(3.4) Tipologija zazidave:
|
|
– prostostoječi gospodarski objekti in zidanice.
|
|
(3.5) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– ni določena.
|
|
(3.6) Drugi pogoji:
|
|
– najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice in
zelene površine. |
|
58. člen |
|
(območja zelenih
površin – Z) |
|
(1) Površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– površine, objekti, naprave in ureditve za oddih, rekreacijo in šport
na prostem (športna igrišča z ali brez prostorov za gledalce, smučišča z
vlečnicami in sedežnicami ter objekti in napravami za zasneževanje,
tekaške proge, skakalnice, steze za motokros, hipodromi, trim steze,
adrenalinski parki, dostopi do vode, vzletišča za zmaje itd.),
|
|
– objekti za šport, sanitarije in garderobe, ter spremljajoči objekti za
potrebe dejavnosti, |
|
– objekti za trgovino, gostinstvo in storitve za potrebe dejavnosti,
|
|
– v območjih ohranjanja narave niso dopustni začasni objekti iz priloge
2. |
|
(1.3) Dopustne vrste posegov:
|
|
– sanacija in preoblikovanje zemljišč za potrebe dejavnosti ob
upoštevanju ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst ob ohranjanju biotske
raznovrstnosti, |
|
– postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije v skladu s
predpisi. |
|
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
|
|
– dopustna je pozidava do 80% površine gradbene parcele.
|
|
(1.5) Drugi pogoji:
|
|
– objekti, ureditve in naprave morajo biti oblikovno poenoteni in
usklajeni. |
|
(2) Parki (ZP)
|
|
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– površine za parke.
|
|
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– parki s pripadajočo urbano opremo,
|
|
– površine za občasne prireditve,
|
|
– gostinski objekti (gostišča, restavracije, stojnice itd.), sanitarije,
garderobe za potrebe dejavnosti. |
|
(2.3) Dopustne vrste posegov:
|
|
– sanacija degradiranih zemljišč za potrebe dejavnosti, sanitarna sečnja
dreves in zasaditve avtohtonih vrst dreves. V primeru botaničnega vrta
so dopustne zasaditve neavtohtonih vrst drevja in grmičevja,
|
|
– postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije v skladu s
predpisi. |
|
(2.4) Drugi pogoji:
|
|
– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju s
funkcijo parka in območja, |
|
– objekti, ureditve in naprave morajo biti oblikovno poenoteni in
usklajeni. |
|
(3) Pokopališča (ZK)
|
|
(3.1) Namenska raba:
|
|
– površine za pokopališča in spremljajoče objekte.
|
|
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– pokopališča, pokopališki objekti in spremljajoči objekti, ekološki
otoki, stavbe za opravljanje verskih objektov, kapelice in znamenja,
|
|
– manjše trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti za potrebe
območja, sanitarni prostori, |
|
– parkovne ureditve in urbana oprema, ograje, parkirišča.
|
|
(3.3) Drugi pogoji:
|
|
– prepoznavno oblikovanje objektov in ureditev v skladu s funkcijo in
namembnostjo objektov in območja, |
|
– objekti, ureditve in naprave morajo biti oblikovno poenoteni in
usklajeni. |
|
59. člen |
|
(območja prometnih
površin – P) |
|
(1) Površine cest, železnic in drugih prometnih površin (PC, PŽ, PO)
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– območja in omrežja infrastrukture cest, železnic in drugih prometnih
površin. |
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– PC: državne ceste, občinske ceste in drugi prometni infrastrukturni
objekti, |
|
– PŽ: železniške proge, železniške postaje s pripadajočimi objekti in
ureditvami, |
|
– PO: prometni terminali, avtobusne in železniške postaje.
|
|
– večja parkirišča, razgledišča in počivališča s spremljajočimi objekti
in ureditvami ter urbano opremo, |
|
– objekti in ureditve namenjene funkciji območja (objekti postaj in
skladišč, čuvajnice, sanitarije, nadstrešnice, upravni in drugi
objekti), |
|
– objekti in ureditve za zagotavljanje varnosti prometa, zaščitne
ograje, |
|
– zelenice, drevoredi, protihrupne ograje in nasipi,
|
|
– postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije v skladu s
predpisi. |
|
(1.3) Drugi pogoji:
|
|
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost
objektov in naprav. |
|
60. člen |
|
(območja elektronske
komunikacijske infrastrukture – T) |
|
(1) Območja elektronske komunikacijske infrastrukture (T)
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– območja in omrežja elektronske komunikacijske infrastrukture.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture.
|
|
(1.3) Drugi pogoji:
|
|
– dejavnost ne sme imeti škodljivih plivov na okolje ter na bivalne in
delovne pogoje v območju in na sosednjih zemljiščih, |
|
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost
objektov in naprav, |
|
– objekti in naprave ne smejo biti vidno izpostavljeni, razen antenskih
stolpov. |
|
61. člen |
|
(območja energetske
infrastrukture – E) |
|
(1) Območja energetske infrastrukture (Ep) – plinovoda
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– območja in omrežje plinovodov.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– vodi, objekti in naprave plinovoda.
|
|
(1.3) Drugi pogoji:
|
|
– v EUP DPN-R-45 veljajo prostorski izvedbeni pogoji iz Uredbe o
državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele
krajine (Uradni list RS, št. 77/10). |
|
62. člen |
|
(območja okoljske
infrastrukture – O) |
|
(1) Območja okoljske infrastrukture (O)
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– komunalne čistilne naprave,
|
|
– ločeno zbiranje in sortiranje odpadkov,
|
|
– energetski objekti za daljinsko ogrevanje objektov.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– kanalizacija za komunalne odpadne vode s pripadajočimi objekti,
čistilne naprave, |
|
– objekti, naprave in površine za ločeno zbiranje, sortiranje in začasno
skladiščenje nenevarnih odpadkov, |
|
– energetski objekti za daljinsko ogrevanje objektov (kotlovnice),
|
|
– zelenice, zaščitno zelenje (drevje in grmičevje).
|
|
(1.3) Drugi pogoji:
|
|
– dejavnost ne sme imeti škodljivih plivov na okolje ter na bivalne in
delovne pogoje v območju in na sosednjih zemljiščih, |
|
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost
objektov in naprav, |
|
– vse proste površine na obrobju območja je treba zasaditi z avtohtonim
drevjem in grmičevjem, ki oblikujejo pas zaščitnega zelenja.
|
|
(2) Območja oskrbe z vodo (Ov)
|
|
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– območja in omrežja za oskrbo z vodo.
|
|
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– prenosni in distribucijski vodovodi s pripadajočimi objekti za oskrbo
z vodo, zajetja, črpališča in vodohrani. |
|
(2.3) Drugi pogoji:
|
|
– objekti se umeščajo v prostor vidno nevpadljivo, z upoštevanjem
krajinskih značilnosti širšega območja. |
|
(3) Čistilne naprave (Oc)
|
|
(3.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– območja in omrežja za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
|
|
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– kanalizacija za komunalne odpadne vode s pripadajočimi objekti,
čistilne naprave, |
|
(3.3) Drugi pogoji:
|
|
– dejavnost ne sme imeti škodljivih plivov na okolje ter na bivalne in
delovne pogoje v območju in na sosednjih zemljiščih, |
|
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost
objektov in naprav, |
|
– vse proste površine na obrobju območja je treba zasaditi z avtohtonim
drevjem in grmičevjem, ki oblikujejo pas zaščitnega zelenja. |
|
63. člen |
|
(območja za potrebe
obrambe – F) |
|
(1) Območja za potrebe obrambe (F) v naselju
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– območja posebnega pomena za obrambo:
|
|
– območja izključne rabe,
|
|
– območja možne izključne rabe.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti in naprave posebnega pomena za obrambo,
|
|
– objekti in ureditve za zagotavljanje varnosti, zaščitne ograje.
|
|
(1.3) Drugi pogoji:
|
|
– dejavnost ne sme imeti škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in
delovne pogoje v območju in na sosednjih zemljiščih, |
|
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost
objektov in naprav. |
|
64. člen |
|
(odstopanja stopenj
izkoriščenosti zemljišč) |
|
(1) Za posamezne objekte so dopustne spremembe faktorja zazidanosti (FZ)
in faktorja izrabe (FI) če se s tem izboljšajo kakovosti prostora, kar
je treba utemeljiti in dokazati. Za načrtovane objekte je treba
zagotoviti zadostne odprte bivalne in zelene površine ter parkirne
površine v skladu z določbami tega odloka. |
|
(2) Na območjih dediščine je stopnja zazidanosti in izkoriščenosti
zemljišč podana z dejanskim stanjem. V izjemnih, za ohranitev dediščine
ključnih primerih, je stopnjo zazidanosti in izkoriščenosti mogoče
spremeniti v skladu s podrobnejšimi kulturno varstvenimi pogoji. |
|
65. člen |
|
(območja za poselitev v
bližini načrtovane hitre ceste) |
|
(1) Nove posege v bližini načrtovane hitre ceste je treba načrtovati v
skladu z veljavnimi predpisi, ob upoštevanju predvidenih obremenitev
okolja zaradi prometa v 20-letnem planskem obdobju. Širitev razpršene
gradnje na območja presežene dovoljene vrednosti kazalcev hrupa ni
dovoljeno. |
|
(2) Upravljalec hitre ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva
pred hrupom in dodatne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi kot
posledce obratovanja državne ceste (glede na načrtovane ukrepe zaščite v
sklopu njene izgradnje) za nova poselitvena območja oziroma območja
spremenjene rabe prostora, določenih s tem odlokom. |
|
(3) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v
območju, kjer bodo na podlagi izdelane študije hrupne obremenjenosti
presežene dovoljene vrednosti kazalcev hrupa, je treba vse posege
načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov
zaradi prometa na hitri cesti. |
|
4.1.2 Prostorski
izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne rabe |
|
66. člen |
|
(kmetijska zemljišča –
K) |
|
(1) Kmetijska zemljišča (K1, K2)
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– kmetijstvo,
|
|
– lov in ribolov.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu s prilogama 1 in 2, ki sta
sestavni del tega odloka, |
|
– ureditve infrastrukture, od tega le:
|
|
– rekonstrukcije obstoječih lokalnih cest,
|
|
– lokalno vodovodno omrežje, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadnih
vod, elektroenergetski vodi, komunikacijska omrežja, naftovodi in
daljinski plinovodi, |
|
– vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje,
akvadukti, |
|
– posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
– ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči.
|
|
(1.3) Dopustne vrste posegov:
|
|
– agrarne operacije, ob upoštevanju in zagotavljanju ugodnega stanja
kvalifikacijskih vrst in biotske raznovrstnosti, |
|
– sanacije degradiranih zemljišč in vzpostavitve kmetijskih zemljišč, ob
zagotavljanju stanja kvalifikacijskih vrst. |
|
(1.4) Drugi pogoji:
|
|
– ohranjajo se mejice, žive meje in pasovi gozda za zaščito pred vetrom,
|
|
– posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč,
poškodbe se sanira in zemljišča rekultivira, |
|
– višina nadzemnih in globina podzemnih vodov GJI mora omogočati
normalno kmetijsko obdelavo, |
|
– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju s
kmetijsko rabo zemljišč, |
|
– agrarne operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije,
melioracije) niso dopustne na območjih varstva kulturne dediščine.
|
|
(2) Sanacija degradiranih območij v kmetijska zemljišča (K2s)
|
|
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– kmetijstvo,
|
|
– dopustno je gozdarstvo.
|
|
(2.2) Dopustne vrste posegov:
|
|
– sanacija degradiranih območij v kmetijska zemljišča, dopustna je
sanacija v gozd. |
|
67. člen |
|
(gozdna zemljišča – G) |
|
(1) Gozdna zemljišča (G)
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– gozdarstvo in kmetijstvo,
|
|
– turizem, šport in rekreacija, če omogočajo ohranjanje funkcij gozda,
|
|
– lov in ribolov.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– gozdne ceste in vlake, ob zagotavljanju ugodnega stanja
kvalifikacijskih vrst, |
|
– nestanovanjski gozdarski objekti (gozdarske in lovske koče, zavetišča,
čebelnjaki), |
|
– lovske preže, krmišča za živali,
|
|
– objekti in ureditve za šport, rekreacijo in prosti čas s
spremljajočimi objekti (učne poti, počivališča, razgledišča, razgledni
stolpi itd.), |
|
– objekti in naprave za opazovanje narave, usmerjevalne in pojasnjevalne
table za urejanje tematskih poti, |
|
– kulturni spomeniki (partizanske bolnice, grobišča, spomeniki, razpela,
znamenja, kapelice itd.). |
|
(1.3) Dopustne vrste posegov:
|
|
– gozdne operacije v skladu s predpisi o gozdovih.
|
|
(1.4) Drugi pogoji:
|
|
– v strnjenih gozdovih je treba zagotoviti redno vzdrževanje košenic in
s tem preprečiti njihovo zaraščanje, |
|
– krčitve gozda v kmetijske namene niso priporočljive na površinah
gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij, gozdov
znotraj sklenjenih območij gozdov, gozdov, ki imajo funkcijo koridorske
pozidave, gozdov na območju Nature 2000, gozdnih otokov v kmetijski
krajini, kjer je gozdnatost majhna, |
|
– posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna
škoda na gozdnem rastju in tleh ter, bo omogočeno gospodarjenje z gozdom
in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč, |
|
– po končani gradnji je treba odstraniti morebitne štore in odvečen
odkopni material, sanirati zemljišče ter morebitne poškodbe na drevju in
gozdnih poteh, |
|
– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne
dejavnosti, ne povzročajo škode na gozdnem rastju in tleh oziroma niso v
nasprotju z interesi gozdarstva in je treba zanje pridobiti ustrezno
soglasje pristojne javne gozdarske službe. |
|
(2) Gozdni rezervati (Gr)
|
|
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– raziskovanje,
|
|
– turizem v rezervatih z blažjim varstvenim režimom,
|
|
– naloge javne gozdarske službe, javne službe ohranjanja narave in
nadzorstvene naloge lovstva in gozdarstva. |
|
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– v rezervatih z blažjim varstvenim režimom informativne table in učne
poti. |
|
(2.3) Dopustne vrste posegov:
|
|
– posegi v gozdne rezervate niso dopustni.
|
|
(2.4) Drugi pogoji:
|
|
– dopustne dejavnosti v rezervatih določa Uredba o varovalnih gozdovih
in gozdovih s posebnim namenom. |
|
(3) Varovalni gozdovi (Gv)
|
|
(3.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– gozdarstvo.
|
|
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– dostopi do gozdov,
|
|
– posegi, objekti in ureditve, ki ohranjajo in povečujejo varovalno
funkcijo gozdov. |
|
(3.3) Dopustne vrste posegov:
|
|
– sanacije zemljišč in posegi, ki so predvideni z gozdnogospodarskim
načrtom, |
|
– novogradnje, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve objektov
in ureditev, namenjenih funkciji območja. |
|
(3.4) Drugi pogoji:
|
|
– dopustni so samo posegi, namenjeni izvajanju ekološke in varovalne
funkcije gozda, s soglasjem Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter
pristojnih služb varstvo narave, |
|
– krčitve gozda za kmetijske namene niso dopustne,
|
|
– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne
dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je treba
zanje pridobiti ustrezno soglasje pristojnega ministrstva. |
|
68. člen |
|
(območja voda – V) |
|
(1) Površinske celinske vode (VC)
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– površinske vode,
|
|
– obstoječa stanovanja (obstoječi zakonito zgrajeni stanovanjski
objekti), |
|
– turizem, šport in rekreacija, ribolov, če ne posegajo bistveno v
naravne razmere voda in priobalnih zemljišč in zagotavljajo ter
ohranjajo ugodno stanje kvalifikacijskih vrst in biotske raznovrstnosti.
|
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– vodnogospodarske ureditve (jezovi, pregrade, regulacije ipd.) ter
objekti in ureditve za preprečevanje škodljivega delovanja voda,
|
|
– objekti in ureditve, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
obrambi, zaščiti in reševanju ter pred škodljivim delovanjem voda,
|
|
– mlini, žage, ribogojnice in male hidroelektrarne pod pogojem, da
odvzem vode ne ogroža kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega
pretoka. Če je potrebno za ohranitev življenjskih razmer v vodotoku, se
zagotovi ustrezen prehod za ribe, |
|
– obstoječi zakonito zgrajeni stanovanjski objekti,
|
|
– objekti in ureditve za potrebe športa in rekreacije (dostopi do vode,
privezi in pristani za čolne ipd.), |
|
– črpališča požarne vode in manjša zajetja za ureditev ribnikov,
|
|
– naprave za potrebe učnih, študijskih in raziskovalnih dejavnosti,
|
|
– zajem vode za namakanje kmetijskih zemljišč so dopustne pod pogojem,
da se zagotovi ekološko sprejemljiv pretok, |
|
– pred izpustom odpadnih voda v vodotok je treba zagotoviti ustrezno
čiščenje in zadrževanje. |
|
(1.3) Dopustne vrste posegov:
|
|
– za obstoječe objekte, naprave, ureditve in vode so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, adaptacije in obnove pod pogoji, da
bistveno ne spreminjajo namembnost in velikost objekta, ne vplivajo na
kakovost vode in vodni režim, se ne povečuje poplavna in erozijska
nevarnost ter ne poslabšuje stanje voda, |
|
– novogradnje objektov, naprav, ureditev in vodov, namenjenih funkciji
območja ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda, |
|
– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in urejanje malih
hidroelektraren pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke
značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora, ob
zagotavljanju ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in ekološko
sprejemljivega pretoka, |
|
– posegi za izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, ukrepi za ohranjanje narave, ukrepi za oživljanje
reguliranih vodotokov, ohranja se naravna osenčenost struge in brežin,
|
|
– premostitve voda in posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih morajo
zagotavljati poplavno varnost in ekološko sprejemljiv pretok, ne
poslabšujejo stanja voda in vodni režim, |
|
– posegi v območje celinskih voda ne smejo povzročati ovir za pretok
visokih voda in zmanševanje retenzijskega območja, |
|
– posegi v ribiški okoliš morajo v največji možni meri zagotavljati
ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in
številčnosti. |
|
(1.4) Drugi pogoji:
|
|
– na vodnih in priobalnih zemljiščih niso dopustni posegi (pridobivanje
gramoza in proda, utrjevanje brežin z gradnjo zidov, betoniranje
dostopnih ramp, odlaganje odpadkov itd.) ki bi lahko ogrožali stabilnost
vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
spremenili življenjske razmere oziroma onemogočali obstoj in
razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter posegi, ki bi
onemogočali dostop do vodotokov, |
|
– varujejo se drstišča, posegi se lahko izvajajo le izven drstnih dob
ribjih vrst, |
|
– pri posegih na priobalnih zemljiščih se zagotavljajo sonaravne
ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe
vegetacije. Zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno z
vegetacijskimi materiali, |
|
– zacevljenje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen za ureditev
dostopa oziroma prehoda preko vodotoka, ko gre za objekt javne prometne
infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh), |
|
– mostovi in ceste ne smejo posegati v pretočni profil vodotoka.
Zagotovi se varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno
varnostno višino in pred škodljivim delovanjem voda, |
|
– zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s sanitarnimi
sečnjami obvodne vegetacije, ki se izvajajo izven gnezdilne sezone ptic. |
|
69. člen |
|
(območja mineralnih
surovin – L) |
|
(1) Površine nadzemnega pridobivalnega prostora mineralnih surovin (LN)
|
|
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
|
|
– izkoriščanje mineralnih surovin,
|
|
– po zaključenem izkoriščanju in sanaciji vzpostavitev primarne ali
druge namenske rabe. |
|
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
|
|
– objekti za nadzemno pridobivanje in predelavo mineralnih surovin,
|
|
– objekti za proizvodnjo izdelkov in polizdelkov iz, v površinskem kopu
pridobljene, mineralne surovine in drugi objekti namenjeni funkciji
območja, |
|
– objekti in naprave za varovanje okolja,
|
|
– objekti in naprave za varstvo pri delu, varovalne ograje.
|
|
(1.3) Dopustne vrste posegov:
|
|
– posek gozda se izvede le na zemljiščih, namenjenih eksploataciji, vse
poškodovane površine se morajo takoj sanirati tako, da se vzpostavi čim
bolj naravno stanje, |
|
– za vse površinske kope je treba zagotoviti sprotno in končno sanacijo
v skladu z opredeljeno novo namembnostjo. Na območjih sanacije opušenih
površinskih kopov je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni
sukcesiji, ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo
poslabšati prostorske razmere in kakovosti okolja. Vplive na okolje je
treba spremljati in jih glede na rezultate zmanševati ali odpravljati.
Sanacija kopa v gozd po zaključenem izkoriščanju mora potekati v smislu
ekološke in funkcionalne skladnosti (utrjevanje brežin in vkopov, talna
podlaga, humus, pogozditev z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in
grmovnimi vrstami). K projektu sanacije in rekultivacije, ki mora
vsebovati pripravo tal, način in izvedbo biološke obnove zemljišč, je
treba pridobiti soglasje javne gozdarske službe, izvajanje pa mora
potekati pod njihovim nadzorom. |
|
70. člen |
|
(namembnost objektov in
vrste posegov v prostor na območjih kulturne dediščine) |
|
(1) Če so določbe tega odloka v neskladju z varstvenim režimom kulturnih
spomenikov in kulturne dediščine, je treba upoštevati varstvene režime.
Za posege na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne
dediščine je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za
varovanje kulturne dediščine. |
|
(2) Na območjih varovanih po predpisih za kuturno dediščino so dopustne
naslednje vrste gradenj: |
|
– vzdrževanje in rekonstrukcije objektov,
|
|
– gradnje novih objektov, dozidave in rekonstrukcije so dopustne le v
skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine,
|
|
– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov so
dopustne le v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto
dediščine. |
|
(3) Odstranitve objektov ali delov objektov ter dozidave in nadzidave
objektov, ki so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod pogoji, kot
jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v ta namen
mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa).
|
|
(4) Ob obnovah in sanacijah stavb so dopustne tudi njihove
rekonstrukcije. |
|
(5) V historičnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje in
nadomestne gradnje na isti lokaciji, s katerimi se sanira območje in
skozi čas vzpostavi enotno identiteto območja. |
|
4.1.3 Prostorski
izvedbeni pogoji za vinogradniška območja in odprti prostor |
|
71. člen |
|
(vinogradniška območja) |
|
(1) V EUP vinogradniška območja (VIN) se prepletajo namenske rabe
prostora, ki so so zaradi naravnih, terenskih, klimatskih in drugih
pogojev primerna za vinogradništvo in sadjarstvo. Za vse posege v
prostor se uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za
posamezno namensko rabo. |
|
(2) Na vinogradniških območjih je značilna razpršena poselitev kmetij,
stanovanjskih stavb, zidanic in gospodarskih objektov kot avtohton
poselitveni vzorec. Zgoščevanje pozidave je dopustno kot zaokroževanje
obstoječih skupin objektov. Omejuje se gradnja stanovanjskih objektov,
razen če gre za zgoščevanje in zaokroževanje obstoječe pozidave na
infrastrukturno opremljenem zemljišču za potrebe lokalnega prebivalstva.
|
|
(3) Gradnja zidanic, ki so gospodarski objekti in primarno služijo
kmetijski funkciji ter sekundarno občasnemu bivanju, je pogojena z
ustrezno površino vinograda oziroma sadovnjaka. |
|
(4) V objektih je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu,
značilnem za vinogradniška območja (zidaniški turizem), ki ne omejuje
pretežne kmetijske rabe objekta. |
|
(5) Če je na vinogradniškem območju načrtovan objekt z namensko rabo Ag
z vinsko kletjo in prostori za spravilo sadja, veljajo za velikost in
oblikovanje objekta pogoji za gradnjo zidanic (Az). |
|
(6) Če ni drugih prostorskih možnosti, so na vinogradniških območjih, v
neposredni bližini stavbnih zemljišč, dopustne gradnje kmetijskih
nezahtevnih in enostavnih objektov iz prilog 1 in 2 izključno za nosilce
kmečkega gospodarstva. |
|
72. člen |
|
(odprti prostor) |
|
(1) V EUP odprti prostor (ODP) se prepletajo vse vrste namenskih rab
prostora. Za vse posege v prostor se uporabljajo prostorski izvedbeni
pogoji, ki veljajo za posamezno namensko rabo. |
|
(2) Odprti prostor občine se ureja ob upoštevanju krajinskih značilnosti
posameznih območij in zagotavljanju ohranjanja kulturne krajine ter
izjemnih krajin. Ohranjajo se sklenjena kmetijska in gozdna zemljišča,
vodna zemljišča in obvodni prostor, naravne prvine prostora (relief,
vrtače ipd.) ter stična območja med naselji in kmetijskimi površinami
(sadovnjaki, vinogradi, ohišnice ipd.). Zasipanje vrtač v odprtem
prostoru kulturne krajine ni dopustno. |
|
4.2 Prostorski
izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor |
|
4.2.1 Prostorski
izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje |
|
73. člen |
|
(lega objektov) |
|
(1) Objekti morajo biti umeščeni na zemljišče v skladu z morfološko
zasnovo naselja ali dela naselja tako, da je omogočen neoviran dostop,
smotrna izvedba gospodarske javne infrastrukture ter je omogočeno
normalno vzdrževanje in uporaba objekta in infrastrukture. |
|
(2) Umeščanje objektov, orientacija in odmiki morajo omogočiti ustrezno
celoletno osončenje in zagotavljati zmanjševanje potreb po ogrevanju in
umetnem ohlajevanju. |
|
(3) V območjih naselbinske dediščine je treba ohranjati značilno
obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente
(lege objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota objektov, razmerje
med pozidanim in nepozidanim prostorom). Umestitev objektov na parceli
mora biti skladna z zazidalno strukturo naselja. Regulacijske črte
morajo slediti obstoječim. |
|
74. člen |
|
(odmiki objektov) |
|
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov novih objektov, rekonstrukcij in
dozidav (nad terenom in pod njim) od sosednjih zemljišč morajo biti
najmanj 3 m. Odmiki najbolj izpostavljenih delov nezahtevnih in
enostavnih objektov morajo biti najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dopustni
s soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč in pod pogojem, da so
zagotovljeni požarno-varnostni odmiki, higiensko-zdravstveni pogoji ter
je možno vzdrževanje in raba objekta v okviru gradbene parcele objekta.
Na območjih tradicionalne gručaste zazidave s prevladujočimi manjšimi
odmiki in na območjih varstva kulturne dediščine so lahko odmiki
objektov manjši pod pogojem, da kap strešine ne sega na sosednje
zemljišče ter da se ohranja tradicionalna morfološka zasnova. Manjši
odmiki so lahko tudi v primeru posegov na javnih površinah v lasti
Občine Semič. Strokovno mnenje za tovrstni manjši odmik pripravi
strokovna služba občine. |
|
(2) Odmiki novih objektov na mestu poprej odstranjenega legalno
zgrajenega istovrstnega objekta (po namembnosti in gabaritih) so lahko
enaki ali večji, kot so bili odmiki pri objektu, ki se nadomešča, za kar
soglasje lastnika sosednjega zemljišča ni potrebno. Za objekte v
varovalnih pasovih infrastrukture je treba pridobiti soglasje
upravljalca. |
|
(3) Odmiki najbolj izpostavljenih delov novih objektov, rekonstrukcij,
dozidav in nadzidav so vsaj 5 m od zunanjega roba pločnika oziroma 6 m
od roba cestnega sveta. Manjši odmiki so dopustni pod pogojem, da je
možna kasnejša rekonstrukcija ceste ali poti in ureditev pločnika ter,
da je v skladu s cestno prometnimi predpisi. |
|
(4) Odmiki objektov od vodov in objektov komunalne, energetske in
elektronsko komunikacijske infrastrukture morajo biti v skladu s
predpisanimi odmiki za posamezno infrastrukturo. |
|
(5) Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali
objekti in ureditve na nivoju terena pa vsaj 1 m. Dopustni so manjši
odmiki ob soglasju javne gozdarske službe. |
|
(6) Medposestne ograje se lahko postavijo ob parcelni meji tako, da ne
posegajo na sosednje zemljišče in da je omogočeno vzdrževanje brez
motnje sosednje posesti; za postavitev ograje na parcelni meji je
potrebno soglasje lastnika sosednjega zemjišča. |
|
(7) Podporni zidovi se lahko gradijo ob parcelni meji tako, da gradnja
ne posega na sosednje zemljišče in da je omogočeno vzdrževanje brez
motnje sosednje posesti; za postavitev opornega zida na parcelni meji je
potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
|
(8) Žive meje in ostala vegetacija morajo biti oddaljene najmanj 1 m od
zunanjega roba kategoriziranih in nekategoriranih javnih cest in poti,
oziroma 0,75 m od roba obstoječih in načrtovanih pločnikov. |
|
(9) Lega objektov, ograj, podpornih zidov, živih mej in ostale
vegetacije ob kategoriziranih in nekategoriziranih cestah in poteh,
dovozih in priključkih ne sme ovirati izvedbe prometnic in dostopov s
predpisanim prečnim profilom in ne sme posegati v polje preglednosti.
|
|
(10) Manjši odmiki objektov, ograj, podpornih zidov, živih mej in druge
vegetacije od objektov in vodov GJI (vključno s priključki), kot jih
določajo področni predpisi, so dopustni pod pogoji in s soglasjem
upravljalca posamezne infrastrukture. |
|
75. člen |
|
(velikost in
oblikovanje objektov) |
|
(1) V naseljih Črmošnjice, Gričice, Komarna vas, Mašelj, Sredgora,
Srednja vas, Topli Vrh, Planina in drugih opuščenih kočevarskih naseljih
veljajo prostorski izvedbeni pogoji za velikost in oblikovanje objektov
kočevarske arhitekture, v vseh ostalih naseljih veljajo prostorski
izvedbeni pogoji za velikost in oblikovanje objektov belokranjske
arhitekture. |
|
(2) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi kvalitetnim
objektom in ureditvam v okolici po velikosti, višini, stavbnih volumnih,
oblikovanju streh in orientaciji slemen, barvi in oblikovanju fasad,
gradbenih linijah, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in
drugih oblikovnih značilnostih prostora. |
|
(3) Vsi objekti na parceli, namenjeni gradnji, morajo biti v oblikovanju
medsebojno usklajeni. |
|
(4) Pri določanju velikosti stavb je treba poleg predpisanih dopustnih
velikosti za posamezne vrste stavb upoštevati: |
|
– vertikalni gabarit naselja, dela naselja oziroma posameznih stavb
tako, da nove stavbe po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja
oziroma skupine objektov razen, če funkcija in tehnologija objekta
zahtevajo drugačne gabarite, |
|
– tlorisni gabariti kletne etaže objektov so lahko večji od tlorisnih
gabaritov pritličja pod pogojem, da je klet vkopana v teren in so
upoštevana določila glede odmikov od sosednjih zemljišč. |
|
– na nagnjenem terenu mora biti klet delno ali v celoti vkopana v teren,
|
|
– zasnova stavbnega volumna, izbor gradiva in toplotna zaščita stavb
morajo omogočati čim manjše izgube toplotne energije. |
|
(5) Pri oblikovanju streh je treba poleg predpisanih pogojev za
oblikovanje streh za posamezne vrste objektov upoštevati: |
|
– oblika, naklon, kritina in smer slemena se morajo prilagoditi
kakovostno oblikovanim streham v neposredni okolici, |
|
– strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je
dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih:
|
|
– če funkcija objekta zahteva širino, ki presega 15 m,
|
|
– v primeru rekonstrukcije neustrezno oblikovane strehe.
|
|
– ravne strehe so izjemoma dopustne:
|
|
– na sekundarnih objektih (nadstreški, garaže ipd.) do velikosti 40%
tlorisa osnovnega objekta, |
|
– nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan,
|
|
– v primeru travnate (zelene) strehe,
|
|
– na enostavnih in nezahtevnih objektih, vendar ne na vidno
izpostavljenem odprtem prostoru. |
|
(6) Pri oblikovanju fasad je treba poleg predpisanih pogojev za
oblikovanje fasad za posamezne vrste stavb upoštevati: |
|
– kakovostno oblikovane fasade v območju oziroma naselju,
|
|
– kakovostno oblikovane arhitekturne elemente in detajle (členitev
fasad, fasadne odprtine kot so okna in vrata, slopi oziroma stebri,
nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in barve itd.),
|
|
– zasteklitev fasad in delov fasad in zimski vrtovi niso dopustni v
območjih varstva kulturne dediščine, |
|
– na območjih belokranjske arhitekture je dopustna izvedba lesenih
objektov in fasad, |
|
– barve fasad so bele in v svetlih pastelnih tonih. Kričeče in
florescenčne barve niso dovoljene. Poslikave fasad niso dovoljene razen
na sakralnih objektih, gasilskih domovih ter na objektih za javne in
kulturne dejavnosti. |
|
(7) Glavne fasade javnih objektov se praviloma orientirajo proti javnim
površinam z upoštevanjem gradbenih linij in mej. Zadnje fasade objektov
s servisnimi dvorišči in manipulacijskimi površinami ni dopustno urejati
ob javnih površinah kot so trgi, parki, igrišča. |
|
(8) Pri urejanju vaških jeder je treba upoštevati kvalitetne
tradicionalne strukture in njihovo značilno podobo v prostoru. Fasade
objektov, ki mejijo na javni prostor jedra naselja, se oblikujejo kot
glavne fasade objektov. |
|
(9) V območjih naselbinske dediščine se morajo objekti prilagajati
obstoječim kvalitetam območja glede prostornine ter višinskih in
tlorisnih gabaritov. V EUP kjer so posamezni objekti kulturne dediščine
(npr. stavbna dediščina, memorialna dediščina) gradnje ne smejo
zmanjšati ali prizadeti varovane vrednote (npr. prostorska pojavnost
objekta stavbne dediščine). Gradnje novih objektov, dozidave ali
nadzidave obstoječih objektov je treba prilagajati varovanim objektom
kulturne dediščine glede prostornine ter višinskih in tlorisnih
gabaritov. |
|
(10) Dominantni objekti v prostoru (cerkve, kapelice, spominska
obeležja) in objekti javnega pomena (gasilski domovi ipd.) so oblikovani
v skladu z njegovo namembnostjo in funkcionalnimi potrebami. |
|
76. člen |
|
(velikost in
oblikovanje objektov belokranjske arhitekture) |
|
(1) Stanovanjske stavbe belokranjske arhitekture:
|
|
(1.1) Zmogljivost:
|
|
– eno- ali dvostanovanjse stavbe.
|
|
(1.2) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti: podolgovat osnovni tloris, razmerje med osnovnima
stranicama od 1:1,2 do 1:2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov
na osnovni podolgovati tloris (L, T in podobne oblike), |
|
– višinski gabariti: na ravnem terenu je lahko klet v celoti ali delno
vkopana v teren (več kot 1/2 višine), etažnost objektov je (K)+P ali
(K)+P+M do naveč (K)+P+1 v primeru popolnoma vkopane kleti. Na nagnjenem
terenu mora biti klet delno vkopana, etažnost objektov je K+P, K+P+M,
|
|
– višina kolenčnega zidu: do 0,6 m pri neizkoriščenem podstrešju in do
1,6 m pri izkoriščeni mansardi, oziroma, da je skrit pod kapjo.
|
|
(1.3) Strehe:
|
|
– simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po
dolžini objekta, naklon strešin 35° do 45°, usklajeno z naklonom streh
sosednjih objektov, kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava z
drobno strukturo, usklajeno s kakovostnimi in prevladujočimi kritinami v
neposredni okolici in naselju. Dopustne so strehe iz skodel ali slame. V
primeru oskrbe objekta z alternativnimi viri energije je lahko vrsta
kritine prilagojena tehničnim in oblikovnim karakteristikam naprave,
|
|
– v enotah urejanja prostora SS so dopustne enokapne strehe pri
energetsko varčnih stavbah. |
|
– pri sestavljenih objektih je lahko streha po višini zamaknjena.
Dopustna je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi strehami v primeru
pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto,
|
|
– dopustna so strešna okna v strešini, dvokapne frčade, ki morajo biti
enako oblikovane kot osnovna streha (naklon strešin, kritina, detajli,
itd.) in trapezne frčade. Na eni strešini je dopustna je ena večja
centralna frčada oziroma največ tri manjše frčade. Skupna dolžina frčad
na eni strešini ne sme presegati ene polovice dolžine strehe. Na eni
strehi je dopustna samo ena oblika frčad. Na stavbah in območjih
kulturne dediščine je odpiranje strešin dovoljeno le s strešnimi okni in
tradicionalno oblikovanimi frčadami, |
|
– dopustna je izvedba s čopi.
|
|
(1.4) Fasade:
|
|
– oblikovanje fasad se mora zgledovati po kvaliteno oblikovanih objektih
v območju (zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve, les), fasadne
odprtine morajo biti v osnovi pravokotne oblike, postavljene po
vertikali. Dopustni so arhitekturni elementi in detajli (obrobe okoli
oken in vrat, šivani vogali, ločne preklade itd.), |
|
– zatrepi so zidani, dopustna je izvedba v lesu,
|
|
– ograje balkonov naj bodo iz lesenih, vertikalno položenih elementov,
lahko so tudi zidane, |
|
– v enotah urejanja prostora SS so dopustne sodobno oblikovane fasade
(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih
sodobnih materialov), ki morajo v osnovi povzemati tradicionalno
oblikovane elemente. |
|
(2) Nestanovanjski objekti, nestanovanjski kmetijski in gozdarski
objekti belokranjske arhitekture, ki niso navedeni drugje v odloku:
|
|
(2.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti: podolgovat osnovni tloris, razmerje med osnovnima
stranicama od 1:1,2 do 1:2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov
na osnovni podolgovati tloris (L, T in podobne oblike), |
|
– višinski gabariti: klet je lahko v celoti ali delno vkopana, etažnost
objektov je do (K)+P, (K)+P+izkoriščeno podstrešje ali P+1, |
|
– višina kolenčnega zidu: do 0,6 m pri neizkoriščenem podstrešju in do
1,6 m pri izkoriščenem podstrešju, oziroma, da je skrit pod kapjo.
|
|
(2.2) Strehe:
|
|
– simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po
dolžini objekta, naklon strešin 35°do 45°, usklajeno z naklonom streh
sosednjih objektov, kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava z
drobno strukturo, usklajeno s kakovstnimi in prevladujočimi kritinami.
Dopustne so strehe iz skodel in slame. V primeru oskrbe objekta z
alternativnimi viri energije je lahko vrsta kritine prilagojena
tehničnim in oblikovnim karakteristikam naprave, |
|
– pri sestavljenih objektih je lahko streha po višini zamaknjena.
Dopustna je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi strehami v primeru
pokritih teras, vetrolovov, nadstreškov za avto, vendar ne v območjih
tradicionalne tipologije gradnje, |
|
– dopustna so strešna okna v strešini, dvokapne frčade, ki morajo biti
enako oblikovane kot osnovna streha (naklon strešin, kritina, detajli
itd.) in trapezne frčade. Na eni strešini je dopustna ena centralna
frčada oziroma največ tri manjše frčade. Skupna dolžina frčad na eni
strešini ne sme presegati ene polovice dolžine strehe. Na eni strehi je
dopustna samo ena oblika frčad. Na stavbah in območjih kulturne
dediščine je odpiranje strešin dovoljeno le s strešnimi okni,
|
|
– dopustna je izvedba s čopi.
|
|
(2.3) Fasade:
|
|
– oblikovanje fasad se mora zgledovati po kvalitetno oblikovanih
objektih v območju (zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve, les),
fasadne odprtine morajo biti pravokotne oblike, postavljene po
vertikali. Dopustni so arhitekturni elementi in detajli (obrobe okoli
oken in vrat, šivani vogali itd.), |
|
– zatrepi so zidani, dopustna je izvedba v lesu,
|
|
– ograje balkonov naj bodo izvedene iz lesenih, vertikalno položenih
elementov, lahko so tudi zidane, |
|
– v enotah urejanja prostora SS, SSa, CD, CDg so za spremljajoče objekte
dopustne sodobno oblikovane fasade (enostavnejše členitve fasad, uporaba
lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), ki morajo v osnovi
povzemati tradicionalno oblikovane elemente. |
|
(3) Zidanice
|
|
(3.1) Gabariti:
|
|
Zidanice A:
|
|
– tlorisni gabariti: 7 x 5 m z odstopanjem +/- 10%. V teren vkopana klet
je lahko tudi večja, vendar ne sme biti izvedena kot terasa,
|
|
– višinski gabariti: etažnost je K+M, višina kolenčnega zidu je do 1,6
m. Klet je lahko v celoti ali delno vkopana v teren, |
|
– objekti morajo biti po dolžini orientirani pravokotno na plastnice
terena. |
|
Zidanice B:
|
|
– tlorisni gabariti: 8 x 6 m z odstopanjem +/- 10%. V teren vkopana klet
je lahko tudi večja, vendar ne sme biti izvedena kot terasa,
|
|
– višinski gabariti: etažnost je lahko K+P, kolenčni zid ni dopusten ali
K+M z višino kolenčnega zidu do 1,6 m. Klet je lahko v celoti ali delno
vkopana v teren. |
|
(3.2) Strehe:
|
|
– simetrične dvokapnice, sleme po dolžini objekta, sleme se orientira
vzdolžno s pobočjem ali pravokotno nanj, oziroma vzporedno s slemeni
bližnjih obstoječih objektov. Naklon strešin 35°do 45°, kritina rdeča,
siva, temno siva in temno rjava z drobno strukturo, usklajeno s
kakovstnimi in prevladujočimi kritinami. Dopustne so strehe iz skodel in
slame, |
|
– dopustne so dvokapne frčade (max. ena na vsaki strešini), ki morajo
biti enako oblikovane kot osnovna streha (naklon strešin, kritina,
detajli itd), |
|
– dopustna je izvedba s čopi.
|
|
(3.3) Fasade:
|
|
– zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve, dopustna je izvedba v
lesu in/ali vidnem kamnu. Dopustni so arhitekturni elementi in detajli
(obrobe okoli oken in vrat, šivani vogali itd.). Fasadne odprtine morajo
biti v osnovi pravokotne oblike, postavljene po vertikali, |
|
– zatrepi so zidani, dopustna je izvedba v lesu,
|
|
– ograje balkonov naj bodo izvedene iz lesenih, vertikalno položenih
elementov, zidane ograje niso dopustne. |
|
77. člen |
|
(velikost in
oblikovanje objektov kočevarske arhitekture) |
|
(1) Stanovanjske in počitniške stavbe kočevarske arhitekture:
|
|
(1.1) Zmogljivost:
|
|
– eno- ali dvostanovanjske stavbe,
|
|
– vrhhlevne hiše.
|
|
(1.2) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti: podolgovat osnovni tloris, razmerje med osnovnima
stranicama vsaj 1:1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na
osnovni podolgovati tloris, razen v naseljih in na objektih
tradicionalne (avtohtone) tipologije gradnje, |
|
– višinski gabariti: na ravnem terenu je lahko klet v celoti ali delno
vkopana (več kot 1/2 višine), etažnost objektov je (K)+P ali (K)+P+M do
naveč (K)+P+1 v primeru popolnoma vkopane kleti. Na nagnjenem terenu
mora biti klet delno vkopana, etažnost objektov je K+P, K+P+M,
|
|
– višina kolenčnega zidu: do 0,6 m pri neizkoriščenem podstrešju in do
1,6 m pri mansardi, oziroma, da je skrit pod kapjo. |
|
(1.3) Strehe:
|
|
– simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po
dolžini objekta, naklon strešin 45° do 52°, usklajeno z naklonom streh
sosednjih objektov, kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava z
drobno strukturo, usklajeno s kakovstnimi in prevladujočimi kritinami,
|
|
– pri sestavljenih stanovanjskih stavbah je lahko streha po višini
zamaknjena, |
|
– dopustna so strešna okna v strešini in dvokapne frčade, ki morajo biti
enako oblikovane kot osnovna streha (naklon strešin, kritina, detajli
itd.). Dopustna je ena centralna frčada oziroma največ tri manjše
frčade. Skupna dolžina frčad na eni strešini ne sme presegati ene
tretjine dolžine strehe. Trapezne in enokapne frčade niso dopustne. Na
stavbah in območjih kulturne dediščine je odpiranje strešin dovoljeno le
s strešnimi okni, |
|
– čopi so dopustni le na območjih, kjer prevladujejo.
|
|
(1.4) Fasade:
|
|
– oblikovanje fasad se mora zgledovati po kvalitetno oblikovanih
objektih v območju (zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve, les),
fasadne odprtine morajo biti pravokotne oblike, postavljene po
vertikali. Dopustni so arhitekturni elementi in detajli (obrobe okoli
oken in vrat, šivani vogali itd.), |
|
– zatrepi so zidani, dopustna je izvedba v lesu,
|
|
– balkoni so na vzdolžnih fasadah, ograje naj bodo izvedene iz lesenih,
vertikalno položenih elementov, |
|
– na vzdolžni fasadi so pred vhodom dopustne masivne stopnice s
podestom. |
|
(2) Nestanovanjski objekti, nestanovanjski kmetijski in gozdarski
objekti kočevarske arhitekture, ki niso navedeni druje v odloku:
|
|
(2.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti: podolgovat osnovni tloris, razmerje med osnovnima
stranicama vsaj 1:1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na
osnovni podolgovati tloris, razen v naseljih in na objektih
tradicionalne (avtohtone) tipologije gradnje, |
|
– višinski gabariti: klet je lahko v celoti ali delno vkopana, etažnost
objektov je (K)+P ali (K)+P+izkoriščeno podstrešje, |
|
– višina kolenčnega zidu: do 0,6 m pri neizkoriščenem podstrešju in do
1,6 m pri izkoriščenem podstrešju, oziroma, da je skrit pod kapjo.
|
|
(2.2) Strehe:
|
|
– simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po
dolžini objekta, naklon strešin 45° do 52°, usklajeno z naklonom streh
sosednjih objektov, kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava z
drobno strukturo, usklajeno s kakovstnimi in prevladujočimi kritinami,
|
|
– dopustne so dvokapne frčade, ki morajo biti enako oblikovane kot
osnovna streha (naklon strešin, kritina, detajli itd.). Na stavbah in
območjih kulturne dediščine je odpiranje strešin dovoljeno le s
strešnimi okni, |
|
– čopi so dopustni le na območjih, kjer prevladujejo.
|
|
(2.3) Fasade:
|
|
– oblikovanje fasad se mora zgledovati po kvalitetno oblikovanih
objektih v območju (zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve, les),
fasadne odprtine morajo biti pravokotne oblike, postavljene po
vertikali, |
|
– zatrepi so zidani, dopustna je izvedba v lesu. |
|
78. člen |
|
(velikost in
oblikovanje večstanovanjskih stavb) |
|
(1) Večstanovanjske stavbe:
|
|
(1.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti: večstanovanjske prostostoječe stavbe, vila blok in
bloki. Dopustno je zgruževanje stavb v nize, |
|
– višinski gabariti: do 3K+P+2+M ali do 3K+P+3+M ali do 3K+P+4. Kleti so
vkopane v teren, |
|
– kota pritličja pri vhodu: 0,15 m nad nivojem urejenega terena do
največ 1,0 m nad njim. |
|
(1.2) Strehe:
|
|
– simetrične dvokapnice, sleme je orientirano po dolžini stavbe,
večkapne strehe, naklon strešin do 35°, usklajeno z naklonom streh
sosednjih objektov, kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava,
|
|
– ravne strehe, enokapne strehe z naklonom strešin do 20°,
|
|
– dopustna je kombinacija dvokapnih ali ravnih streh z dvokapnimi
strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov
ipd., |
|
– dopustna so strešna okna in strešne terase.
|
|
(1.3) Fasade:
|
|
– oblikovanje in horizontalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in skladno po celi
fasadi oziroma nizu, |
|
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad,
uporaba ometa, lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov),
barve fasad so v belih oziroma svetlih pastelnih tonih. |
|
(1.4) Posebni pogoji:
|
|
– oblikovanje večstanovanjskih objektov na območjih kočevarske
arhitekture mora povzemati oblikovne značilnosti ter arhitekturne
elemente in detajle, značilne za to območje. |
|
79. člen |
|
(velikost in
oblikovanje objektov v osrednjih območjih centralnih dejavnosti) |
|
(1) Objekti v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU):
|
|
(1.1) Zmogljivost:
|
|
– pritličja so praviloma namenjena javnemu programu, nadstropja pa
stanovanjem. Poslovne dejavnosti so dopustne tudi v nadstropjih.
|
|
(1.2) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti: ohranja se obstoječa tlorisna zasnova objektov,
|
|
– novi objekti se morajo po tlorisnih in višinskih gabaritih prilagajati
sosednjim objektom. |
|
(1.3) Strehe:
|
|
– simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po
dolžini objekta, naklon strešin 35°do 45°, usklajeno z naklonom streh
sosednjih objektov, kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava z
drobno strukturo, usklajeno s kakovstnimi in prevladujočimi kritinami,
|
|
– pri sestavljenih objektih je lahko streha po višini zamaknjena,
|
|
– dopustna so strešna okna v strešini in dvokapne frčade, ki morajo biti
enako oblikovane kot osnovna streha (naklon strešin, kritina, detajli
itd). Dopustna je ena centralna frčada oziroma največ tri manjše frčade.
Skupna dolžina frčad na eni strešini ne sme presegati ene polovice
dolžine strehe. Na eni strehi je dopustna samo ena oblika frčad. Na
stavbah in območjih kulturne dediščine je odpiranje strešin dovoljeno le
s strešnimi okni. |
|
(1.4) Fasade:
|
|
– fasade zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve, fasadne odprtine
pravokotne oblike, postavljene po vertikali, dopustni so arhitekturni
elementi in detajli (obrobe okoli oken in vrat, šivani vogali itd.),
|
|
– ograje balkonov naj bodo izvedene iz lesenih, vertikalno položenih
elementov. Zidane ograje niso dopustne. |
|
(1.5) Posebni pogoji:
|
|
– ohraniti se mora vidna podoba in vertikalni gabarit naselja tako, da
nove stavbe po stavbni masi in višini ne izstopajo iz celotne podobe
naselja. |
|
80. člen |
|
(velikost in
oblikovanje objektov za ostale centralne dejavnosti) |
|
(1) Objekti za ostale centralne dejavnosti (CD, CDi, CDz, CDk, CDg):
|
|
(1.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni in višinski gabariti niso poenoteno predpisani. Pri njihovem
določanju se smiselno upoštevajo določila tega odloka glede velikosti in
oblikovanja, ki veljajo za območja, v katerih se gradijo. |
|
(1.2) Strehe:
|
|
– simetrične dvokapne in sestavljene dvokapne strehe na objektih manjših
tlorisnih in višinskih gabaritov, dopustne so enokapne in ravne strehe.
Dopustne so kombinacije dvo in večkapnih streh z ravnimi strehami,
|
|
– dopustna so strešna okna, frčade, strešne terase ipd.,
|
|
– kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava.
|
|
(1.3) Fasade:
|
|
– oblikovanje in horizontalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in skladno po celi
fasadi oziroma nizu, |
|
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad,
uporaba ometa, lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov),
barve fasad so v belih oziroma svetlih pastelnih tonih, |
|
– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, se oblikujejo kot glavne in
mestotvorne fasade. Glavni vhod v javno stavbo se oblikuje na glavni
fasadi, ki je praviloma orientirana na javno površino. |
|
(1.4) Posebni pogoji:
|
|
– oblikovanje objektov na območjih kočevarske arhitekture mora povzemati
arhitekturne elemente in detajle, značilne za to območje (fasade,
strehe, naklon strešin ipd.). |
|
(2) Objekti za verske dejavnosti (CDc): (cerkve, kapelice ipd.)
|
|
(2.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni in višinski gabariti so pogojeni z namembnostjo objekta,
|
|
– stavbna masa oziroma vertikalni gabarit objekta ne sme izstopati iz
celotne podobe naselja oziroma skupine objektov razen, če funkcija
objekta zahteva drugačne gabarite. |
|
(2.2) Oblikovanje:
|
|
– objekti se oblikujejo prepoznavno v skladu z namembnostjo, kot posebni
poudarki in kvalitete v prostoru ter točke identifikacije. |
|
81. člen |
|
(velikost in
oblikovanje objektov za proizvodne dejavnosti) |
|
(1) Objekti za proizvodne dejavnosti (IP, IG):
|
|
(1.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti: niso predpisani. Dopustno je združevanje objektov v
nize, |
|
– višinski gabariti: upoštevajo se vertikalni gabariti kakovostnega
oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, nove stavbe ne smejo
izstopati iz silhuete območja. Objekti in naprave, ki so zaradi
tehnoloških, funkcionalnih in drugih zahtev višji (dimniki, silosi
ipd.), morajo biti oblikovani kakovostno kot prostorski poudarki.
|
|
(1.2) Strehe:
|
|
– strehe so položne dvokapnice in enokapnice, ravne strehe, dopustne so
shed in ločne strehe, kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava.
|
|
(1.3) Fasade:
|
|
– oblikovanje in horizontalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in skladno po celi
fasadi oziroma nizu, |
|
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad,
uporaba ometa, lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov),
fasade so bele ali v svetlih pastelnih tonih, |
|
– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, se oblikujejo kot glavne in
mestotvorne fasade, |
|
– dopustne so postavitve šotorov in večjih nadstrešnic.
|
|
(1.4) Drugi pogoji:
|
|
– oblikovanje streh in fasad objektov na posamezni parceli, namenjeni
gradnji mora biti usklajeno, |
|
– objekti za proizvodne potrebe in njihovi pomožni objekti na območjih z
namensko rabo SS in SK morajo biti oblikovani v skladu s sosednjimi,
legalno zgrajenimi objekti. Dejavnost ne sme presegati dovoljenih
nivojev hrupa in drugih emisij. |
|
(2) Objekti v območjih za kmetijsko proizvodnjo, ribištvo (IK):
|
|
(2.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti ribogojnih bazenov niso predpisani, spremljajoči
objekti morajo biti pravokotne oblike, |
|
– višinski gabariti: ribogojni bazeni so vkopani v teren, spremljajoči
objekti so pritlični. |
|
(1.2) Strehe:
|
|
– simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po
dolžini objekta, naklon strešin 35°do 45°, usklajeno z naklonom streh
sosednjih objektov, kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava z
drobno strukturo. |
|
(1.3) Fasade:
|
|
– zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve, les, fasadne odprtine
morajo biti pravokotne oblike, postavljene po vertikali, |
|
– zatrepi so zidani, dopustna je izvedba v lesu. |
|
82. člen |
|
(velikost in
oblikovanje objektov v posebnih območjih) |
|
(1) Objekti za turizem (BT):
|
|
(1.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti: niso predpisani, smiselno se upoštevajo določila
tega odloka za območja v katerih se gradijo, |
|
– višinski gabariti: klet naj bo vkopana v teren. Upoštevajo se
vertikalni gabariti kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih
objektov, nove stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja.
|
|
(1.2) Strehe:
|
|
– simetrične dvokapne in sestavljene dvokapne strehe, izjemoma so
dopustne so enokapne in ravne strehe, |
|
– dopustna so strešna okna, frčade, strešne terase ipd.,
|
|
– kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava.
|
|
(1.3) Fasade:
|
|
– oblikovanje in horizontalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in skladno po celi
fasadi oziroma nizu, |
|
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (uporaba ometa, lesa, kovine,
stekla in drugih sodobnih materialov), barve fasad so v belih oziroma
svetlih pastelnih tonih. Dopustni so arhitekturni elementi in detajli
(obrobe okoli oken in vrat, šivani vogali itd.), |
|
– ograje balkonov naj bodo izvedene iz lesenih, vertikalno položenih
elementov. |
|
(1.4) Posebni pogoji:
|
|
– oblikovanje objektov na območjih kočevarske arhitekture mora povzemati
arhitekturne elemente in detajle, značilne za to območje (fasade,
strehe, naklon strešin ipd.). |
|
(2) Gozdarske in lovske koče (BTg):
|
|
(2.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti: podolgovat osnovni tloris,
|
|
– višinski gabariti: klet je lahko v celoti ali delno vkopana, etažnost
objektov je (K)+P ali (K)+P+izkoriščeno podstrešje. |
|
(2.2) Strehe:
|
|
– simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po
dolžini objekta, naklon strešin 45° do 52°, usklajeno z naklonom streh
sosednjih objektov, kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava z
drobno strukturo, usklajeno s kakovstnimi in prevladujočimi kritinami,
|
|
– dopustne so dvokapne frčade, ki morajo biti enako oblikovane kot
osnovna streha (naklon strešin, kritina, detajli itd.). Na stavbah in
območjih kulturne dediščine je odpiranje strešin dovoljeno le s
strešnimi okni. |
|
(2.3) Fasade:
|
|
– fasade so v zaglajenem ometu bele ali svetle pastelne barve, lesu,
fasadne odprtine morajo biti pravokotne oblike, postavljene po
vertikali, |
|
– zatrepi so zidani, dopustna je izvedba v lesu,
|
|
– oblikovanje objektov na območjih kočevarske arhitekture mora povzemati
arhitekturne elemente in detajle, značilne za to območje (fasade,
strehe, naklon strešin ipd.). |
|
83. člen |
|
(velikost in
oblikovanje objektov v območjih zelenih površin) |
|
(1) Objekti na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS):
|
|
(1.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni in višinski gabariti: niso enotno predpisani, upošteva se
namembnost objekta, nove stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja.
|
|
(1.2) Strehe:
|
|
– simetrične dvokapne in sestavljene dvokapne strehe, enokapne in ravne
strehe, ločne strehe. Dopustne so kombinacije navedenih streh,
|
|
– dopustna so strešna okna, frčade, strešne terase ipd.,
|
|
– kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava.
|
|
(1.3) Fasade:
|
|
– oblikovanje in horizontalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in skladno po celi
fasadi oziroma nizu, |
|
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (uporaba ometa, lesa, kovine,
stekla in drugih sodobnih materialov), barve fasad so v belih oziroma
svetlih pastelnih tonih. |
|
(1.4) Posebni pogoji:
|
|
– oblikovanje objektov na območjih kočevarske arhitekture mora povzemati
arhitekturne elemente in detajle, značilne za to območje (fasade,
strehe, naklon strešin ipd.). |
|
(2) Objekti na površinah parkov (ZP):
|
|
(2.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni gabariti: niso enotno predpisani,
|
|
– višinski gabariti: praviloma so objekti pritlični.
|
|
(2.2) Strehe:
|
|
– simetrične dvokapne in sestavljene dvokapne strehe, enokapne in ravne
strehe, |
|
– kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava.
|
|
(2.3) Fasade:
|
|
– oblikovanje fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin naj bo lahkotno
in enostavno ter skladno po celi fasadi, barve fasad so v belih oziroma
svetlih pastelnih tonih. |
|
(3) Objekti na površinah pokopališč (Zk):
|
|
(3.1) Gabariti:
|
|
– tlorisni in višinski gabariti: niso enotno predpisani.
|
|
(3.2) Strehe:
|
|
– simetrične dvokapne in sestavljene dvokapne strehe, enokapne in ravne
strehe, |
|
– kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava.
|
|
(3.3) Fasade:
|
|
– oblikovanje fasad naj bo enostavno, v skladu z namembnostjo objekta.
|
|
(3.4) Posebni pogoji:
|
|
– za oblikovanje cerkva in kapelic veljajo pogoji iz drugega odstavka
80. člena, |
|
– oblikovanje objektov na območjih kočevarske arhitekture mora povzemati
arhitekturne elemente in detajle, značilne za to območje (fasade,
strehe, naklon strešin ipd.). |
|
84. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
Posamezne objekte, naprave in ureditve je možno oblikovati v kontrastu z
okoljem zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost
oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto v
okolju, kot novo kvaliteto v prostoru ali doseči večjo prepoznavnost
območja, opozoriti na drugo dejavnost, oziroma kadar ima namen
prilagoditve okolju. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe
dominante in kvalitete v prostoru. K odstopanjem (idejna rešitev) mora
biti pridobljeno predhodno pozitivno mnenje strokovne službe občine. |
|
85. člen |
|
(nezahtevni, enostavni
in podobni drugi objekti) |
|
(1) Vrste dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v
prilogah 1 in 2, ki sta sestavni del tega odloka. |
|
(2) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe se postavljajo na
parcelah, namenjenih gradnji, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo.
Za gradnjo in oblikovanje velja: |
|
– nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z
oblikovanjem in materiali osnovnega objekta, |
|
– material je pretežno les, garaže in lope so lahko zidane, izvedba se
prilagodi namembnosti, |
|
– strehe so enokapne, dvokapne ali ravne, če je zaradi funkcionalnih
potreb objekta taka streha bolj primerna. Orientacija slemena za
prostostoječe objekte je v smeri daljše stranice. Strešna kritina
nadstreškov je lahko tudi prozorna, |
|
– na vinogradniških območjih morajo biti zbiralniki za kapnico in
rezervoarji za utekočinjen naftni plin vkopani v teren. |
|
(3) Ograje:
|
|
– oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih.
Ograje so lahko lesene, lahke kovinske ali žične, žive meje. Masivne
betonske, kamnite ali zidane ograje niso dopustne, razen kot varovalne
ali protihrupne ograje pod pogojem, da niso moteče za okolico in bivalne
pogoje ter za rabo sosednjih zemljišč. Medposestne ograje so visoke do
1,5 m, varovalne in igriščne ograje so lahko višje, |
|
– protihrupne ograje v naseljih se gradijo na podlagi dokazanega
preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi strokovne prostorske
preveritve. Protihrupne ograje morajo biti oblikovane v skladu z drugimi
elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter obojestransko
ozelenjene, |
|
– ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen obore
za rejo divjih živali, ograje za pašo živine ter fizičnega varovanja in
ograjevanja posameznih območij gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s
predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.
|
|
(4) Pomožni infrastrukturni objekti:
|
|
– dovoljena je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so
potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP z upoštevanjem
drugih določil tega odloka, |
|
– luči javne razsvetljave v območjih naselbinske dediščine ne smejo biti
višje od slemen objektov, svetila morajo biti primerne velikosti, za
oblikovanje je treba izdelati celostno podobo, |
|
– za urejanje pločnikov in kolesarskih stez v območjih naselbinske
dediščine je treba preveriti prostorske in druge možnosti. Višina
pločnika oziroma kolesarske steze pred vhodi v historične stavbe mora
biti v nivoju vhoda ali pod njim. |
|
(5) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
|
|
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se postavijo v bližino cest,
kmetijskih ali gozdnih poti; ni pa jih dopustno postavljati na vidno
izpostavljenih legah sredi odprtih kmetijskih površin, |
|
– steklenjaki in razstlinjaki se postavljajo na stiku z naseljem,
postavljanje na območjih naselbinske dediščine in dediščinske kulturne
krajine ni dopustno, |
|
– čebelnjaki se postavljajo na vidno neizpostavljenih legah v skladu z
načeli čebelarske stroke, |
|
– kozolci, seniki in skednji morajo biti leseni, posamezni vertikalni
konstrukcijski elementi so lahko betonski. Ostali objekti so pretežno
leseni, če funcija zahteva so lahko tudi zidani, |
|
– za kozolce je dopustna postavitev regionalno značilnih kozolcev,
zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih objektov, |
|
– čebelnjaki, kašče in skednji morajo biti oblikovani v skladu s
tradicionalnimi vzorci, |
|
– streha je enokapna ali dvokapna streha, opečna kritina ali drug
material s podobno teksturo, naklon strešin 35° do 45°, dopusten je
manjši nagib ali ravna streha če je zaradi funkcionalnih potreb objekta
taka streha bolj primerna. Orientacija slemena je v smeri daljše
stranice. |
|
(6) Začasni objekti:
|
|
– začasni objekti se postavljajo za prireditve, sezonsko turistično
ponudbo in druge potrebe in se po poteku časa, za katerega so bili
zgrajeni odstranijo, zemljišče pa se vzpostavi v prvotno stanje,
|
|
– začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo motornega,
kolesarskega in peš prometa, v oblikovanju morajo biti prilagojeni
urbani opremi naselja, |
|
– začasnih objektov za sezonsko turistično ponudbo ni dopustno
postavljati v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine ali
njihovi neposredni bližini, izjemoma so dopustne postavitve v okviru
priprave celostnega urejanja določenega območja, |
|
– začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi
v območja kulturne dediščine, |
|
– odprt sezonski gostinski vrt na javni površini mora biti povezan z
obstoječim gostinskim obratom. Vsi elementi opreme morajo biti
premakljivi, da se v primeru intervencije lahko takoj odstranijo. Za
zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki. Če zemljišče ni varovano s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustni tudi
nadstreški (markize, tende), ki morajo biti na objektu enotno oblikovani
ter usklajeni s členitvijo fasade, |
|
– kioske za prodajo časopisov, za pobiranje vstopnin, parkirnin in
podobno ter stojnice za prodajo raznega blaga je dopustno postavljati na
javne prometne (peš) površine, |
|
– začasni objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v območja
kulturne dediščine. |
|
(7) Urbana oprema:
|
|
– urbana oprema v naselju (klopi, koši za smeti, luči, nadstrešnice na
avtobusnih postajališčih, turistične oznake itd.) mora biti enotno
oblikovana. Postavljena mora biti tako, da ne ovira funkcionalno
oviranih ljudi, pešcev in drugih udeležencev v prometu, da ne zastirajo
kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja, |
|
– napisi in reklamne table morajo biti za celotno občino enotno
oblikovane, ne smejo biti postavljene nad slemeni hiš in ne smejo
zakrivati vedute naselja, javnih površin (trgov, parkov ipd.) objektov
ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, |
|
– nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi v javne objekte morajo
biti najmanj 2,5 m nad pločnikom oziroma urejeno pohodno površino,
|
|
– postavljanje jumbo plakatov na vedutno izpostavljenih mestih, v vaških
jedrih in v območjih varstva kulturne dediščine ni dopustno,
|
|
– na območjih odprtega prostora in tradicionalnih naselij naj bo urbana
oprema oblikovana v kombinaciji z naravnimi materiali, |
|
– v območjih kulturne dediščine je treba urbano opremo načrtovati
celostno: |
|
– čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju (mestnemu ali
vaškemu) in celostni podobi urbane opreme, |
|
– objekti za oglaševanje na območjih kulturne dediščine (enote, vplivna
območja in območja krajinske prepoznavnosti) niso dopustni. Po potrebi
naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table, pritrjene na
posamezen vaški objekt, ki pa ne sme imeti statusa kulturne dediščine,
|
|
– transparenti na območjih kulturne dediščine (enote, vplivna območja in
območja krajinske prepoznavnosti) niso dopustni. Dopustni so na
posameznih, vnaprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju. Te
lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante,
|
|
– spominska obeležja, skulpture in vodnjaki v območjih kulturne
dediščine se postavljajo na podlagi predhodno izdelane presoje in
preveritve vpliva na obstoječo kulturno dediščino, |
|
– večnamenski kioski v območjih kulturne dediščine niso dopustni. V ta
namen se lahko uporabljajo obstoječi opuščeni tradicionalni objekti,
|
|
– umeščanje sanitarnih blokov v neposredni bližini, pred ali ob enotah
dediščine ni dopustno. |
|
86. člen |
|
(velikost in
oblikovanje objektov na območjih kulturne dediščine) |
|
(1) Oblikovanje objektov na območjih enot dediščine (naselbinske
dediščine, vplivnih območjih) mora slediti značilnostim prostora in
obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot varovana vrednota
območja: |
|
– tlorisni in višinski gabariti: praviloma pritlične hiše izrazito
podolžnega pravokotnega tlorisa. V Semiču in Črmošnjicah se pojavlja
tudi trški tip hiše z etažnostjo P+1, |
|
– balkoni na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (razen če gre za
tip vile ali pomebnejše trške stavbe), elementi na fasadi so načeloma
osno simetrično razporejeni (okenske odprtine), |
|
– elementi oblikovanja:
|
|
– strehe so simetrične dvokapnice z nakloni 40 do 45°,
|
|
– sleme vzporedno z daljšo stranico fasade, in prilagojeno smeri slemena
sosednjih objektov, |
|
– frčade morajo biti osno prilagojene, krite z dvokapno strešico in
zidcem ob straneh, |
|
– kritina je načeloma opečna,
|
|
– fasade so v zaglajenem ometu svetle, zemeljske ali naknadno določene
barve na osnovi sond in analogij, |
|
– nesprejemljivi dodatki na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči,
fasadni pomoli) in strehah objektov (strehe z nezdružljivimi različnimi
nakloni, slemeni in kritinami) niso dovoljeni, |
|
– upoštevajo se značilna gradiva in regionalne posebnosti z uporabo
lesa, kamna, opeke itd., |
|
– zasnova izrabe funkcionalnega zemljišča (razmerje nepozidano/pozidano
na parceli, v skladu z okoliškimi parcelami), |
|
– gradbena črta (odmiki od komunikacij),
|
|
– pozicija objekta na parceli, skladna z zazidalno strukturo naselja,
|
|
– izvedba daljnovodov in drugih vodov v neposredni bližini varovanih
naselij načeloma ni dopustna. |
|
(2) Podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom stavbne dediščine:
|
|
– pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu
do stavbne dediščine, |
|
– izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma
glavnih fasadah ni dopustna (možna je izvedba v hodniku ali talna
izvedba), upoštevati je treba tudi barvo stavbe, |
|
– izvedba samostoječih in vidnih infrastrukturnih omaric ob enotah ali v
območjih dediščine ni dopustna, |
|
– izvedba satelitskih anten na vidnih mestih ni dopustna,
|
|
– za vsa obnovitvena dela na enotah nepremične kulturne dediščine je
treba narediti arhitekturni posnetek obstoječega stanja kot podlago za
pripravo idejnega načrta. |
|
(3) Podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom naselbinske dediščine:
|
|
– poleg stavb se ohranjajo tudi drugi členi naselja, kot so sadovnjaki,
vrtovi, drevoredi, pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste
tradicionalnih ograj, kamniti podporni zidovi itd., |
|
– vsi infrastrukturni vodi naj se izvajajo podzemno,
|
|
– umeščanje ekoloških otokov v neposredni bližini, pred ali ob enotah
dediščine ni dopustno, |
|
– združevanje naselij ni dopustno. |
|
87. člen |
|
(vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave) |
|
(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo
enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje, zagotavlja se
kakovost in enotno oblikovanje fasade. |
|
(2) Dozidave in nadzidave objektov morajo oblikovati enotno stavbno
maso, smiselno je upoštevati oblikovanje in gradbene materiale osnovnega
objekta. |
|
(3) Zamenjava oken in vrat na fasadah je dopustna v enaki velikosti in
barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v
enotni barvi za celoten objekt. |
|
(4) Zasteklitve balkonov so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve
za celoten objekt. |
|
(5) Prenove objektov morajo vljučevati tudi energetsko sanacijo stavb,
spodbuja se namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje
električne energije, za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter izrabo
padavinske vode v sanitrane namene. |
|
(6) Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah
objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati arhitekturne
elemente in detajle, značilne gradbene materiale, razporeditev fasadnih
odprtin in njihova razmerja ter oblikovanje streh. |
|
(7) Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine, so dopustna vzdrževalna dela v skladu z varstvenim režimom,
za kar je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. |
|
88. člen |
|
(namestitev sončnih
zbiralnikov, panelov, klimatskih naprav, zapiranje balkonov) |
|
(1) Sončne zbiralnike in fotovoltajične panele je dopustno postavljati
na strehe in fasade objektov tako, da ležijo v njihovi ravnini in niso
vidno izpostavljeni. Na ravnih strehah so lahko sončni zbiralniki in
paneli nameščeni tudi v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave
čim manj vidne. Postavitve nad slemenom strehe in na objekte kulturne
dediščine niso dopustne. Zbiralniki in paneli na strehah lahko obsegajo
celotno površino strehe, na fasadah in zatrepih pa se postavijo
praviloma v obliki pasov. Na objektih in območjih, ki so varovani kot
kulturni spomenik, namestitev sončnih zbiralnikov in fotvoltajičnih
panelov ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot
kulturna dediščina, ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za
proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni
preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. |
|
(2) Zunanje klimatske naprave morajo biti nameščene na nevpadljivih
mestih (npr. na notranji strani balkonov, na podstrešjih), na
večstanovanjskih objektih tudi usklajeno za celoten objekt. Če to ni
mogoče, je treba pred namestitvijo pridobiti pisno soglasje občine.
Klimatske naprave ne smejo imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak,
odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo
ljudje. |
|
(3) Zapiranje balkonov večstanovanjskih stavb mora biti poenoteno za
celoten objekt. |
|
89. člen |
|
(urejanje okolice
objektov) |
|
(1) Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa oblika terena.
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu
zemljišču, višinske razlike med parcelami naj bodo čim manjše in urejene
z blagimi in ozelenjenimi brežinami, izjemoma s podpornimi
zidovi.Ureditve na višjeležečih zemljiščih se morajo izvesti tako, da se
preprečijo negativni vplivi na nižjeležeča zemljišča. |
|
(2) Nasipne in odkopne brežine ter druga izpostavljena pobočja je
potrebno zavarovati pred erozijo. Višinske razlike na zemljišču se
urejajo z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Podporni zidovi so dopustni
le na mestih, kjer strmih brežin ni možno drugače zavarovati. Višina
podpornih zidov je do 1,5 m, podporni zidovi do višine do 2,5 m so
dopustni na nestabilnih in erozijskih območjih. Izvedejo se v vidnem
kamnu, izjemoma v arhitekturno oblikovanem betonu, ozelenijo se s
plezalkami in grmovnicami. Podporni zidovi so dopustni pod pogojem, da
to omogočajo pogoji za gradnjo ter se ne poslabšajo bivalni pogoji in
pogoji rabe sosednjih zemljišč ter preglednost na cesti. |
|
(3) Dostopi, manipulativne površine, dvorišča in parkirišča se
oblikujejo v skladu z značilnostmi terena. Te površine morajo biti
utrjene (praviloma asfalt, tlaki) in obrobljene z dvignjenimi robniki
ter odvodnjavane v padavinsko kanalizacijo, površinske odvodnike ali
ponikovalnice preko peskolovov in lovilcev olj. |
|
(4) Zunanja skladišča morajo biti utrjena in urejena ter zaščitena pred
pogledi iz okolice (ograja, zaščitni zeleni pas ipd.). |
|
(5) Vse proste površine se urejajo kot zelenice, zasajene z avtohtonim
listnatim drevjem (lipa, divji kostanj, oreh, sadno drevje in podobno)
in grmičevjem ter vrtovi. Vrtovi in sadovnjaki se naj oblikujejo na
tradicionalen način. Sadovnjaki naj oblikujejo značilen zeleni rob
naselja. |
|
(6) Na območjih naselbinske dediščine se poleg stavb ohranjajo tudi
sadovnjaki, vrtovi, drevoredi, pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste
tradicionalnih ograj, kamniti podporni zidovi itd. |
|
(7) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora
izvajalec gradbenih del zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material
ter urediti okolico. |
|
90. člen |
|
(zasaditve) |
|
(1) V naseljih se ohranja obstoječa drevesna vegetacija. Če pri gradnji
objektov ali infrastrukture dreves ni možno ohraniti zaradi tehničnih
ali varnostnih razlogov, se jih nadomesti v neposredni bližini z
upoštevanjem vrste in ustrezne razmestitve. |
|
(2) Obstoječe drevorede se ohranja in obnavlja. Novi drevoredi se
zasadijo ob vstopih v naselja, praviloma kot obojestranski drevoredi.
Enostranski drevoredi se zasadijo na mestih, kjer prostorske razmere ne
dopuščajo obojestranskega drevoreda. |
|
(3) Parkirišča z več kot 10 PM se zasadijo z drevesi višine najmanj 2,5
m, najmanj eno drevo na vsakih 5 PM. |
|
(4) Izbor rastlin za zasaditev mora upoštevati rastiščne razmere,
varnostno zdravstvene zahteve ter uporabo vrst, ki dobro prenašajo
zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času. Na javnih površinah, zlasti
parkih in otroških igriščih, niso dopustne strupene in alergene rastline
ter krhka in lomljiva drevesa (npr. topol, vrba, jesenolistni javor) in
vrst, ki so občutljive za rastlinske bolezni in škodljivce. |
|
(5) Pri urejanju javnih zelenih površin (zelenic, parkov ipd.) naj
občina poskrbi, da se tujerodne vrste ne pojavljajo na območjih, za
katere je odgovorna. |
|
(6) Na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je
dopustna le avtohtona drevesna in grmovna vegetacija. |
|
91. člen |
|
(oblikovanje zemljišč
izven naselij) |
|
(1) Pri regulacijah in melioracijah je treba upoštevati ohranjanje
naravnih prvin prostora. Kjer razmere dopuščajo, je treba ohranjati
prvotni potek vodotoka in vegetacijsko strukturo ali ponovno vzpostaviti
avtohtono vegetacijo. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne
predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj
vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno
ohranjati v čim večji meri. |
|
(2) Brežine, nasipne in odkopne brežine in druga izpostavljena območja
je treba zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Brežine z blagimi nagibi
je treba zasaditi in utrditi z grmovnicami in grmovnimi prepleti, ki
dobro vežejo podlago. Bolj strme brežine, kjer naravna zavarovanja niso
zadostna, je treba uporabiti elemente za zavarovanje, ki omogočajo
zatravitev in zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. Dopustno
je zasutje vrtač z inertnimi gradbenimi odpadki ter rekultivacija v
kmetijska oziroma gozdna zemljišča, za kar je treba pridobiti ustrezna
dovoljenja. |
|
(3) Po izvedenih gradbenih delih je treba neutrjene površine zavarovati
pred erozijo in ozeleniti. |
|
(4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah je
treba ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in skupine
dreves. Ohranjati je treba kvaliteten gozdni rob, ga na novo zasaditi
ali okrepiti. |
|
(5) Urejanje kmetijskih zemljišč, pašnikov, gradnja gozdnih in dostopnih
cest ter gradnja GJI ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov,
porušiti ravnovesja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda
in hudournikov. |
|
4.2.2 Prostorski
ureditveni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč |
|
92. člen |
|
(velikost in oblika
gradbene parcele) |
|
(1) Gradbene parcele naj bodo prilagojene tradicionalnemu vzorcu
parcelacije in morfologiji prostora. |
|
(2) Velikost in oblika gradbene parcele mora omogočati vzdrževanje in
normalno uporabo objektov z vsemi drugimi prostorskimi potrebami. Določi
se glede na: |
|
– odnos do lege, velikosti in namembnosti obstoječih parcel,
|
|
– namembnost in velikost osnovnega objekta ter nezahtevnih in enostavnih
objektov, lege in odmikov sosednjih objektov, obstoječih parcelnih mej
in lastništva, oblikovanost zemljišča, |
|
– dostope in dovoze z javne ceste, intervencijske dostope, utrjene
površine (parkirišča, dvorišča), funkcionalno zelenje, priključkov na
GJI, |
|
– sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup),
|
|
– zahteve varstva pred požarom (odmiki od sosednjih objektov, urgentni
dostopi, evakuacija itd.). |
|
(3) Pri določanju gradbene parcele se poleg določil iz drugega odstavka
upošteva tudi predpisana zazidanost (FZ) in izraba (FI) zemljišča. Kadar
je zazidanost ali izraba gradbene parcele večja od zazidanosti ali
izrabe gradbene parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih
objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja prostornine objektov,
vzdrževanje in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov.
|
|
(4) Za kmetije in kmetijske objekte se pri določanju gradbene parcele
upošteva poleg določil iz drugega in četrtega odstavka tega člena tudi
vrsta kmetijske proizvodnje, razporeditev objektov in potrebne
manipulacijske površine prostorov za kmetijsko mehanizacijo.
|
|
(5) Za objekte centralnih dejavnosti in posebna območja se pri določanju
gradbene parcele upošteva poleg določil iz drugega in četrtega odstavka
tega člena tudi vrsta dejavnosti, razporeditev objektov in potrebne
zunanje površine, vključno z zelenicami, športnimi in otroškimi igrišči,
parkirišči ipd. |
|
(6) Za proizvodne, servisne, poslovne in podobne dejavnosti se pri
določanju gradbene parcele upošteva poleg določil iz drugega in četrtega
odstavka tega člena tudi vrsta dejavnosti, razporeditev objektov in
potrebni manipulacijski prostor za tovorna vozila in drugo mehanizacijo.
|
|
(7) Za GJI se pri določanju gradbene parcele upošteva poleg določil iz
drugega odstavka tega člena tudi vrsta infrastrukture ter prostor,
potreben za normalno funkcioniranje, varnost in vzdrževanje
infrastrukture. |
|
(8) Gradbena parcela, na kateri stoji ali je načrtovan objekt oziroma je
bilo zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, je lahko predmet
preparcelacije samo v primerih, če sprememba meje ali površina parcele
ne bo v nasprotju s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih
pogojev, ki veljajo za obstoječ ali načrtovan objekt (velikost gradbene
parcele, faktor zazidanosti, faktor izrabe, odmiki od parcelnih mej,
normativi za parkirne površine, površina vinograda za gradnjo zidanice
in podobno). |
|
4.3 Prostorski
izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
|
93. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Gradnja objektov, razen nezahtevnih in enostavnih objektov ter GJI,
je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. Gradnja
objektov je dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih
zemljiščih, če komunalna oprema ni potrebna za normalno uporabo objekta,
oziroma se na podlagi pogodbe o opremljanju oziroma druge pogodbe
sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje zemljišč.
Minimalna komunalna oprema obsega oskrbo s pitno vodo in elektriko,
odvajanje in čiščenje odpadnih vod ter dostop z javne ceste.
|
|
(2) Predpisana komunalna oprema se lahko zagotovi tudi na način, ki ga
prostorski akt ali drugi predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki
sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim
soglaša strokovna služba Občine Semič. |
|
(3) Vsa GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v
skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Izvedena mora biti
tako, da je zagotovljeno varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in
zaščite. |
|
(4) Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih, energetskih in
elektronskih komunikacijskih vodov in naprav je treba izvajati
usklajeno, z upoštevanjem racionalnega izvajanja posegov glede na druge
vode in naprave, praviloma na isti trasi ter na ureditev prometnih
površin. |
|
(5) Komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko omrežje mora
biti praviloma zemeljske izvedbe in mora praviloma potekati v skupnih
pasovih po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih
razlogov potek po javnih površinah ni možen, je treba zagotoviti dostop
pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo. |
|
(6) Vodi in objekti GJI morajo zagotavljati priključevanje vseh objektov
znotraj posameznega območja urejanja prostora. Priključki posameznih
uporabnikov se morajo izvesti v skladu s pogoji in s soglasjem
upravljalca infrastrukture. |
|
(7) Pri gradnjah in rekonstrukcijah so dopustni manjši odmiki od
predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši
potek voda in naprave. |
|
(8) Nadzemne objekte in naprave (transformatorske postaje, črpališča,
vodohrani ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, ne na osrednjih
prostorih naselij (vaški trgi in glavne vaške ulice) in v parkih.
Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. |
|
(9) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina
presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba
izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo. |
|
(10) Gretje, hlajenje in prezračevanje objektov, za pripravo tople vode
in proizvodnjo vseh vrst električne energije, je treba zagotoviti z
uporabo enega ali več virov obnovljive energije. |
|
(11) Gradnje daljnovodov in drugih zračnih vodov v neposredni bližini
varovanih naselij načeloma ni dopustna. |
|
(12) V območjih varstva stavbne dediščine niso dopustne izvedbe
plinskih, elektro, telefonskih in drugih omaric, zunanjih enot
klimatskih naprav na obcestnih oziroma glavnih fasadah, ter samostojne
in vidno izpostavljene omarice. |
|
(12) Postavljanje satelitskih anten na vidno izpostavljenih mestih in na
območjih kulturne dediščine niso dopustne. |
|
4.3.1 Prostorski
izvedbeni pogoji za prometno urejanje |
|
94. člen |
|
(ceste) |
|
(1) Na celotnem območju občine so dopustne gradnje, rekonstrukcije in
obnove državnih ter občinskih kategoriziranih in nekategoriziranih cest
in poti, dovoznih cest oziroma posameznih odsekov. Prometnotehnični
elementi posameznih cest morajo biti v skladu s predpisi, normativi in
standardi. |
|
(2) Pri rekonstrukcijah cest in poti so dopustna večja odstopanja od
obstoječih tras v primeru izboljšanja prometno tehničnih elementov,
zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna zemljišča, vodotoke ter na
vidno izpostavljena in krajinsko značilna območja. |
|
(3) V primeru gradnje novih javnih cest, rekonstrukcij že obstoječih ali
drugih izboljšav voznih lastnosti obstoječih cest, ki so pomembne za
gozdno proizvodnjo, je potrebno dovoliti gozdno proizvodnjo ob cesti,
zagotoviti ustrezno nosilnost podlage in primerno širino ceste (oboje za
prevoz gozdarskih kamionov), urediti priključke vlak, skladiščnih in
rampnih prostorov, prostorov in nakladališč. |
|
(4) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino
cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami urejenega terena pred
objekti in višinami vhodov v objekte tako, da se pri tem dostopnost do
objektov ne poslabša. |
|
(5) Gradnja objektov in naprav v varovalnih pasovih državnih in lokalnih
cest je dovoljena v skladu z določili tega odloka ter pod pogoji in v
soglasju z upravljalcem ceste. |
|
(6) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno z javne ceste
ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč. |
|
(7) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop urgentnih in
interventnih vozil. Urejeni morajo biti tako, da je zagotovljena
preglednost ter ni oviran promet in se ne poškodujejo cesta in cestni
objekti. Urediti se morajo v soglasju s pristojnim organom in
upravljalcem ceste. |
|
(8) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča, ki omogočajo
obračanje tudi servisnim in urgentnim vozilom. |
|
(9) Avtobusna postajališča se izvajajo izven vozišča cest v skladu s
predpisi. Ob postajališču je dopustna postavitev nadstrešnic.
|
|
(10) Ob načrtovanju rekonstrukcij in investicijsko vzdrževalnih del na
odsekih cest Uršna Sela–Semič ob Rožnem Dolu in Gradac–Krupa ob Kloštru,
kjer se nahajajo evidentirani prehodi dvoživk, naj se načrtujejo prehodi
in zaščitne ograje za neovirano prehajanje dvoživk. |
|
95. člen |
|
(mirujoči promet) |
|
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah, nadzidavah, dozidavah,
nadomestnih gradnjah in spremembah namembnosti objektov je treba na
parceli, namenjeni gradnji objekta, zagotoviti zadostno število
parkirnih mest (v skladu z normativi). Izjemoma se lahko parkiranje
zagotovlja na javnih ali pogodbeno na drugih parkiriščih, če je stavba v
območju ohranjanja značilne vaške zazidave in parkirišča ni možno
zagotoviti na gradbeni parceli objekta. |
|
(2) Na vinogradniških območjih se parkiranje ureja praviloma na gradbeni
parceli objekta, če parkirišča ni možno zagotoviti (ožina parcele, strm
teren ipd.) se parkiranje zagotavlja na drugih ustreznih zemljiščih.
|
|
(3) Pri večstanovanjskih objektih je treba čim več parkirnih mest
zagotavljati v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih, da se
ohranja čim več zelenih površin ob objektih in zagotavlja večja kakovost
bivalnega območja. |
|
(4) Pri objektih z dejavnostmi, ki generirajo osebni motorni promet
(trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravilo
avtomobilov, banke, pošte ipd.) je treba zagotoviti parkirišče na
gradbeni parceli objekta, na skupnem parkirišču za več objektov ali,
pogodbeno, na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na
javnih parkirnih površinah je dopuščena izjemoma, in sicer na podlagi
soglasja pristojne službe Občine Semič. |
|
(5) Parkirišča morajo biti rezporejena in izvedena tako, da ne vplivajo
moteče na bivalne in delovne pogoje (hrup, smrad). Parkirišča z več kot
10 PM morajo biti ozelenjena z zasaditvijo dreves. |
|
(6) Parkirišča na razglediščih in počivališčih morajo biti ločena od
cest in urejena tako, da je omogočena varnost obiskovalcev ter
spremljajočih ureditev (klopi, mize, koši za smeti). |
|
(7) Parkirišča in garaže za tovorna vozila se urejajo v ureditvenih
območjih za industrijo (IP) ter v območjih gospodarskih con (IG), v
naseljih pa pod pogojem, da je zagotovljena ustrezna površina in niso
moteče za bivalne in delovne pogoje na sosednjih zemljiščih, za kar je
potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
|
(8) Parkirne in manipulativne površine morajo biti utrjene, nepropustne
za vodo in naftne derivate, obrobljene z dvignjenimi robniki in
odvodnjavane preko peskolovov in lovilcev olj. |
|
(9) Normativi za določanje števila parkirnih mest: |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|stanovanjske stavbe |1,5 PM/stanovanje do 50 m2 neto| |
|
| |površine | |
|
| |2 PM/stanovanje nad 50 m2 neto | |
|
| |površine | |
|
|
|3 PM/stanovanje nad 100 m2 neto| |
|
| |površine | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|počitniška stanovanja |2 PM/stanovanje oziroma | |
|
| |počitniški objekt | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|zidanice |2 PM/zidanico | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|mladinski in otroški domovi |1 PM/10 postelj, min. 2 PM | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|študentski domovi |1 PM/2 postelji | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|delavski domovi |1 PM/4 postelje, min. 3 PM | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|domovi za starejše občane |1 PM/5 postelj, min. 3 PM | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|pisarniški in upravni prostori |1 PM/30 m2 neto površine, min. | |
|
| |2 PM | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|upravni prostori s številnim |1 PM/20 m2 neto površine, min. | |
|
|obiskom |3 PM | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|trgovine, trgovske hiše, |1 PM/30 m2 neto prodajne | |
|
|sejmišče |površine, min. 2PM + | |
|
| |1 PM/2 zaposlena | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|trgovine z malim obiskom |1 PM/50 m2 neto prodajne | |
|
| |površine + 1 PM/2 zaposlena | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|gostinski lokali |1 PM/4 sedeže + 1 PM/mc | |
|
| |točilnega pulta + 1 PM/2 | |
|
| |zaposlena | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|gostilne s prenočišči |1 PM/2 sobi + 1 PM/6 sedežev | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|hoteli, penzioni |1 PM/2 postelji + 1 PM/8 | |
|
| |sedežev v restavraciji | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|apartmaji |1 PM/apartma | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|kino,
prireditveni prostori, |1 PM/5 sedežev | |
|
|večnamenske dvorane | | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|večje
(pomembnejše) cerkve |1 PM/10 sedežev | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|manjše cerkve |1 PM/20 sedežev | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|zdravstveni domovi, zasebne |1 PM2 zaposlena + 1 PM/30 m2 | |
|
|ordinacije |koristne površine | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|osnovne šole |1 PM/20 učencev | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|otroški vrtci |1 PM/20 otrok, min. 2 PM | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|športna igrišča, športni | | |
|
|objekti (za vadbo brez |1 PM/250 m2 | |
|
|obiskovalcev) | | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|športni stadioni s prostori za |1 PM/250 + 1 PM/10 prostorov za| |
|
|obiskovalce |obiskovalce | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|športne dvorane (brez |1 PM/50 m2 površine dvorane | |
|
|obiskovalcev) | | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|športne dvorane s prostori za |1 PM/50 m2 površine dvorane + 1| |
|
|obiskovalce |PM/10 sedežev za obiskovalce | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|javna
kopališča (zunanja) |1 PM/200 m2 tlorisne površine | |
|
| |območja | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|pokrita javna kopališča brez |1 PM/5 odlagališč obleke | |
|
|prostorov za gledalce | | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|pokrita javna kopališča s |1 PM/5 odlagališč obleke + 1 | |
|
|prostori za gledalce |PM/10 prostorov za gledalce | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|tenis
igrišča brez prostorov |4 PM/igrišče | |
|
|za
gledalce | | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|tenis
igrišča s prostori za |4 PM/igrišče + 1 PM/10 | |
|
|gledalce |prostorov za gledalce | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|kegljišče, bowling |4 PM/stezo | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|obrt
in servisi |1 PM/20 m2 neto površine | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|obrtni in industrijski obrati |1 PM/50 m2 neto površine ali na| |
|
| |3 zaposlene | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|skladišča, razstavni in |1 PM/80 m2 neto površine ali na| |
|
|prodajni prostori |3 zaposlene | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|delavnice za servis motornih |6 PM/popravljalno mesto | |
|
|vozil | | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|samopostrežne avtopralnice |3 PM/pralni prostor | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|pokopališča |1 PM/2000 m2površine, min. 10 | |
|
| |PM | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
(10) Poleg navedenega števila parkirnih mest za objekte, za katere je
potrebnih več kot 10 PM, je potrebno zagotoviti še najmanj 20% dodatnih
parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila. |
|
(11) Za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5% parkinih
mest ali vsaj 1PM za funkcionalno ovirane. |
|
96. člen |
|
(kolesarski promet) |
|
(1) Kolesarski promet poteka po vozišču cest. V naseljih, novih
stanovanjskih soseskah, v industrijskih in gospodarskih conah, trgovskih
centrih in na odsekih z gostejšim kolesarskim prometom se urejajo
kolesarske poti in steze ločeno od motornega prometa. Kolesarske steze
in poti so minimalne širine 1 m. |
|
(2) Za kolesarski promet se urejajo tudi gozdne in kmetijske ceste ter
druge ceste in poti. |
|
97. člen |
|
(peš površine) |
|
(1) Pločniki za pešce se uredijo v naseljih ob pomembnejših cestah in ob
poteh, na odsekih z gostejšim peš prometom in ob javnih objektih z
večjim obiskom. Pločniki so širine najmanj 1,60 m, dopustna so
odstopanja v skladu z razmerami v prostoru. |
|
(2) Urejanje pločnikov, trgov in drugih peš površin ter dostopi do
objektov javnega značaja morajo biti brez arhitekturnih ovir in
osvetljeni. |
|
(3) Peš poti za šport in rekreacijo se urejajo ob kategoriziranih in
nekategoriziranih cestah in poteh ter drugih zemljiščih po predhodnem
soglasju lastnika zemljišča. Smučarske tekaške proge se praviloma
urejajo po nekategoriziranih cestah in poteh, po stavbnih zemljiščih ter
kmetijskih in gozdnih zemljiščih pod pogojem, da niso v nasprotju z
interesi kmetijstva in gozdarstva. |
|
98. člen |
|
(železniško omrežje) |
|
Železniško omrežje, železniške postaje ter drugi železniški objekti in
ureditve se obnavljajo in razvijajo v smislu zagotavljanja večje
pretočnosti in varnosti. Ob železniški postaji Semič in postajališču
Rožni Dol se zagotavljajo parkirišča in druge površine kot prestopne
točke iz osebnega na javni promet. |
|
99. člen |
|
(varovalni pasovi) |
|
(1) V varovalnih pasovih načrtovanih cest ali cest v proučevanju niso
dovoljene gradnje objektov, razen dostopov ter javega komunalnega,
energetskega in telekomunikacijskega omrežja pod pogojem, da ne bo
ovirano kasnejše urejanje cest. Za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela in spremembe namembnosti, niso pa dopustne dozidave.
|
|
(2) Širine varovalnih pasov, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta: |
|
+-----------------------------------------------+---------------+ |
|
|hitre
ceste |35 m | |
|
+-----------------------------------------------+---------------+ |
|
|glavne ceste |25 m | |
|
+-----------------------------------------------+---------------+ |
|
|regionalne ceste |15 m | |
|
+-----------------------------------------------+---------------+ |
|
|Na
lokalne ceste | 8 m | |
|
+-----------------------------------------------+---------------+ |
|
|javne
poti | 6 m | |
|
+-----------------------------------------------+---------------+ |
|
|kolesarske steze in poti | 3 m | |
|
+-----------------------------------------------+---------------+ |
|
(3) Varovalni pas železniških tirnih naprav je 200 m, merjeno od osi
skrajnega tira. |
|
(4) V varovalnih pasovih obstoječih in načrtovanih cest so dopustne
dejavnosti in objekti, ki ne bodo škodljivo vplivali na cesto, na promet
na cesti in na varnost prometa. Posege v varovalnih pasovih cest je
treba načrtovati skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju z
upravljalcem hitre ceste. |
|
4.3.2 Prostorski
izvedbeni pogoji za komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko
opremljanje |
|
100. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) V vseh naseljih je treba zagotoviti oskrbo s pitno vodo in vodo za
potrebe požarnega varstva. |
|
(2) Obstoječi in predvideni objekti se morajo priključiti na javno
vodovodno omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem upravljalca. V
območjih, kjer ni možno zagotoviti priključka na javni vodovod, se
oskrba z vodo zagotovi z individualnimi sistemi (lastno zajetje,
kapnica, cisterna). |
|
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte sisteme.
|
|
(4) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki
mora zagotavljati zadostno količino vode za gašenje požarov.
|
|
(5) V varstvenih pasovih vodnih zajetij so posegi in raba zemljišč
omejeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo vodnih virov.
|
|
(6) Sistemi za oskrbo z vodo morajo biti zasnovani tako, da se ne
zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesrečah ter zagotavljajo
oskrbo s pitno vodo in vodo za gašenje v izrednih razmerah. |
|
(7) Pri umeščanju črpališč in vodovodnih rezervoarjev se je potrebno
izogibati objektom in območjem ohranjanja narave in varstva kulturne
dediščine. Če je postavitev neizogibna, naj bodo le-ti na
neizpostavljenem mestu, obdanem z živico. |
|
101. člen |
|
(kanalizacijsko
omrežje) |
|
(1) Kanalizacijsko omrežje je zasnovano v ločenem sistemu za odvajanje
odpadnih komunalnih in padavinskih voda. Na območjih, kjer ločenega
sistema za odvajanje odpadnih vod ni možno zagotoviti, je dopusten mešan
sistem. |
|
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti se morajo priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo v skladu s pogoji in s
soglasjem upravljalca. Na območjih kjer to ni možno, so do izgradnje
javnega kanalizacijskega omrežja obvezni individualni ali skupinski
sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih vod (male čistilne
naprave, rastlinske čistilne naprave, greznice, ki jih prazni in vsebino
odvaža pooblaščena organizacija). Tehnološke odpadne vode se lahko
odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da so predhodno očiščene in
ustrezajo pogojem, določenim s predpisi. Kanalizacija, vključno s
priključki, mora biti vodotesna. |
|
(3) V naseljih brez kanalizacijskega omrežja je potrebno urediti
odvajanje in čiščenje komunalnih voda iz objektov do zakonsko
predpisanih rokov, to je najkasneje do leta 2017. Kanalizacijsko omrežje
ter ustrezne čistilne naprave, glede na stopnjo poseljenosti
(aglomeracije), mora biti zgrajeno skladno z Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS,
št. 47/07, 63/09) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
|
|
(4) Pred ureditvijo in izgradnjo novih poselitvenih območij v naselju
Semič je potrebno zagotoviti, da se izvede nadgradnja obstoječe čistilne
naprave in poveča njena kapaciteta čiščenja. Do povečanja kapacitete
čistilne naprave Semič naj se z OPN načrtovanih novih poselitvenih
območij ne izvede. Možna je sicer začasna rešitev glede čiščenja
odpadnih komunalnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav znotraj
posameznega območja urejanja, z ustrezno kapaciteto čiščenja in
priklopom na kanalizacijsko omrežje. Omenjene rešitve je potrebno
zagotoviti pred izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
(5) Padavinske vode s peš površin, zelenic in streh objektov se odvajajo
v javno padavinsko oziroma mešano kanalizacijo, če le-te ni pa
prioritetno v ponikovalce, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane
izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno,
se padavinske vode odvajajo v vodotok ali rezpršeno po terenu.
Padavinske vode z utrjenih prometnih in manipulacijskih površin se
morajo odvajati v kanalizacijo, ponikovalnice ali vodotok preko
peskolovov in lovilcev olj. Pri odvodnjavanju padavinskih vod z večjih
utrjenih površin je treba zagotoviti predhodno zadrževanje. Padavinske
in druge odpadne vode iz objektov in z zunanjih površine je treba
speljati tako, da ne bodo tekle na cesto ali na njej celo zastajale in
ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestišč. |
|
(6) Odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih vod neposredno v
podzemne vode ter odvajanje odpadnih vod v naravna jezera, ribnike,
mlake in druge vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pretok in
so v stiku s podzemno vodo, ni dovoljeno. |
|
(7) Pri načrtovanju odvajanja očiščenih odpadnih vod in zalednih vod v
odvodnike je treba upoštevati hidravlični izračun odtočnih razmer kot
posledico povečanja prispevnih površin. |
|
(8) Pri začasnih objektih, kjer dejavnosti generirajo odpadne komunalne
vode (gostinstvo, šport), je treba zagotoviti odvajanje odpadnih
komunalnih vod v skladu z določili tega odloka. Dopustne so izvedbe z
mobilnimi greznicami in kemičnimi WCji. |
|
102. člen |
|
(elektroenergetsko
omrežje) |
|
(1) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje, obnavlja in gradi tako da:
|
|
– v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v
prostoru, |
|
– so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja
v skladu s predpisi. |
|
(2) V naseljih in v območjih kulturne dediščine se novogradnje in večje
rekonstrukcije distribucijskega omrežja nazivne napetosti 10/20 kV in
manj, izvajajo praviloma v podzemni izvedbi. Nadzemna izvedba je
dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v
nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru (npr. arheološka dediščina).
Nadzemna gradnja elektroenergetskega omrežja je dopustna pod pogojem, da
ne poteka v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante
ter v bližini varovanih območij naselij. |
|
(3) Na območjih, kjer ni možen priklop na elektroenergetsko omrežje, je
do izgradnje le-tega dopustna oskrba z električnimi agregati.
|
|
(4) Za vse posege v bližini oziroma v varovalnih pasovih obstoječih in
predvidenih prenosnih in distribucijskih daljnovodov, je treba
upoštevati predpise in tehnične pravilnike, ki urejajo posege v bližini
daljnovodov ter pridobiti soglasje upravljalca daljnovoda. |
|
(5) V varovalnih pasovih daljnovodov so dopustne gradnje in
rekonstrukcije linijskih podzemnih infrastrukturnih objektov, če
daljnovodi ne povzročajo prekomerne obremenitve elektomagnetnega
sevanja. |
|
(6) Za vse novogradnje, dozidave in nadzidave objektov za stalno oziroma
občasno bivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske
koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba pridobiti
dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti
elektromagnetnega sevanja. |
|
(7) Transformatorske postaje se postavljajo kot samostojni objekti ali v
večje objekte, pri tem je treba upoštevati predpise o elekromagnetnem
sevanju. Zagotovljen mora biti ustrezen dostop za potrebe vzdrževanja in
zamenjave transformatorjev. Postavljanje transformatorskih postaj na
vidno izpostavljenih mestih, na večjih javnih površinah ter v območjih
ohranjanja narave in varstva kuturne dediščine, ni dovoljeno. Če to ni
možno, naj bodo postavljene neopazno, umaknjeno na rob in iz smeri vedut
na prostorske dominante. |
|
103. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Za vse posege v nadzorovanih in varstvenih pasovih prenosnih in
distribucijskih plinovodov je treba pridobiti soglasje upravljalca
plinovodnega omrežja. |
|
(2) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega
plinovodnega omrežja je treba upoštevati veljavne predpise ter varnostne
odmike od obstoječih in načrtovanih objektov, ureditev in GJI. Pogoje za
priključitev objektov na plinovodno omrežje določi upravljalec
plinovoda. |
|
(3) Do izgradnje prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja in
na območjih, kjer plinovodno omrežje ni predvideno, je za oskrbo s
plinom dopustna postavitev rezervoarjev za utekočinjen naftni plin z
lokalnim plinovodnim oziroma internim plinovodnim omrežjem. |
|
104. člen |
|
(daljinsko ogrevanje) |
|
(1) Kotlovnice za daljinsko ogrevanje in vročevodno omrežje se lahko
gradi v vseh območjih za poselitev, pri tem imajo kotlovnice na
obnovljive vire (lesna bio masa, sončni kolektorji) in plin ter
kotlovnice, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (toplotna
in električna energija), prednost pred kotlovnicami na fosilna goriva.
|
|
(2) Kotlovnice morajo biti postavljene tako, da niso moteče za okolico
in ne poslabšajo bivalnih in delovnih pogojev. |
|
105. člen |
|
(elektronsko
komunikacijsko mrežje) |
|
(1) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih
povezav, morajo biti podzemne izvedbe. |
|
(2) Televizijski in radijski oddajniki ter oddajniki mobilnih
komunikacij se postavljajo na vidno neizpostavljenih mestih ter v
zadostni oddaljenosti od naselij in stanovanjskih objektov, območij in
objektov varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave. Oddajniki ne
smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij ali enote kulturne
dediščine. Postavljajo se ob upoštevanju veljavne zakonodaje na podlagi
predhodnih meritev, v sodelovanju s strokovno službo občine in s
soglasjem sosedov v vplivnem območju oddajnika ter ob predhodnem pisnem
soglasju zavoda, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Oddajniki ne
smejo imeti škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje ter na
zdravje ljudi. Oblikovanje oddajnikov mora biti čimbolj prilagojeno
urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve,
oblike stebrov in anten). |
|
(3) Postavljanje sekundarnega elektronskega komunikacijskega omrežja in
baznih postaj naj se praviloma izogiba objektom in območjem ohranjanja
narave in varstva kulturne dediščine. Če ni druge rešitve, je možna
postavitev na njihovem robu. |
|
(4) Umeščanje baznih postaj mobilne telefonije v cerkvene stolpe je
možno pod pogojem, da ne vpliva škodljivo na historično substanco
objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje baznih postaj v
bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo. |
|
106. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Javna razsvetljava se izvede ob glavnih cestah v naseljih in peš
površinah ter javnih parkiriščih in drugih javnih površinah.
Zagotavljati mora minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s
tehničnimi predpisi. |
|
(2) Urejanje javne razsvetljave mora upoštevati zmanjševanje učinkov
svetlobnega onesnaževanja na živalske vrste (npr. nočni metulji,
netopirji). Uporabljena naj bodo svetilna telesa, ki so v skladu s
predpisom, ki ureja mejne vredosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
|
|
(3) Načrtuje naj se uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo
talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice, uporabijo naj
se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj
ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to
dopustno. |
|
107. člen |
|
(rezervati in varovalni
pasovi) |
|
(1) Širina varovalnih pasov, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda
oziroma objekta: |
|
+---------------------------------------------------+-----------+ |
|
|daljnovodi 110 kV |15 m | |
|
+---------------------------------------------------+-----------+ |
|
|daljnovodi 10 kV in 20 kV |10 m | |
|
+---------------------------------------------------+-----------+ |
|
|podzemni električni vodi 10 kV in 20 kV |5 m | |
|
+---------------------------------------------------+-----------+ |
|
|nadzemna transformatorska postaja (TP) |5 m | |
|
+---------------------------------------------------+-----------+ |
|
|prenosno plinovodno omrežje – nadzorovani pas |100 m | |
|
+---------------------------------------------------+-----------+ |
|
|plinovodi z delovnim tlakom nad 5 barov do 16 barov|5 m | |
|
+---------------------------------------------------+-----------+ |
|
|plinovodi z delovnim tlakom do vključno 5 barov |2 m | |
|
+---------------------------------------------------+-----------+ |
|
|vodovod O400 mm in več |3 m | |
|
+---------------------------------------------------+-----------+ |
|
|kanalizacija O1200 mm in več |5 m | |
|
+---------------------------------------------------+-----------+ |
|
(2) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih
infrastrukturnih vodov in naprav so posegi dopustni v skladu z določili
tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in s soglasjem
upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Posegi v rezervat
ali varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja in vzdrževanje
omrežja. Za obstoječe objekte v rezervatih in varovalnih pasovih so
dopustna le vzdrževalna dela. |
|
(3) V varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih prenosnih in
distribucijskih daljnovodov niso dovoljene gradnje objektov in dozidave
obstoječih objektov, dovoljene so ureditve, na katerih se ljudje
zadržujejo le krajši čas (dostopi, parkirišča, manipulativne površine,
zelenice brez drevja in visokega grmičevja) ter GJI, če daljnovodi ne
povzročajo prekomerne obremenitve elektro magnetnega sevanja. Za
obstoječe objekte so dovoljene odstranitve objektov ter sanacije
objektov, če niso presežene dopustne mejne vrednosti elektromagnetnega
sevanja. |
|
(4) Za komunikacijske oddajne antene se določi varovalni pas kot
tridimenzionalni prostor glede na moč in smer delovanja oddajnika.
|
|
(5) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s
svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet ter jih
označiti in zaznamovati v skladu s predpisi. Med ovire za zračni promet
se štejejo: |
|
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in stojijo na
naravnih in umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo z okoliškega
terena za več kot 100 m, |
|
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal,
ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti med dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 m, |
|
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj
naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se
nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
4.3.3 Prostorski
izvedbeni pogoji za ravnanje z odpadki |
|
108. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov je ob čistilni napravi v
Semiču. |
|
(2) V okviru ravnanja s komunalnimi odpadki se uredijo zbiralnice za
ločeno zbiranje frakcij v vseh večjih naseljih (v Semiču na vsakih 500
prebivalcev), v večjih gostinskih in turističnih objektih ter na
prireditvah na prostem z večjim obiskom, v skladu z Odredbo o ravnanju z
ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01). |
|
(3) Ekološki otoki morajo biti praviloma na zemljišču povzročitelja
odpadkov. V naseljih so dopustni skupni ekološki otoki. Zagotovljeno
mora biti ločeno zbiranje odpadkov. Ekološki otoki morajo biti na vidno
manj izpostavljenih mestih, zakriti pred pogledi z okolice in dobro
dostopni za komunalna vozila. Ekološki otoki ne smejo biti na javni
prometni površini. Urejeni morajo biti tako, da je omogočeno enostavno
vzdrževanje in čiščenje. |
|
(4) Zbiranje in skladiščenje odpadkov mora biti izvedeno skladno z
veljavnimi zakonskimi predpisi in na način, da ni ogroženo človekovo
zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali
okolje. Količina zabojnikov in ekoloških otokov mora biti prilagojena
novim razmeram (večje število za večjo količino odpadkov). |
|
(5) Povzročitelji in imetniki posebnih in nevarnih odpadkov so dolžni
zagotoviti ravnanje in odstranjevanje v skladu s predpisi. |
|
(6) Kompostiranje hišnih bioloških odpadkov se praviloma zagotavlja na
gradbenih parcelah objektov ali v njihovi bližini. |
|
(7) Ekološki otoki znotraj naselbinskih jeder niso zaželeni, če ni druge
možnosti pa morajo biti zakriti in nevpadljivi, z uporabo naravnih
materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini.
Oblikovanje ekoloških otokov v naselju mora biti vključeno v celostno
podobo urbane opreme. |
|
(8) Občina naj uredi evidenco divjih odlagališč ter zagotovi njihovo
čiščenje in sanacijo. |
|
4.4 Prostorski
izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, kulturne dediščine, varstva
okolja in naravnih dobrin |
|
4.4.1 Prostorski
izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave |
|
109. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju
občine. Na območjih ohranjanja narave je za vse posege potrebno
pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje.
|
|
(2) Na zavarovanih območjih je treba upoštevati varstvene režime,
izhodišča in pogoje, ki so sprejeti v aktih o zavarovanju – Odlok o
razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost in kraške jame Judovska
hiša za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 81/97). |
|
(3) Na za zavarovanje predlaganih območjih regijskega parka
Kočevsko–Kolpa veljajo varstvene usmeritve, da se posegi in dejavnosti
izvajajo na način, ki ne ogroža prvobitnosti narave. |
|
(4) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogroža njihov obstoj.
Posegi in dejavnosti se lahko izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje
dejavnosti: |
|
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki
naravni vrednosti se posegi in dejavnosti izvajajo v obsegu in na način,
da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma v obsegu in
na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične,
fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
|
|
– na drevesni naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da
se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter,
se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču, |
|
– na botanični in zoološki naravni vrednoti se posegi in dejavnosti
izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in
živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do
takšne mere, da jim je omogočeno dolgoročno preživetje, |
|
– na ekosistemski naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo
tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v
njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje, |
|
– na krajinski vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne
zmanjšuje krajinska pestrost ter, se ne uniči, poškoduje ali bistveno
spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v
prostoru, |
|
– na oblikovni naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako,
da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni
sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter,
se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri
čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti
izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
|
|
(5) Na ekološko pomembnih območjih (Kočevsko, Krupa, Lahinja, Gorjanci,
osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri), ki niso tudi
posebna varstvena območja se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo
tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov
in habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta
ter povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi
bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena. |
|
(6) Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000), (Bela krajina,
Kočevsko, Gradac, Lahinja, Kočevsko, Kočevsko-Kolpa, Gorjanci-Radoha) se
posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da se v čim večji
možni meri: |
|
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih in živalskih vrst, |
|
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo, |
|
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih
vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše
življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, |
|
– ohranja se povezanost habitatnih populacij rastlinskih in živalskih
vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
|
|
(7) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih
se izvedejo vsi možni tehnični ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne
tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja
posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj
prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
|
|
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti
ne, ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se morajo umikati, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzreje mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik
ter prezimovanja. Ohranja se drstišče potočnih postrvi na Krupi,
|
|
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenjenje, naravno
zasejevanje ali druge oblike razmnoževanja, |
|
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih
vrst ter gensko spremenjenih organizmov. |
|
(8) Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na
način in v obsegu: |
|
– da se v kar največji možni meri ohranja in veča naravna razširjenost
habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva, |
|
– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura
habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z
varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih, |
|
– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne značilnih rastlinskih in
živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo
varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
|
(9) Ohranjajo se ogroženi habitati (predvsem mokrišča, suha ekstenzivna
travišča, visokodebelni sadovnjaki, naravni vodotoki) ter ogrožene
živalske in rastlinske vrste. V čim večji meri se ohranjajo gozdni
robovi, tradicionalni visokodebelni sadovnjaki, manjše skupine dreves in
posamezna drevesa v krajini, živice in grmišča. |
|
4.4.2 Prostorski
izvedbeni pogoji glede ohranjanja kulturne dediščine |
|
110. člen |
|
(celostno ohranjanje
kulturne dediščine) |
|
(1) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine,
veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(2) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in
prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili
objekte in območja kulturne dediščine, niso dopustni. |
|
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem in uničenjem tudi med gradnjo. Čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje se
ne smejo premakniti potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
urejati deponije viška materialov itd. |
|
(4) V historičnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje in
nadomestne gradnje na isti lokaciji, s katerimi se sanira območje in
postopoma vzpostavi enotna identiteta prostora. Podpira se obnova starih
stavb s tradicionalnimi materiali (kamen, les, slama itd.). |
|
(5) Stare stavbe oziroma enote dediščine naj služijo kot podlaga
projektantom za izdelavo projektne dokumentacije tudi izven varovanih
območij dediščine. |
|
(6) Pri načrtovanju razvoja na področju turizma in rekreacije je
potrebno omogočiti dostop javnosti do kulturnih spomenikov. To velja za
vsa območja turizma in rekreacije v občini. Za območja kulturne
dediščine velja, da se lahko na njih poleg prvotnih funkcij umeščajo
tudi tista, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo.
|
|
(7) Novogradnje na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine
morajo glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati
usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v
soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine. |
|
(8) Za vsa opuščena kočevarska naselja, katerih stavbni fond je v
razvalinah in ki se zaraščajo, veljajo enotne usmeritve: |
|
– ohranjati je potrebno zatečeno stanje, ga po možnosti tudi izboljšati,
predvsem z odstranjevanjem zarasti in sanacijo kamnitih zidov (predhodno
usklajeno s pristojno kulturnovarstveno službo), |
|
– prepovedano je rušiti razvaline stavb v posameznih opuščenih vaseh in
odnašati kamniti gradbeni material, |
|
– sanirati je potrebno cerkvena zvonika v Brezovici in Blatniku ter
nadaljevati s sanacijo zvonika cerkve na Toplem Vrhu nad Črmošnjicami,
saj so vsi trije zvoniki prepoznavni del krajine, |
|
– ohranjajo in vzdržujejo se opuščena kočevarska pokopališča pri
posameznih cerkvah – prepovedano je rušiti in odnašati nagrobnike.
|
|
(9) Obveznosti glede pridobivanja soglasij:
|
|
– za posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika
ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ pristojen za
varstvo kulturne dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine
je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za enote kulturne
dediščine vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za
območje Občine Semič (ZVKDS OE Novo mesto), ki se hranijo na sedežu
Občine Semič in Zavodu za varsvo kulturne dediščine Slovenije,
|
|
– za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti
soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda
minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je
pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških
raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi
pristojna javna služba, |
|
– za posege v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu
kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki
kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo
dediščine ali dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno
lokacijo, |
|
– za posege izven območij kulturne dedščine, ki bi lahko vplivali na
varovane elemente dediščine v bližini, je potrebno pridobiti soglasje
organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
|
111. člen |
|
(kulturni spomeniki) |
|
(1) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi
kulturnega spomenika. |
|
(2) V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki
veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu. |
|
112. člen |
|
(varstvena območja
dediščine) |
|
(1) Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. |
|
(2) V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki
veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
113. člen |
|
(registrirana kulturna
dediščina) |
|
(1) Posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli
varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco
registrirane kulturne dediščine, niso dopustni. Za posamezne enote
registrirane kulturne dediščine veljajo dodatni prostorski izvedbeni
pogoji za posamezne vrste dediščine. |
|
(2) V registrirano kulturno dediščino se lahko posega na način, da se
upošteva in ohranja njene varovane vrednote. |
|
(3) Pri registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
|
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
|
|
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
|
|
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
|
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
|
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
|
|
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih,
kot so cerkve, gradovi, znamenja itd.), |
|
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine). |
|
(4) Pri registrirani naselbinski dediščini se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
|
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
|
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega in gostota objektov, razmerja med pozidanim in
nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
|
|
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
|
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
|
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
|
|
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, prevladujoča
orientacija objektov, oblike strešin in kritine), |
|
– odnosi med naseljem in okolico (značilne vedute naselja in značilni
pogledi iz naselja), |
|
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.). |
|
(5) Pri registrirani memorialni dediščini se ohranjajo vrednote, kot so:
|
|
– avtentičnost lokacije,
|
|
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta in drugih
nepremičnin, |
|
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
|
(6) V območjih zgodovinske krajine se ohranjajo vrednote, kot so:
|
|
– avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov,
|
|
– preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne
grajene strukture, vsa gradiva in konstrukcije, |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami,
|
|
– memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki.
|
|
(7) Pri drugi dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
|
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
|
|
– lokacija in prostorska pojavnost,
|
|
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
|
|
(8) V območjih kulturne krajine se ohranjajo vrednote, kot so:
|
|
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in
kulturne prvine), |
|
– odprti prostor pred nadaljno širitvijo naselij,
|
|
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba
zemljišč), |
|
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
|
|
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo
oziroma naselbinsko dediščino. |
|
114. člen |
|
(vplivna območja
kulturne dediščine) |
|
(1) V vplivnem območju kulturnega spomenika velja pravni režim varstva,
kot ga opredeljuje akt o razglasitvi kulturnega spomenika. |
|
(2) V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine veljajo
naslednji režimi varstva: |
|
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost
dediščine, |
|
– niso dopustne ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco dediščine.
|
|
(3) Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo
kulturne dediščine. |
|
115. člen |
|
(registrirana
arheološka najdišča) |
|
(1) Na območjih registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati
v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
|
|
(2) Izjemoma so dopustni posegi v registrirana arheološka najdišča ali
njihove dele, če pristojni organ za varstvo kulturne dediščine, na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih raziskav, oceni, da je možno
zemljišče sprostiti za gradnjo. V teh primerih velja, da je treba:
|
|
– v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri
katarem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke
raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr.
pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, sami gradnji),
|
|
– v okviru postopka priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave
v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča ter rezultate
upoštevati pri pripravi OPPN. |
|
(3) V primeru najdb izjemnega pomena lahko pristojni organ za vastvo
kulturne dediščine zahteva prezentacijo ostalin na mestu odkritja – in
situ. |
|
116. člen |
|
(vojna grobišča) |
|
Vojna gobišča so na krajevnih pokopališčih in izven pokopališč in se
urejajo v skladu s predpisi o vojnih grobiščih. Na vojnih grobiščih ni
dovoljeno: |
|
– spreminjati zunanjega videza grobišč v nasprotju s predpisi o vojnih
grobiščih, |
|
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
|
|
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
Vsi posegi v vojna grobišča, ki so registrirana kulturna dediščina, se
izvajajo po določilih in s soglasjem pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine in s predpisi o vojnih grobiščih. |
|
4.4.3 Prostorski
izvedbeni pogoji glede varstva okolja in naravnih dobrin ter varovanje
zdravja |
|
117. člen |
|
(varstvo okolja in
naravnih dobrin) |
|
(1) Posegi in prostorske ureditve so dopustni v vseh območjih urejanja,
če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi.
Širitev posameznih dejavnosti s čezmernimi vplivi na okolje je pogojena
s sočasno sanacijo čezmernih vplivov, ki jih ta dejavnost povzroča.
|
|
(2) Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede
varovanja okolja. Vsak poseg v prostor mora biti načrtovan in izveden
tako, da povzroči čim manjše obremenitve okolja. |
|
(3) Za objekte in naprave, ki povzročajo emisije snovi ali energije v
okolje (emisije v zrak, odpadne vode, hrup, elektromagnetno sevanje
itd.), je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja izvesti presojo
vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če to ni
potrebno, pa je treba za zmanjšanje obremenjevanja okolja izdelati
strokovno oceno. |
|
118. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati
predpise s področja varstva zraka. |
|
(2) Proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni onesnaževalci, se
obvezno umešča v območja IP in IG. |
|
(3) Posegi, ureditve in naprave, ki bi lahko povzročali večje
onesnaženje zraka od dovoljenih nivojev, niso dovoljeni. Viri, ki
presegajo dovoljene nivoje onesnaževanja zraka, se morajo sanirati ali
odstraniti. |
|
(4) Objekte je obvezno priključevati na skupne kotlovnice tam, kjer je
to mogoče. |
|
(5) Občina Semič si bo prizadevala za zmanjšanje izpustov toplogrednih
plinov in bo spodbujala uporabo obnovljivih virov energije. |
|
119. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Gradnja objektov, GJI in drugi posegi v prostor se morajo načrtovati
in izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
|
|
(2) Humus z območja gradnje je treba odstraniti in deponirati za
kasnejšo sanacijo in rekultivacijo zemljišča. Deponija se uredi tako, da
se ohrani njena rodovitnost in količina. Deponija mora biti zaščitena
pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. |
|
(3) Pri krčitvah gozda in umeščanju žičniških in drugih objektov in
naprav je treba izvesti ustrezne protierozijske ukrepe, kot so
zatravitev razgaljenih površin in odvodnjavanje padavinskih vod. |
|
120. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Vse vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih
vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za oskrbo z vodo za gašenje
požarov. |
|
(2) Struge, obrežja in dna vodotokov ter obvodna vegetacija se ohranjajo
v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika,
hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Ohranja se naravna
osenčenost oziroma osončenost strug in brežin. |
|
(3) Vsi vodotoki in stoječe vode na območju Občine Semič imajo določeno
priobalno zemljišče širine 5 m. Na vodnih in priobalnih zemljiščih niso
dopustni posegi in dejavnosti, ki bi lahko ogrožali stabilnost teh
zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali
normalen pretok vode, plavin in plavlja ali onemogočali obstoj in
razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter obvodne vegetacije.
Dovoljeni so posegi v skladu s predpisi o upravljanju voda: |
|
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
|
|
– gradnja objektov grajenega javnega dobra,
|
|
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
|
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
|
|
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekti za zajem in izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
|
|
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
(4) Posegi na vodnih zemljiščih se morajo izvajati tako, da je ribam
omogočen prehod. |
|
(5) Za obstoječe objekte in naprave na vodnem in priobalnem zemljišču so
dopustne rekonstrukcije, adaptacije, obnove in funkcionalne dopolnitve
pod pogojem, da se bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti
objektov ter oddaljenost od vodnega zemljišča, ne povečuje poplavna ali
erozijska nevarnost in ne poslabšuje stanje voda. |
|
(6) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali
stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in
pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo
voda. |
|
(7) Pri načrtovanju poteka tras GJI je treba predvideti čim manjše
število prečkanj vodotokov. Prečkanja se načrtuje tako, da se ne zmanjša
prevodna sposobnost struge vodotoka. |
|
(8) Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in urejanje malih
hidroelektraren so dopustne ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in
obstoječih ekoloških in vodnih razmer in pod pogojem, da objekti
zagotavljajo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov ter
obvodnega prostora. |
|
(9) Pri odvzemanju vode iz vodotokov je treba zagotoviti ekološko
spejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna
organizacija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih
razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj
vseh organizmov in živali. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih
voda. Za vsako rabo vode je potrebno, v skladu s predpisi s tega
področja, pridobiti vodno pravico, to je koncesijo ali vodno dovoljenje.
|
|
(10) Odvzemanje plavin (prod, gramoz, pesek) je dovoljeno le v obsegu in
na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega
delovanja voda. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča niso dopustni.
Odvzem plavin je mogoč le pod pogoji, ki jih navajajo predpisi s tega
področja, za odvzem plavin je treba pridobiti koncesijo oziroma lahko
plavine odvzema izvajalec gospodarske javne službe s področja voda.
|
|
(11) Območij, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma
ne sme spreminjati. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje
obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni
nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
|
|
(12) Za posege v prostor na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
omejitve in pogoje iz veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o
zavarovanju vodnih virov ter pridobiti soglasje organa, pristojnegega za
vode. |
|
(13) Pri gradnji objektov v naseljih Srednja vas, Gaber pri Semiču,
Sadinja vas, ki so znotraj vodovarstvenih območij je potrebno izvajati
vse potrebne ukrepe, s katerimi se preprečuje ali zmanjša morebiten
negativni vpliv na vir pitne vode (priklop objektov na kanalizacijo,
ustrezno ponikanje padavinske vode ...). Pri tem je potrebno upoštevati
določbe Priloge 1 Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06). |
|
(14) Za učinkovito varstvo podzemnih voda je potrebno povečati
kapacitete čiščenja čistilne naprave Semič. V naseljih Gaber pri Semiču,
Sadinja vas in Srednja vas kanalizacijsko omrežje še ni vzpostavljeno.
Pred gradnjo novih poselitvenih območij je potrebno zagotoviti ustrezno
komunalno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih
voda. Dokler to ni urejeno, naj se gradnja novih območij ne izvaja. |
|
121. člen |
|
(varstvo vodnih virov
in podtalja) |
|
(1) V varstvenih pasovih vodnih virov so dopustni posegi v skladu z
odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ob upoštevanju usmeritev iz
pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni
list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11). |
|
(2) Ob izvajanju dejavnosti v območjih vodnih virov je potrebno
upoštevati uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla
(Uradni list RS, št. 84/05). |
|
(3) Pri umeščanju objektov v prostor in dovoljevanju je potrebno
upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za
odvoz s smetarskimi vozili). Obvezno je soglasje upravljavca gospodarske
javne infrastrukture za odvoz odpadkov. |
|
(4) Objekte, ki povzročajo odpadne vode, je obvezno priključiti na
sistem javne kanalizacije odpadnih voda. Če javne kanalizacija še ni
izgrajena, so obvezne male čistilne naprave oziroma greznice z
zagotovljenim odvozom odpadnih voda na čistilno napravo. Obvezno je
soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture za komunalne
odpadne vode. |
|
(5) Občina si bo v skrbi za podtalje in vodne vire prizadevala sanirati
vsa divja odlagališča odpadkov. |
|
122. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo,
ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v
skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za
posamezne podrobnejše namenske rabe prostora: |
|
I. stopnja varstva pred hrupom se določa za vse površine na mirnem
območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom.
|
|
II. stopnja varstva pred hrupom se določa za:
|
|
– stanovanjske površine (SS in SSa), površine počitniških hiš (SP),
|
|
– območja za zdravstvo (CDz),
|
|
– površine za turizem (BT, BTg).
|
|
III. stopnja varstva pred hrupom se določa za:
|
|
– stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi (SK),
|
|
– osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) in druga območja
centralnih dejavnosti (CD, CDc, CDg, Cdi, CDk), |
|
– športni centri (BC),
|
|
– območja zelenih površin (ZK, TP, ZS),
|
|
– površine razpršene poselitve (A, Az),
|
|
– območja za potrebe obrambe v naseljih (F),
|
|
– območja voda (VC), razen površin na mirnem območju na prostem,
|
|
IV. stopnja varstva pred hrupom se določa za:
|
|
– območja proizvodnih dejavnosti (IP, IG, IK),
|
|
– območja prometne infrastrukture (PC, PO, PŽ),
|
|
– območja komunikacijske infrastrukture (T),
|
|
– območja energetske infrastrukture (Ee, Ep),
|
|
– območja okoljske infrastrukture (O, Oc, Ov),
|
|
– območja mineralnih surovin (LN),
|
|
– razpršena poselitev – gospodarski objekti (Ag),
|
|
– območja kmetijskih zemljišč (K), razen površin na mirnem območju na
prostem, |
|
– območja gozdov (G), razen površin na mirnem območju na prostem,
|
|
– območja za potrebe obrambe v naselju (F).
|
|
(2) Ne glede na določila predhodnih odstavkov tega člena mora biti na
meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in
IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva
pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo
pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina
tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir
širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih
razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene
mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. |
|
(3) Posegi v prostor, objekti in naprave, ki so vir hrupa v posameznem
območju varstva pred hrupom, ne smejo povečati čezmerne obremenitve s
hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred
hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice
uporabe in obratovanja virov hrupa. |
|
(4) Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati tako, da se
upoštevajo predpisane stopnje hrupa za posamezna območja varstva pred
hrupom. |
|
(5) Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo ukrepi za zmanjšanje
emisij hrupa pri njenem izvoru prednost pred pasivnimi ukrepi na fasadah
objektov. |
|
(6) Upravljalec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi
obremenitve območja s hrupom, iz vira hrupa in za obratovanje vira
hrupa, če tako zahteva predpis in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
|
|
(7) Med območji IP in IG, kjer je predpisana IV. stopnja varstva pred
hrupom ter območji SS in BT, kjer je predpisana II. stopnja varstva pred
hrupom, je treba zagotoviti območje, kjer je predpisana III. stopnja
varstva pred hrupom (npr. območje SK, A, CU). |
|
(8) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti
obstoječih objektov v bližini javnih cest se vse posege načrtuje tako,
da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ovir zaradi prometa na
cesti. |
|
123. člen |
|
(osončenje) |
|
(1) Pri umeščanju novih stavb je treba zagotavljati ustrezne medsebojne
odmike ter osvetlitev bivalnih in delovnih prostorov, v skladu s
predpisi in s tem odlokom. |
|
(2) Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, pripravi hrane ter
spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o
minimalnih tehničnih standardih za graditev stanovanjskih stavb in
stanovanj. V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno osončenje v
času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda: |
|
– na dan 21. 12. – najmanj 1 uro,
|
|
– na dan 21. 3. in na dan 21. 9. – najmanj 3 ure, razen v 20% stanovanj
v večstanovanjskih stavbah, za stavbe na severnih pobočjih ali v ozkih
dolinah, za stavbe v stavbnem bloku in za stavbe v vrzelih. |
|
124. člen |
|
(svetlobno
onesnaževanje) |
|
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje
emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10)).
|
|
(2) Javna razsvetljava se naj izvaja v minimalnem potrebnem obsegu, brez
svetlobnega toka, ki seva v nebo. Svetilke zunanje razsvetljave morajo
biti razporejene tako, da bo jakost osvetlitve in način osvetljevanja
ustrezala veljavnim tehničnim normam in standardom ter predpisom s
področja svetlobnega onesnaževanja. Obstoječe svetilke se preoblikuje
tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor enak 0%, obstoječe
sijalke je potrebno zamenjati z varčnimi. Na javno manj obremenjenih
območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve
oziroma izklopiti posamezne svetilke. Obstoječo razsvetljavo cest in
javnih površin je treba prilagoditi določbam Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07,
62/10) najpozneje do 31. decembra 2016. Na novih površinah mora občina
kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za
vgraditev varčnih žarnic v svetilke. Za razsvetljavo se morajo vgraditi
svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.
|
|
(3) Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizvodnih objektov,
poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, objektov za
oglaševanje, športnih igrišč in gradbišč mora biti nameščena tako, da
osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega
mejnih vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), kar je potrebno
preveriti z meritvami. |
|
125. člen |
|
(varstvo zraka pred
onesnaženjem) |
|
(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati
predpise s področja varstva zraka. |
|
(2) Objekte je obvezno priključevati na skupne kotlovnice tam, kjer je
to mogoče. |
|
(3) Proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni onesnaževalci, se
obvezno umešča v območja IP in IG. |
|
(4) Občina Semič si bo prizadevala za zmanjšanje izpustov toplogrednih
plinov in bo spodbujala uporabo obnovljivih virov energije. |
|
126. člen |
|
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Gradnja objektov in naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih
določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju, Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1). |
|
(2) Z uredbo (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju – Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) so
določene stopnje varstva pred sevanjem, glede na občutljivost
posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke
elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, in sicer:
|
|
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje
povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je: območje bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin, trgovsko – poslovno – stanovanjsko območje, ki
je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja,
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju,
|
|
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje so
zlasti: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali
servisni dejavnosti ter vsa druga območja, |
|
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
|
|
(3) Viri EMS so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna
transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne
energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali
televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega
uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
|
(4) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega
objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne
obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju. |
|
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je potrebno izdelati oceno
vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
|
(6) Minimalni potrebni odmiki od virov EMS, v katera ni dovoljeno
umeščanje objektov z varovanimi prostori in pri umeščanju novih virov
EMS je potrebno upoštevati oddaljenost od objektov z varovanimi
prostori. Minimalni potrebni odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda
na višini 1 m od tal v odvisnosti od vrste oziroma tipa daljnovoda in
nazivne napetosti in so: |
|
– za daljnovod 400 kV je odmik min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na
vsako stran, |
|
– za daljnovod 220 kV je odmik min. 18 do 24 m od osi daljnovoda na
vsako stran, |
|
– za daljnovod 110 kV je odmik min. 11 do 14m od osi daljnovoda na vsako
stran. |
|
4.5 Prostorski
izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
|
127. člen |
|
(varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami) |
|
(1) Posegi na plazovitih in labilnih območjih, ki bi lahko sproščali
gibanje hribin ali drugače ogrožali stabilnost zemljišč ter oblikovali
hudournike, niso dovoljeni, razen posegov, ki izboljšujejo in sanirajo
stabilnost teh zemljišč. |
|
(2) Na ogroženih območjih (plazovita, labilna in erozijska območja) je
treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč in z
omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti. Na erozijskem
območju Semiške gore je treba zagotoviti sistem drenaž za odvajanje
odvečne padavinske vode. |
|
(3) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi
predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in
namembnost območja. Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah je
treba zagotoviti protipotresno sanacijo objektov. |
|
(4) Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad
kletjo tako, da stropna konstrukcija vzdrži rušenje objekta nanjo.
|
|
(5) Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v ali ob objektih, za katere
je predpisana gradnja zaklonišč. |
|
(6) Na območjih tveganj zaradi industrijskih in drugih nesreč se
prostorske ureditve načrtujejo in izvajajo tako, da se preprečujejo
verižne nesreče, preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih
izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči
uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem
ustreznih odmikov med dejavnostmi in objekti. |
|
(7) V primeru naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo naslednje
površine: |
|
– za pokop večjega števila ljudi na obstoječih pokopališčih,
|
|
– ruševine se odlagajo na za te namene določenih deponijah in na
deponijah območij kamnolomov Vrčice in Brezovica, |
|
– ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju, ki jih
določi pristojni državni organ, |
|
– območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev se uredijo
na primernih utrjenih površinah v bližini prizadetega naselja. Regijski
logistični center je na Otovcu. |
|
(8) Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost
zračnega prometa, je treba zaznamovati v skladu s predpisi in s
soglasjem pristojnega organa oziroma službe za civilno letalstvo. |
|
128. člen |
|
(plazljiva in erozijsko
ogrožena območja) |
|
(1) Posegi na plazovitih in erozijsko ogroženih območjih, ki bi lahko
sproščali gibanje hribin ali drugače ogrožali stabilnost zemljišč ter
oblikovali hudournike, niso dovoljeni, razen posegov, ki izboljšujejo in
sanirajo stabilnost teh zemljišč. |
|
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati zakonsko
določene prepovedi in omejitve. Na plazljivih območjih ni dovoljeno:
|
|
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode, |
|
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljšča in dvig
podzemne vode, |
|
– krčenje in večje obnove gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
|
(3) Pri urejanju in posegih v prostor je potrebno upoštevati
nestabilnost tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in
tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred
zdrsom zemljine oziroma pred plazovi. |
|
(4) Z geomehanskimi raziskavami je treba preveriti tehnične možnosti za
graditev na labilnih tleh. |
|
(5) Na območjih vinogradov na Semiški gori naj se za zmanjšanje
erozijske ogroženosti vinogradniških površin plazljivost blaži z
izdelavo teras. S tem ukrepom se zmanša potencialno erozijsko delovanje
in plazenje zaradi padavin, poleg tega pa se poveča tudi infiltracija
vode v tla in zmanjša površinski odtok. V primeru širitev stavbnih
zemljišč na območju evidentiranih erozijskih območij mora biti poseganje
v prostor omejeno. Na območjih z erozijo tal so potrebni ukrepi za
zavarovanje objektov ter površin pred plazenjem (podporni zidovi,
drenaže itd.). V fazi načrtovanja in pridobitve potrebnega dovoljenja za
posege v prostor oziroma gradnjo je potrebno izdelati elaborat erozijske
nevarnosti ter pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
|
129. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri gradnji objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Zagotovljeni morajo biti naslednji pogoji: |
|
– ustrezni odmiki med objekti ter požarne ločitve objektov in prostorov
v objektih, |
|
– varen umik iz katerega koli prostora v objektu na prosto,
|
|
– ustrezne površine za evakuacijo,
|
|
– neovirani dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska in
reševalna vozila v skladu s predpisi za tovrstne ureditve, |
|
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
|
|
(2) Na območjih, kjer ni hidrantnega omrežja in na območjih, kjer
vodovodno omrežje ne zagotavlja ustrezne preskrbe s požarno vodo, je
treba zagotoviti dodatne količine požarne vode z vodovodnimi
rezervoarji, kapnicami in drugimi viri. |
|
(3) Objekti in ureditve z večjo požarno ogroženostjo morajo imeti
zagotovljeno interno hidrantno omrežje. |
|
(4) Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov niso dopustni posegi,
ki bi pomenili dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne
dobrine in naravo. |
|
(5) Dostopne in dovozne poti ter postavitvene in delovne površine za
gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. |
|
130. člen |
|
(območja in objekti za
potrebe obrambe) |
|
(1) Na območjih izključne rabe so dovoljene prostorske ureditve, gradnja
objektov (gradnja novih objektov, rekonstrukcije in odstranitve objektov
ter investicijska in tekoča vzdrževalna dela na obstoječi
infrastrukturi) in ostale infrastrukture za obrambne potrebe.
|
|
(2) Posegi na območjih možne izključne rabe ne smejo onemogočati uporabe
območja posebnega pomena za obrambo v primeru vojnega in izrednega
stanja, krize ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da
je možno rabo za obrambne potrebe v zgoraj navedenih primerih takoj
vzpostaviti. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe je
treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva za obrambo. |
|
5. Podrobni prostorski
izvedbeni pogoji |
|
131. člen |
|
V naslednjih EUP veljajo poleg splošnih pogojev še naslednji podrobni
pogoji za posege v prostor: |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|EUP
(PNRP) |POSEBNI PIP | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Blatnik pri | | |
|
|Črmošnjicah | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-7/1 (A) |Odvažanje kamenja iz ruševin ali | |
|
| |odstranjevanje ruševin nekdanje kočevarske | |
|
| |vasi ni dopustno. Ohranjajo se razvaline | |
|
| |cerkve sv. Križa, opustelo pokopališče in | |
|
| |kamnit pokopališki zidec. Na pokopališču se | |
|
| |ohranjajo obstoječi nagrobniki. | |
|
| |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za ohranjanje | |
|
| |narave in varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-7/3 (Ag) |Obstoječi objekt naj ohranja namembnost | |
|
| |gospodarskega objekta. Vsi posegi se | |
|
| |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za ohranjanje narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-7/4 (Ag) |Gospodarski objekt za potrebe konjerejcev. | |
|
| |Dopustna je ureditev prostorov za potrebe | |
|
| |članov konjerejskega društva. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Brezje pri Vinjem | | |
|
|Vrhu | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|BVV-1
(SK) |Vsi posegi v registrirano kulturno | |
|
| |dediščino se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
| |Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega | |
|
| |najdišča je dovoljena le, če ni možno najti | |
|
| |drugih rešitev in če se na podlagi | |
|
| |rezultatov opravljenih predhodnih | |
|
| |arheoloških raziskav izkaže, da je | |
|
| |zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo z | |
|
| |vidika varstva arheološke dediščine. | |
|
| |Predhodne raziskave, s katerimi se | |
|
| |pridobijo informacije, potrebne za | |
|
| |določitev natančnih ukrepov varstva, je | |
|
| |potrebno opraviti v fazi priprave PGD | |
|
| |skladno z usmeritvami pristojnega Zavoda za | |
|
| |varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Brezova Reber | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|BRR-1
(SK) |Nove gradnje, ki bi razvrednotile značilno | |
|
| |kvalitetno vidno podobo naselja s cerkvenim | |
|
| |zvonikom sv. Katarine kot prostorsko | |
|
| |dominanto, niso dovoljene. Ohranjati je | |
|
| |treba staro lipo z zagotavljanjem ustreznih | |
|
| |rastiščih razmer. Vsi posegi v registrirano | |
|
| |kulturno dediščino in njena vplivna območja | |
|
| |se izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Cerovec | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CER-2/1 (SK) |Gradnja novih objektov ob lokalni cesti | |
|
| |mora upoštevati gradbeno črto obstoječih | |
|
| |objektov. Vsi posegi v registrirano | |
|
| |kulturno dediščino se izvajajo po določilih | |
|
| |in s soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Črešnjevec pri | | |
|
|Semiču | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRE-1
(SK) |Vsi posegi v registrirano kulturno | |
|
| |dediščino se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRE-3
(ZP) |Ohranjajo se naravne kvalitete prostora, | |
|
|–
park Šrejf |dopustne so parkovne ureditve, ureditve | |
|
| |dostopov, zaščita brežin, čiščenje in | |
|
| |zavarovanje izvirov in celotnega območja, | |
|
| |postavitve klopi in informativnih tabel, | |
|
| |ureditev parkirišča. Park naj služi | |
|
| |doživljajskemu turizmu, ki ne bo povzročal | |
|
| |negativnih vplivov. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Črmošnjice | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRM-1
(SK) |Uredi se osrednji del naselja z osrednjim | |
|
|–
trško jedro |prostorom pred cerkvijo Marijinega | |
|
|
|vnebovzetja. Upošteva se obstoječa | |
|
| |parcelacija. Gradnje in drugi posegi v | |
|
| |prostor morajo ohraniti značilno vidno | |
|
| |podobo naselja s cerkvenim zvonikom kot | |
|
| |prostorsko dominanto ter ohraniti značilne | |
|
| |poglede z državne ceste. Vsi posegi v | |
|
| |registrirano kulturno dediščino se izvajajo | |
|
| |po določilih in s soglasjem pristojne | |
|
| |službe za varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRM-2
(CDc) |Uredi se okolica cerkve Marijinega | |
|
| |vnebovzetja. V cerkvi naj se morebitna | |
|
| |obnovitvena ali urejevalna dela prilagodijo | |
|
| |življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci | |
|
| |del naj se obrnejo na ZRSVN, OE Novo mesto. | |
|
| |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRM-7
(ZS) |Dopustne so rekonstrukcije, nadomestne | |
|
|–
smučišče |gradnje in novogradnje žičniških naprav, | |
|
| |objektov in naprav za umetno zasneževanje | |
|
| |smučišča, objektov za potrebe urejanja in | |
|
| |funkcioniranja smučišča (garaže, delavnice, | |
|
| |servisi, poslovni prostori, sanitarije). | |
|
| |Dopustni so tudi drugi objekti in ureditve | |
|
| |za šport in rekreacijo v zimskem in letnem | |
|
| |času (sankališča, smučarske skakalnice, bob | |
|
| |steze itd.). Dopustne so postavitve | |
|
| |začasnih sezonskih objektov. | |
|
| |Spravilo in odvoz lesa naj poteka po že | |
|
|
|obstoječih gozdnih vlakah in gozdnih | |
|
| |cestah. Če to ni mogoče, naj poteka po | |
|
| |bodoči trasi smučišča. Na območju gradnje | |
|
| |je potrebno po koncu del takoj pričeti z | |
|
| |zatravitvijo površin, po potrebi se uredi | |
|
| |tudi odvodnjavanje. Posege v tla je | |
|
| |potrebno izvesti tako, da se prizadene čim | |
|
| |manjše površine tal. Po končanih zemeljskih | |
|
| |delih je potrebno takoj začeti s | |
|
| |sanacijskimi in zasaditvenimi deli na | |
|
| |razgaljenih površinah. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRM-9
(ZS) |Dopustne so gradnje žičniških naprav, | |
|
|–
smučišče |objektov in naprav za umetno zasneževanje | |
|
| |smučišča, objektov za potrebe urejanja in | |
|
| |funkcioniranja smučišča (garaže, delavnice, | |
|
| |servisi, poslovni prostori, sanitarije), | |
|
| |parkirišča. Dopustni so drugi objekti in | |
|
| |ureditve za šport in rekreacijo v zimskem | |
|
| |in letnem času (sankališča, smučarske | |
|
| |skakalnice, bob steze itd.). Dopustne so | |
|
| |postavitve začasnih sezonskih objektov. | |
|
| |Povezovalni koridor (žičnica in smučarska | |
|
| |proga do Črmošnjic) se naj na občutljivem, | |
|
| |z gozdom poraslem pobočju, omeji na čim | |
|
| |ožji funkcionalno-povezovalni pas. | |
|
| |Spravilo in odvoz lesa naj poteka po že | |
|
| |obstoječih gozdnih vlakah in gozdnih | |
|
| |cestah. Če to ni mogoče, naj poteka po | |
|
| |bodoči trasi smučišča. Na območju gradnje | |
|
| |je potrebno po koncu del takoj pričeti z | |
|
|
|zatravitvijo površin, po potrebi se uredi | |
|
| |tudi odvodnjavanje. Posege v tla je | |
|
| |potrebno izvesti tako, da se prizadene čim | |
|
| |manjše površine tal. Po končanih zemeljskih | |
|
| |delih je potrebno takoj začeti s | |
|
| |sanacijskimi in zasaditvenimi deli na | |
|
| |razgaljenih površinah. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRM-12 (ZK) |Ohrani se pokopališki zid, v katerega so | |
|
|–
pokopališče Novi|vljučeni ostanki tabora. Dopustna je | |
|
|Tabor |gradnja nove mrliške vežice na delu | |
|
| |zemljišča s parc. št. 1855/1. Objekt naj bo | |
|
| |umeščen na rob nekdanjega naselja tako, da | |
|
| |ne bo posegal na ruševine nekdanjih | |
|
| |objektov. Vsi posegi se izvajajo po | |
|
| |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRM-15 (SK) |Gradnje novih objektov niso dopustne, | |
|
| |dopustne so ureditve gradbenih parcel in | |
|
| |dostopov v skladu z varstvenimi usmeritvami | |
|
| |za geomorfološko in ekosistemsko naravno | |
|
| |vrednoto. Izvir Mašelj se ohranja v | |
|
| |naravnem stanju. Vsi posegi se izvajajo po | |
|
| |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za ohranjanje narave in varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRM-16 (IK) |Dejavnost in objekti ribogojnice ostajajo v | |
|
|–
ribogojnica |obstoječem obsegu. Na Divjem potoku je | |
|
| |treba zagotavljati biološko sprejemljiv | |
|
| |pretok. Vsi posegi se izvajajo po določilih | |
|
| |in s soglasjem pristojne službe za | |
|
| |ohranjanje narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-1/1 (A) |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-1/2 (A) |Dopustne so ureditve gradbenih parcel in | |
|
| |dostopov, gradnje novih objektov niso | |
|
| |dopustne. Dopustna je ureditev le | |
|
| |obstoječih objektov in dostopov do njih. | |
|
| |Gradnja novih spremljajočih objektov ni | |
|
| |dovoljena. Vsi posegi se izvajajo po | |
|
| |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za ohranjanje narave in varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-1/6 (Ag) |Gospodarski objekt, dopustno je občasno | |
|
| |bivanje. Pred rekonstrukcijo objekta je | |
|
| |potrebno poskrbeti za pregled objekta, da | |
|
| |se ugotovi morebitna prisotnost netopirjev | |
|
| |in o tem obvestiti pristojno organizacijo | |
|
| |za ohranjanje narave. Osvetljevanje območja | |
|
| |z reflektorji ni dopustno, prav tako ni | |
|
| |dopustna javna razsvetljava. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-1/4 (Ag), ODP-|Dopustne so ureditve gradbenih parcel in | |
|
|1/5
(Ag), ODP-1/7 |dostopov, gradnje novih objektov niso | |
|
|(Ag),
ODP-1/8 (Ag)|dopustne. Dopustna je ureditev le | |
|
| |obstoječih objektov in dostopov do njih. | |
|
| |Gradnja novih spremljajočih objektov ni | |
|
| |dopustna.Vsi posegi se izvajajo po | |
|
| |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za ohranjanje narave in varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-1/12 (K1) |V zimskem času je dopustna ureditev | |
|
| |smučarskih prog v povezavi z zimsko-letnim | |
|
| |turistično-rekreacijskim centrom | |
|
| |Črmošnjice-Rog. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Topli Vrh | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRM-10 (SK) |Območje je predvideno za izvajanje | |
|
| |kmetijske dejavnosti (pašništvo, košnja | |
|
| |itd.). V okviru obstoječih stavbnih | |
|
| |zemljišče je dopustna umestitev ene nove | |
|
| |kmetije po predhodno izvedenih | |
|
| |konservatorskih raziskavah z arheološko | |
|
| |metodo. Oblikovanje objektov mora | |
|
| |upoštevati tradicionalno tipologijo | |
|
| |kočevarskih objektov. Dejavnost, vezana na | |
|
| |objekte in okolico, se naj izvaja na način, | |
|
|
|ki ne bo konflikten z ekološkimi zahtevami | |
|
| |velikih zveri. Vsi posegi v območju se | |
|
| |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| |dediščine in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za ohranjanje narave. | |
|
| |V primeru sekanja med majem in avgustom je | |
|
| |potrebno posekana drevesa čim prej | |
|
| |odstraniti z območja. Uporaba težke | |
|
| |gradbene mehanizacije v času obnove ali | |
|
| |gradnje stavb v času gnezdenja ni dopustna | |
|
| |(od marca do konca junija). Vsi odpadki (še | |
|
| |posebej biološki) se morajo odlagati v za | |
|
| |to namenjene posode s pokrovom. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|CRM-10 (CDc) |Čiščenje in sanacija ruševin je dopustna le | |
|
| |za namen prezentacije, če se pri tem | |
|
| |zagotovi ustrezno vzdrževanje in | |
|
| |upravljanje. Odvažanje kamenja iz ruševin | |
|
| |ali odstranjevanje ruševin nekdanje | |
|
| |kočevarske vasi ni dopustno. Ohranjajo se | |
|
| |razvaline cerkve sv. Petra in Pavla. | |
|
| |Priporočena je obnova zvonika. | |
|
| |Rekonstrukcija prezbiterija in ladje cerkve | |
|
| |zaradi preslabe ohranjenosti in pomanjkanja | |
|
| |ustreznih podatkov ni možna, razen v | |
|
| |primeru najdbe fotografij prvotne cerkve. | |
|
| |Vsi posegi v območju se izvajajo po | |
|
| |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za varstvo kulturne dediščine in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za ohranjanje | |
|
|
|narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-1/3 (Ag) |Dopustni so leseni gospodarski objekti | |
|
| |izključno za potrebe kmetijstva, bivanje in | |
|
| |občasno bivanje ni dopustno. Vsi posegi se | |
|
| |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Gornje Laze | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|GLA-2
(ZP) |Spomenik NOB in njegovo okolico je treba | |
|
| |ohraniti v izvirni podobi. V območju | |
|
| |spomenika so možna samo vzdrževalna dela po | |
|
| |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za varstvo kulturne dediščine. | |
|
| |Drevesa, posekana med majem in avgustom, je | |
|
| |potrebno čim prej odstraniti z območja. Vsi | |
|
| |odpadki (še posebej biološki) se morajo | |
|
| |odlagati v za to namenjene posode s | |
|
| |pokrovom. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Gradnik | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|GRA-1
(SK) |Gradnje in drugi posegi v prostor morajo | |
|
| |ohraniti značilno vidno podobo naselja s | |
|
| |cerkvijo sv. Nikolaja kot prostorsko | |
|
|
|dominanto. Vsi posegi v registrirano | |
|
| |kulturno dediščino se izvajajo po določilih | |
|
| |in s soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|GRA-2
(CDc) |Vsi posegi v registrirano kulturno | |
|
| |dediščino se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|GRA-5
(G) |Vojno grobišče. Območje se ureja v skladu s | |
|
| |116. členom tega odloka. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-28/1 (K2s) |Območje opuščenega kamnoloma se sanira v | |
|
|DPN-R-45 (LN) |kmetijska zemljišča. Izkoriščanje kamnoloma | |
|
| |ni dopustno. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Hrib
pri Rožnem | | |
|
|Dolu | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|HRD-1
(SK) |Revitalizacija naselja je možna ob | |
|
| |upoštevanju obstoječe parcelacije. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Kal | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|KAL-1
(SK) |Vsi posegi v registrirano kulturno | |
|
| |dediščino se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|KAL-3
(CDc) |Okolico cerkve sv. Lenarta je treba | |
|
|
|ohraniti nepozidano. Ohranjati in | |
|
| |vzdrževati je treba tradicionalno kmetijsko | |
|
| |rabo prostora (travnike, njive, vinograde, | |
|
| |tradicionalno visokodebelno drevje). Vsi | |
|
| |posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|VIN-1/1 (Az), |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
|VIN-1/2 (Az), |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
|VIN-1/3 (Az) |kulturne dediščine | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Komarna vas | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|KOV-7
(K1) |V zimskem času je dopustna ureditev | |
|
| |tekaških prog, ki se lahko urejajo tudi na | |
|
| |drugih kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter | |
|
| |na kmetijskih in gozdnih poteh v bližini. | |
|
| |Odvažanje kamenja iz ruševin ali | |
|
| |odstranjevanje ruševin nekdanje kočevarske | |
|
| |vasi ni dovoljeno. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Resa | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-2/1 (BTg) |Dejavnost, vezana na objekte in okolico, | |
|
|–
opuščena |naj se izvaja na način, ki ne bo konflikten | |
|
|kočevarska vas |z ekološkimi zahtevami velikih zveri. | |
|
|Resa |Obstoječi gospodarski in pomožni objekti | |
|
| |naj služijo prvotni namembnosti in naj ne | |
|
| |postanejo bivalni objekti ter naj ostanejo | |
|
| |v obstoječih tlorisnih gabaritih. Sanira se | |
|
| |gospodarski objekt na jugu, gradnja novih | |
|
| |objektov ni dovoljena. Odstraniti je treba | |
|
| |neustrezne svetilke in jurček paviljon, | |
|
| |območje z žarom je treba urediti. Na | |
|
| |okoliških travnih površinah naj se vzdržuje | |
|
| |obstoječi mikro relief in obstoječa raba | |
|
| |tal. | |
|
| |Dopustna je le ureditev obstoječih objektov | |
|
| |in dostopov do njih. Gradnja novih | |
|
| |spremljajočih objektov ni dovoljena. Pred | |
|
| |rekonstrukcijo objekta je potrebno | |
|
| |poskrbeti za pregled objekta, da se ugotovi | |
|
| |morebitna prisotnost netopirjev in o tem | |
|
| |obvestiti pristojno organizacijo za | |
|
| |ohranjanje narave. | |
|
| |Osvetljevanje območja z reflektorji ni | |
|
| |dovoljeno. Prav tako ni dovoljena javna | |
|
| |razsvetljava. | |
|
| |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine in s soglasjem pristojne | |
|
| |službe za ohranjanje narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Ribnik | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-2/2 (BTg) |Obstoječo gozdarsko kočo je treba | |
|
|–
opuščena |revitalizirati, druge nelegalne objekte, ki | |
|
|kočevarska vas |so zgrajeni v nasprotju z oblikovanjem | |
|
|Ribnik |kočevarskih objektov in so postavljeni v | |
|
| |nasprotju z varstvenimi usmeritvami za | |
|
| |območja ohranjanja narave, je treba | |
|
| |odstraniti. Vsi posegi se izvajajo po | |
|
| |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje | |
|
| |narave | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Travnik | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-2/3 (BTg), |Dejavnost vezana na objekte in okolico se | |
|
|ODP-2/4 (BTg) |izvaja na način, ki ne bo konflikten z | |
|
|–
opuščena |ekološkimi zahtevami velikih zveri. Območje | |
|
|kočevarska vas |naj služi doživljajskemu turizmu, ki ne bo | |
|
|Travnik |povzročal negativnih vplivov na prisotne | |
|
| |kvalifikacijske vrste. Obstoječi objekti | |
|
| |ostajajo v obstoječih gabaritih, dopustna | |
|
| |je sanacija. Gradnja novih objektov ni | |
|
| |dovoljena. Nogometno igrišče se ureja kot | |
|
| |travnata površina z montažnimi in | |
|
| |odstranljivimi goli. Na okoliških travnih | |
|
| |površinah naj se vzdržuje obstoječi | |
|
| |mikrorelief in obstoječa raba tal. | |
|
| |Ohranjajo se obstoječa drevesa. | |
|
| |Pred rekonstrukcijo objekta je potrebno | |
|
| |poskrbeti za pregled objekta, da se ugotovi | |
|
|
|morebitna prisotnost netopirjev in o tem | |
|
| |obvestiti pristojno organizacijo za | |
|
| |ohranjanje narave. Osvetljevanje območja z | |
|
| |reflektorji ni dovoljeno. Prav tako ni | |
|
| |dovoljena javna razsvetljava. | |
|
| |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine in ohranjanje narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Štale | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-2/5 (BTg) |Gozdarska koča na zahodni strani vasi | |
|
|–
opuščena |ostane v obstoječih gabaritih, dopustna je | |
|
|kočevarska vas |sanacija. Obstoječ objekt na severozahodni | |
|
|Štale |strani vasi, ki je neustrezno oblikovan in | |
|
| |v propadanju, se odstrani. Gradnja novih | |
|
| |objektov ni dovoljena. Dejavnost, vezana na | |
|
| |objekte in okolico, se naj izvaja na način, | |
|
| |ki ne bo konflikten z ekološkimi zahtevami | |
|
| |velikih zveri. Vsi posegi se izvajajo po | |
|
| |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje | |
|
| |narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Krup | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|KRU-1
(SK) |Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega | |
|
| |najdišča je dovoljena le, če ni možno najti | |
|
| |drugih rešitev in če se na podlagi | |
|
| |rezultatov opravljenih predhodnih | |
|
| |arheoloških raziskav izkaže, da je | |
|
| |zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo z | |
|
| |vidika varstva arheološke dediščine. | |
|
| |Predhodne raziskave, s katerimi se | |
|
| |pridobijo informacije, potrebne za | |
|
| |določitev natančnih ukrepov varstva, je | |
|
| |potrebno opraviti v fazi priprave PGD | |
|
| |skladno z usmeritvami pristojnega Zavoda za | |
|
| |varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|KRU-4-( BT) |Namembnost območja ter obstoječe in | |
|
|–
žaga |predvidene dejavnosti se morajo uskladiti z | |
|
| |varstvenimi režimi in razvojnimi | |
|
| |usmeritvami, sprejetimi z Odlokom o | |
|
| |razglasitvi reke Krupe za naravno | |
|
| |znamenitost in kraške jame Judovska hiša za | |
|
| |kulturni spomenik. Dovoljene so obnove in | |
|
| |rekonstrukcije objektov in | |
|
| |vodnogospodarskih objektov. V primeru | |
|
| |odvzema vode za MHE, mlin, žago je potrebno | |
|
| |zagotavljati v reki ekološko sprejemljiv | |
|
| |pretok. Vsi posegi se izvajajo po določilih | |
|
| |in v soglasju pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine in ohranjanje narave. | |
|
|
|Pogoji in omilitveni ukrepi, ki naj se | |
|
| |upoštevajo pri urejanju območja: | |
|
| |– parkirišče se naj uredi v vasi, | |
|
| |– ob objektu se naj uredi in uporablja | |
|
| |parkirišče za intervencijo in oskrbo, ki | |
|
| |naj bo izven parcele vodnega zemljišča, | |
|
| |– odvajanje meteornih vod s funkcionalnih | |
|
| |površin se uredi na način, da ne bo prišlo | |
|
| |do ogrožanja vodotoka, | |
|
| |– strma brežina ob objektu, ki je krušljiva | |
|
| |in mestoma plazovita, naj se sanira na | |
|
| |način, da bo varna in stabilna, | |
|
| |– obstoječa ureditev in oprema za | |
|
| |obiskovalce ob urejeni učni poti se | |
|
| |ohranja. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|KRU-2
(A) |Namembnost območja naj se uskladi z Odlokom | |
|
|–
mlin |o razglasitvi reke Krupe za naravno | |
|
| |znamenitost in kraške jame Judovska hiša za | |
|
| |kulturni spomenik. Dopustne so obnove in | |
|
| |rekonstrukcije objektov in | |
|
| |vodnogospodarskih objektov. V primeru | |
|
| |odvzema vode za MHE, mlin, žago je potrebno | |
|
| |zagotavljati v reki ekološko sprejemljiv | |
|
| |pretok. Vsi posegi se izvajajo po določilih | |
|
| |in s soglasjem pristojne službe za | |
|
| |ohranjanje narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|KRU-3
(ZS) |Območje je namenjeno za motokros. Dopustne | |
|
|–
motokros |so gradnje objektov in ureditev za potrebe | |
|
| |osnovne dejavnosti, za druge športne | |
|
| |dejavnosti in rekreacijo ter za turizem, | |
|
| |gostinstvo in kamp. Ob robu območja se | |
|
| |zasadi gostejše zaščitno zelenje (avtohtono | |
|
| |drevje in grmičevje). | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-43/1 (A) |Dopustne so rekonstrukcije, dozidave in | |
|
| |nadzidave obstoječih objektov po vzoru | |
|
| |tradicionalne tipologije. Novogradnje so | |
|
| |dovoljene s predhodno odstranitvijo | |
|
| |obstoječih objektov. Vsi posegi se izvajajo | |
|
| |po določilih in s soglasjem pristojne | |
|
| |službe za ohranjanje narave in varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-43/2 (Ag) |Obstoječi gospodarski objekt ostaja v | |
|
| |obstoječih gabaritih in lahko služi tudi | |
|
| |prezentaciji zavarovanega območja. Vsi | |
|
| |posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za ohranjanje | |
|
| |narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-43/3 (Ag) |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Krvavčji Vrh | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|KRV-1
(SK) |Gradnje in drugi posegi, ki bi vplivali na | |
|
| |značilno vidno podobo naselja z zvonikom | |
|
| |cerkve kot prostorsko dominanto, niso | |
|
| |dovoljeni. Vsi posegi v registrirano | |
|
| |kulturno dediščino se izvajajo po določilih | |
|
| |in s soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|KRV-2
(CDc) |Vplivno območje in cerkev sv. Florjana se | |
|
| |ureja po določilih in s soglasjem pristojne | |
|
| |službe za varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Maline | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|MST-1
(SK) |Vsi posegi v registrirano kulturno | |
|
| |dediščino se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|b | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|MOV-1
(SK) |Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega | |
|
| |najdišča je dovoljena le, če ni možno najti | |
|
| |drugih rešitev in če se na podlagi | |
|
| |rezultatov opravljenih predhodnih | |
|
| |arheoloških raziskav izkaže, da je | |
|
| |zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo z | |
|
| |vidika varstva arheološke dediščine. | |
|
| |Predhodne raziskave s katerimi se pridobijo | |
|
| |informacije, potrebne za določitev | |
|
| |natančnih ukrepov varstva je potrebno | |
|
|
|opraviti v fazi priprave PGD skladno z | |
|
| |usmeritvami pristojnega Zavoda za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-44/2 (Ag) |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Omota | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OMT-1
(SK) |Vsi posegi v varovalnem pasu plinovoda se | |
|
| |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |upravljalca plinovoda. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Planina | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|PLA-3
(SK) |Obstoječi gospodarski in pomožni objekti | |
|
|hlevi |naj ostajajo v obstoječih gabaritih. | |
|
| |Dopustne so spremembe namembnosti za | |
|
| |potrebe oskrbe, gostinstva, turizma in | |
|
| |rekreacije. Vsi posegi se izvajajo po | |
|
| |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|PLA-8
(BT) |Dopustni so spremljajoči objekti in | |
|
|–
planinski dom na|ureditve za potrebe dejavnosti ter športa | |
|
|Mirni
Gori |in rekreacije. Dopustna je postavitev | |
|
| |začasnih objektov za prireditve iz priloge | |
|
| |2. | |
|
| |Pred rekonstrukcijo objekta je potrebno | |
|
| |poskrbeti za pregled objekta, da se ugotovi | |
|
| |morebitna prisotnost netopirjev in o tem | |
|
| |obvestiti pristojno organizacijo za | |
|
| |ohranjanje narave. Osvetljevanje območja z | |
|
| |reflektorji ni dovoljeno, prav tako ni | |
|
| |dovoljena javna razsvetljava. | |
|
| |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za ohranjanje | |
|
| |narave in varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-5/1 (BT) |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za ohranjanje | |
|
| |narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-5/5 (CDc) |Ohranja in vzdržuje se opuščeno kočevarsko | |
|
|–
pokopališče in |pokopališče. Vsi posegi se izvajajo po | |
|
|cerkev sv. Elije |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za ohranjanje narave in varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Kleč | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-5/2 (BTg) |Obstoječa lovska koča se sanira. Cerkev naj | |
|
|-
opuščena |se ohranja kot razvalina. | |
|
|kočevarska vas |Pred rekonstrukcijo objekta je potrebno | |
|
|Kleč |poskrbeti za pregled objekta, da se ugotovi | |
|
| |morebitna prisotnost netopirjev in o tem | |
|
| |obvestiti pristojno organizacijo za | |
|
| |ohranjanje narave. Odvažanje kamenja iz | |
|
| |ruševin ali odstranjevanje ruševin nekdanje | |
|
| |kočevarske vasi ni dopustno. Osvetljevanje | |
|
| |območja z reflektorji ni dovoljeno, prav | |
|
| |tako ni dovoljena javna razsvetljava. | |
|
| |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine in ohranjanje narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Konjski hrib | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-5/3 (BTg) |Pred rekonstrukcijo objekta je potrebno | |
|
|–
opuščena |poskrbeti za pregled objekta, da se ugotovi | |
|
|kočevarska vas |morebitna prisotnost netopirjev in o tem | |
|
|Konjski hrib |obvestiti pristojno organizacijo za | |
|
| |ohranjanje narave. Osvetljevanje območja z | |
|
| |reflektorji ni dovoljeno, prav tako ni | |
|
| |dovoljena javna razsvetljava. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Ponikve | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|PLA-5
(Ag) |Objekt je namenjen za čebelarski dom. | |
|
|–
opuščena |Kovinski nosilci za panje se nadomestijo z | |
|
|kočevarska vas |ustrezneje oblikovanimi, ki povzemajo | |
|
|Ponikve |kočevarsko oblikovalsko izročilo. Gradnja | |
|
| |drugih objektov ni dopustna, obstoječa | |
|
| |plastična nadstrešnica za konje se mora | |
|
| |odstraniti. Odvažanje kamenja iz ruševin | |
|
| |ali odstranjevanje ruševin nekdanje | |
|
| |kočevarske vasi ni dopustno. Vsi posegi se | |
|
| |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za ohranjanje narave in | |
|
| |varstvo kulturne dediščine ter gozdove. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Škrilj | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-5/7 (K2) |Obstoječ objekt se odstrani, ohranijo se | |
|
|–
opuščena |samo avtentične ruševine. Odvažanje kamenja | |
|
|kočevarska vas |iz ruševin ali odstranjevanje ruševin | |
|
|Škrilj |nekdanje kočevarske vasi ni dopustno.Vsi | |
|
| |posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Potoki | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|POT-2
(VC) |Ohranja se črpalna postaja v skladu z | |
|
|–
bajer |usmeritvami pristojnega zavoda za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|POT-3
(BT) |Sanira se Bajer z zajezitvijo, odstranijo | |
|
|–
črpalna postaja |se ureditve ob potoku, ki niso v skladu z | |
|
| |varstvenimi usmeritvami za območje | |
|
| |ohranjanja narave. V območju so | |
|
|
|sprejemljive takšne oblike rekreacije, ki | |
|
| |ne povzročajo poznejših negativnih posledic | |
|
| |in ne zahtevajo večjih ureditev ter | |
|
| |ohranjajo obstoječe naravne razmere. Možna | |
|
| |je ureditev učne poti (nadelava poti, | |
|
| |postavitev lesenih ograj, leseni | |
|
| |premostitveni objekti čez potok). Vsi | |
|
| |posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za ohranjanje | |
|
| |narave in varstvo kulturne dediščine | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Praprot | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|PRP-1
(SK) |Na zahodni strani naselja se zasadi gosto | |
|
| |zaščitno zelenje (drevje in grmičevje). | |
|
| |Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega | |
|
| |najdišča je dovoljena le, če ni možno najti | |
|
| |drugih rešitev in če se na podlagi | |
|
| |rezultatov opravljenih predhodnih | |
|
| |arheoloških raziskav izkaže, da je | |
|
| |zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo z | |
|
| |vidika varstva arheološke dediščine. | |
|
| |Predhodne raziskave s katerimi se pridobijo | |
|
| |informacije, potrebne za določitev | |
|
| |natančnih ukrepov varstva, je potrebno | |
|
| |opraviti v fazi priprave PGD skladno z | |
|
| |usmeritvami pristojnega Zavoda za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|PRP-2
(SK) |Ob cesti Semič–Gradac se gosto zasadi | |
|
| |zaščitno zelenje (drevje in grmičevje). | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Preloge | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|PRE-1
(SK) |Drevesa, posekana med majem in avgustom, je | |
|
| |potrebno čim prej odstraniti z območja. Vsi | |
|
| |odpadki (še posebej biološki) se morajo | |
|
| |odlagati v za to namenjene posode s | |
|
| |pokrovom. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Pribišje | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|PRI-1
(SK) |Drevesa, posekana med majem in avgustom, je | |
|
| |potrebno čim prej odstraniti z območja. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Rožni
Dol | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ROD-1
(SK) |Vplivno območje in cerkev sv. Marije | |
|
| |Magdalene se urejata po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. Nove gradnje, ki bi | |
|
| |vplivale na značilno vidno podobo naselja z | |
|
| |zvonikom cerkve kot prostorsko dominant, | |
|
| |niso dovoljene. Urediti je treba odvajanje | |
|
| |in čiščenje komunalnih odpadnih vod. | |
|
| |Odvajanje neprečiščenih odpadnih vod v | |
|
| |vodotok ni dovoljeno. Renaturira se | |
|
| |obstoječ bajer (večje mokrišče). Izviri in | |
|
| |potok skozi vas se urejajo sonaravno iz | |
|
| |naravnih materialov. Del naravne vrednote v | |
|
| |neposredni bližini naselja se naj ohranja | |
|
| |in uredi “kot učilnica v naravi”. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ROD-3
(SK) |Dopustna so vzdrževalna dela, | |
|
| |rekonstrukcije, nadzidave, dozidave in | |
|
| |odstranitve obstoječih objektov ter | |
|
| |novogradnje gospodarskih objektov, objektov | |
|
| |za potrebe ribogojnice ter nezahtevnih in | |
|
| |enostavnih objektov. Ribogojnica mora | |
|
| |zagotavljati biološko sprejemljiv pretok. | |
|
| |Vsi posegi se morajo izvajati po določilih | |
|
| |in s soglasjem pristojne službe za | |
|
| |ohranjanje narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Semič | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SEM-1/1 (CU) |Posegi, ki bi spremenili celotno sliko | |
|
|SEM-1/2 (CU) |trškega jedra, niso dovoljeni, upošteva se | |
|
|trško
jedro |ulična zazidava ter višinski gabariti | |
|
| |sosednjih objektov. Ohraniti se mora | |
|
| |značilna vidna podoba naselja s cerkvijo | |
|
| |sv. Štefana kot prostorsko dominanto. | |
|
| |V cerkvi sv. Štefana naj se morebitna | |
|
| |obnovitvena ali urejevalna dela prilagodijo | |
|
| |življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci | |
|
| |del naj se obrnejo na ZRSVN, OE Novo mesto. | |
|
| |Za vse posege v trškem jedru Semiča je | |
|
| |treba pridobiti soglasje pristojne službe | |
|
| |za varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SEM-6
(SSa) |Ob Vajdovi ulici se zasadi drevored z | |
|
| |avtohtonimi visokoraslimi drevesi. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SEM-7/1 (CDi) |Zelenice ob igriščih se zasadijo z | |
|
|–
osnovna šola |avtohtonim visokoraslim drevjem in visokimi | |
|
| |grmovnicami. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SEM-9
(SS) |Minimalni odmik objektov od regionalne | |
|
| |ceste je 8 m. Neposredni priključki na | |
|
| |državno cesto niso dopustni. Ob regionalni | |
|
| |cesti se zasadi drevored. Gradnja objektov | |
|
| |na zemljišču s parc. št. 353/1, 351/1, k.o. | |
|
| |Semič, do izdelave prometne preveritve za | |
|
| |novo cesto med Črnomaljsko cesto in Roško | |
|
| |cesto ni dopustna. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SEM-12 (CD) |Mešano območje centralnih dejavnosti, kot | |
|
| |so gasilski dom, dom starejših občanov, | |
|
| |oskrbne, gostinske, storitvene, poslovne in | |
|
| |proizvodne dejavnosti. Ob gasilskem domu je | |
|
| |osrednji prireditveni prostor, dovoljeni so | |
|
| |tudi nezahtevni in enostavni objekti ter | |
|
| |začasni objekti za potrebe dejavnosti in | |
|
| |prireditev. Sanira se delno zasuta vrtača. | |
|
| |Izdela se študija prometnega napajanja | |
|
| |območja z možnostjo cestne povezave med | |
|
| |Metliško cesto in Črnomaljsko cesto. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SEM-13 (ZP) |Dopustne so začasne ureditve za potrebe | |
|
|–
park |prireditev. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SEM-15 (SSa) |Dopustne so novogradnje večstanovanjskih | |
|
|–
bloki 2 |objektov, gradnje garažnih objektov (tudi | |
|
| |podzemnih) ter parkirišč za potrebe območja | |
|
|
|in sosednjih območij. Dopustna je gradnja | |
|
| |začasne plinske postaje. Dopustne so | |
|
| |dozidave in nadzidave gostinskega objekta, | |
|
| |tudi za potrebe prenočišč, in novogradnje | |
|
| |gostinsko prenočitvenega objekta, ob | |
|
| |zagotavljanju zadostnega števila parkirnih | |
|
| |mest. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SEM-18 (SS) |Urbanistična zasnova mora upoštevati | |
|
| |nagnjen teren in orientacijo objektov | |
|
| |vzporedno s plastnicami terena. | |
|
| |Gradnja objektov na zemljišču s parc. št. | |
|
| |12, 13, k.o. Semič, do izdelave prometne | |
|
| |preveritve za novo cesto med Vajdovo ulico | |
|
| |in cesto Med vinogradi, ni dopustna. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SEM-19 (CDk) |Ob kulturnem centru je dopustna tudi | |
|
|kulturni dom |ureditev prireditvenega prostora na prostem | |
|
| |ter postavitev začasnih objektov in | |
|
| |ureditev za potrebe prireditev. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SEM-20 (SS) |Gradnja objektov na zemljišču s parc. št. | |
|
| |1463/2, 1466, 1403, 1402/2, 1404/1, 1405/1, | |
|
| |1386, 1388/2, 1383/2, 1401/2, vse k.o. | |
|
| |Semič, do izdelave prometne preveritve za | |
|
| |novo cesto med Črnomaljsko cesto in Roško | |
|
| |cesto, ni dopustna. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-29/6 (CDc) |Višine zvonika cerkve sv. Lovrenca ni možno | |
|
| |spreminjati. Odstraniti je treba | |
|
| |nadstreške, lope in podobno. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-29/8 (BTg) |Ob lovskem domu so dopustni spremljajoči | |
|
| |objekti in ureditve za potrebe dejavnosti | |
|
| |ter športa in rekreacije. Dopustna je | |
|
| |postavitev začasnih objektov za prireditve | |
|
| |iz priloge 2. Odstraniti je treba | |
|
| |nadstreške, lope in podobno. Vzletišče za | |
|
| |jadralne padalce je treba urediti. | |
|
| |Vzletišče in širšo okolico je treba urediti | |
|
| |tako, da ne predstavlja rane v prostoru in | |
|
| |ni moteče v značilni veduti. Vsi posegi se | |
|
| |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-29/11 (CDk) |Ohranjajo se razvaline gradu Smuk. | |
|
|–
razvaline gradu |Odvažanje kamenja iz ruševin ali | |
|
|Smuk |odstranjevanje ruševin ni dopustno. | |
|
| |Odstraniti je treba nadstreške, lope in | |
|
| |podobno. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Coklovca | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SCO-1
(SK) |Objekti na stiku z območjem proizvodno | |
|
| |servisne cone morajo upoštevati zahteve | |
|
| |pasivne zaščite proti hrupu, proste | |
|
| |površine se zasadijo z gostim zaščitnim | |
|
|
|zelenjem (drevesa, grmičevje). | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Kašča | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SKA-1
(SK) |Gradnje novih objektov ob regionalni cesti | |
|
| |morajo upoštevati gradbeno črto obstoječih | |
|
| |objektov. Ob regionalni cesti se zasadi | |
|
| |drevored. Objekti na stiku z območjem | |
|
| |proizvodno servisne cone morajo upoštevati | |
|
| |zahteve pasivne zaščite proti hrupu, proste | |
|
| |površine se zasadijo z gostim zaščitnim | |
|
| |zelenjem (drevesa, grmičevje). | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Kot | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SKO-1
(SK) |Vplivno območje in cerkev sv. Jožefa se | |
|
| |urejata po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SKO-2
(CDc) |Nove gradnje, ki bi vplivale na značilno | |
|
| |vidno podobo naselja z zvonikom cerkve, kot | |
|
| |prostorsko dominant, niso dopustne. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SKO-10 (SK) |Pred umestitvijo stanovanjskega območja naj | |
|
| |Občina Semič s strani Slovenskih železnic | |
|
| |pridobi mnenje o posegu oziroma že izdelane | |
|
| |izofonske karte za ta odsek železniške | |
|
| |proge. Tako bo mogoče oceniti obstoječo in | |
|
| |predvideno raven hrupa ob odseku železniške | |
|
| |proge in se opredeliti do pobude. Raven | |
|
| |obstoječega hrupa naj se določi tudi z | |
|
| |izvedbo meritev hrupa. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SKO-11 (SK) |Zidanico oziroma njen del, ki je v gradnji | |
|
| |na parceli št. 2131/2, k.o. Kot, v | |
|
| |nasprotju z gradbenim dovoljenjem je treba | |
|
| |odstraniti. Dovoljena je sanacija legalno | |
|
| |zgrajenega dela objekta in sprememba | |
|
| |namembnosti v stanovansko stavbo pod | |
|
| |pogojem, da ne bo moteče vplivala na vidno | |
|
| |podobo pozidave nad regionalno cesto in ne | |
|
| |bo vidno izpostavljena. K projektni | |
|
| |dokumentaciji je treba pridobiti pozitivno | |
|
| |soglasje strokovne službe Občine Semič. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Mladica | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SML-1
(SK) |Gradnje in drugi posegi v prostor morajo | |
|
| |ohraniti značilno vidno podobo naselja na | |
|
|
|vzpetini nad okoliškim terenom. Vsi posegi | |
|
| |v območju varstva kulturne dediščine se | |
|
| |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za ohranjanje narave in | |
|
| |varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Sela | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SSE-1
(SK) |Gradnje objektov ob regionalni cesti morajo | |
|
| |upoštevati gradbeno črto obstoječih | |
|
| |objektov. Ob regionalni cesti se zasadi | |
|
| |drevored. Objekti na stiku z območjem | |
|
| |proizvodno servisne cone morajo upoštevati | |
|
| |zahteve pasivne zaščite proti hrupu, proste | |
|
| |površine se zasadijo z gostim zaščitnim | |
|
| |zelenjem (drevesa, grmičevje). | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SSE-3
(ZK) |Vsi posegi se izvajajo skladno s pogoji in | |
|
|–
pokopališče in |s soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
|cerkev sv. Duha |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SSE-4
(O) |Ob ograji območja se zasadi avtohtono | |
|
|–
čistilna naprava|visokoraslo drevje in visoke grmovnice. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Vavpča vas | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVV-1
(SK) |Dopustna je ureditev osrednjega vaškega | |
|
| |prostora. Gradnja objektov na zemljišču s | |
|
| |parc. št. 1408/1, k.o. Semič, do izdelave | |
|
| |prometne preveritve za novo cesto med | |
|
| |Črnomaljsko cesto in Roško cesto, ni | |
|
|
|dopustna. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVV-2
(SK) |Pred umestitvijo stanovanjskega območja naj | |
|
| |Občina Semič s strani Slovenskih železnic | |
|
| |pridobi mnenje o posegu oziroma že izdelane | |
|
| |izofonske karte za ta odsek železniške | |
|
| |proge. Tako bo mogoče oceniti obstoječo in | |
|
| |predvideno raven hrupa ob odseku železniške | |
|
| |proge in se opredeliti do pobude. Raven | |
|
| |obstoječega hrupa naj se določi tudi z | |
|
| |izvedbo meritev hrupa. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVV-8
(SS) |Neposredni priključki na državno cesto niso | |
|
| |dopustni. Ob regionalni cesti se zasadi | |
|
| |drevored. Pri urejanju območja in umeščanju | |
|
| |objektov v prostor se naj upošteva ustrezen | |
|
| |odmik od ceste, to je vsaj 8 metrov od roba | |
|
| |v notranjost območja. S tem se prepreči | |
|
| |izpostavljenost najbližjih stanovanjskih | |
|
| |objektov cestnemu prometu in hrupu. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Vrtača | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVR-1
(SK) |Novogradnje ob regionalni cesti morajo | |
|
|SVR-3
(SK) |upoštevati gradbeno črto obstoječih | |
|
| |objektov. Objekti na stiku z območjem Iskre | |
|
| |in proizvodno servisne cone morajo | |
|
| |upoštevati zahteve glede pasivne zaščite | |
|
| |proti hrupu, proste površine se zasadijo z | |
|
| |gostim zaščitnim zelenjem (drevesa, | |
|
| |grmičevje). | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVR-2
(SK) |Novogradnje ob regionalni cesti morajo | |
|
| |upoštevati gradbeno črto obstoječih | |
|
| |objektov. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVR-5
(IP) |Na stiku s stanovanjskim območjem se | |
|
|–
Iskra |umeščajo mirne dejavnosti, ki nimajo | |
|
| |škodljivih vplivov na bivalne pogoje. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVR-8
(SK) |Objekti na stiku z območjem proizvodno | |
|
| |servisne cone morajo upoštevati zahteve | |
|
| |pasivne zaščite proti hrupu, proste | |
|
| |površine se zasadijo z gostim zaščitnim | |
|
| |zelenjem (drevesa, grmičevje). | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVR-10 (ZS) |Dopustni so objekti, ureditve in naprave za | |
|
|–
adrenalinski |adrenalinski park, šport in rekreacijo, | |
|
|park |spremljajoče nestanovanjske stavbe, stavbe | |
|
| |za gostinstvo in turizem. Dejavnosti v | |
|
| |območju ne smejo imeti škodljivih vplivov | |
|
| |na bivalne in delovne pogoje v okolici. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Sodji
Vrh | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SOV-1
(SK) |Veljajo posebni PIP na podlagi strokovnega | |
|
| |gradiva, ki ga pripravi Zavod za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine OE Novo mesto (128. člen | |
|
| |tega odloka). | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Sovinek | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVN-1
(SK) |Izjemoma je dopustna začasna postavitev | |
|
|–
romsko naselje |bivalnih kontejnerjev za interventno | |
|
| |reševanje stanovanjskih problemov. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Sredgora | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-6/1 (SP) |Leseno nadstropje obstoječega objekta se | |
|
|–
opuščena |odstrani in nadomesti z zidanim v skladu s | |
|
|kočevarska vas |foto dokumentacijo ter s soglasjem | |
|
|Sredgora |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. Dopustna je stanovanjska | |
|
| |namembnost za občasno bivanje. Objekti ob | |
|
| |cesti se odstranijo, obnove ruševin in nove | |
|
| |gradnje niso dovoljene. Dejavnost, vezana | |
|
| |na objekte in okolico, se naj izvaja na | |
|
| |način, ki ne bo konflikten z ekološkimi | |
|
| |zahtevami velikih zveri. | |
|
| |Pred rekonstrukcijo objekta je potrebno | |
|
| |poskrbeti za pregled objekta, da se ugotovi | |
|
| |morebitna prisotnost netopirjev in o tem | |
|
| |obvestiti pristojno organizacijo za | |
|
| |ohranjanje narave. Odvažanje kamenja iz | |
|
| |ruševin ali odstranjevanje ruševin nekdanje | |
|
|
|kočevarske vasi ni dopustno. Osvetljevanje | |
|
| |območja z reflektorji ni dovoljeno, prav | |
|
| |tako ni dovoljena javna razsvetljava. | |
|
| |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Srednja vas | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SRV-1
(SK) |Dopustne so novogradnje objektov za | |
|
| |stanovanja (tudi kmetije) za stalno in | |
|
| |občasno bivanje (počitniški objekti, | |
|
| |apartmaji, manjši penzioni) ter za oskrbo, | |
|
| |gostinstvo, turizem in storitvene | |
|
| |dejavnosti. Pas ob regionalni cesti se | |
|
| |gosto zasadi s pasom zaščitnega zelenja | |
|
| |(sadno ali avtohtono drevje in grmičevje), | |
|
| |razen v vplivnem območju cerkve sv. Filipa | |
|
| |in Jakoba (EŠD 1727), kjer se ohranjajo | |
|
| |značilni pogledi s ceste. Gradnje in drugi | |
|
| |posegi v prostor morajo upoštevati zahteve | |
|
| |glede varstva vodnih virov. Vsi posegi na | |
|
| |območju ohranjanja narave in varstva | |
|
| |kulturne dediščine se izvajajo po določilih | |
|
| |in s soglasjem pristojne službe za | |
|
| |ohranjanje narave in varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SRV-2
(CDc) |Prostor okoli cerkve mora ostati nepozidan, | |
|
| |dovoljene so parterne ureditve. V cerkvi | |
|
| |sv. Filipa in Jakoba naj se morebitna | |
|
| |obnovitvena ali urejevalna dela prilagodijo | |
|
| |življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci | |
|
| |del naj se obrnejo na ZRSVN, OE Novo mesto. | |
|
| |Morebitno urejanje okolice cerkve naj se | |
|
| |prilagodi tako, da se ohranja drevesa, | |
|
| |sklenjene mejice, grmovje in gozd. | |
|
| |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |Vimol | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-3/8 (CDc) |Dopustno je čiščenje razvalin, ohranjanje | |
|
| |plašča objekta in prezentacija ter ureditev | |
|
| |dostopa in ogleda. Vsi posegi se izvajajo | |
|
| |po določilih in s soglasjem pristojne | |
|
| |službe za varstvo kulturne dediščine in | |
|
| |ohranjanje narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-3/7 (BTg) |Lovski dom in pomožni objekt ter okolica | |
|
|–
lovski dom |objektov se sanira po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine in ohranjanje narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Starihov Vrh | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|STV-2
(ZK) |Vsi posegi se izvajajo po določilih in s | |
|
|–
pokopališče in |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
|cerkev sv. Roka |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Stranska vas | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVS-1
(SK) |Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega | |
|
|SVS-2
(SK) |najdišča je dovoljena le, če ni možno najti | |
|
| |drugih rešitev in če se na podlagi | |
|
| |rezultatov opravljenih predhodnih | |
|
| |arheoloških raziskav izkaže, da je | |
|
| |zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo z | |
|
| |vidika varstva arheološke dediščine. | |
|
| |Predhodne raziskave s katerimi se pridobijo | |
|
| |informacije, potrebne za določitev | |
|
| |natančnih ukrepov varstva, je potrebno | |
|
| |opraviti v fazi priprave PGD skladno z | |
|
| |usmeritvami pristojnega Zavoda za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. Vsi posegi v | |
|
| |registrirano kulturno dediščino se izvajajo | |
|
| |po določilih in s soglasjem pristojne | |
|
| |službe za varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|SVS-4
(CDk) |Dovoljena je prezentacija lokacije in | |
|
|–
grad Krupa |ruševin gradu ter pripadajočih gospodarskih | |
|
| |poslopij po določilih pristojne službe za | |
|
| |varstvo kulturne dediščine. V območju so | |
|
| |sprejemljive takšne dejavnosti (turizem in | |
|
| |rekreacija), ki ne povzročajo poznejših | |
|
| |negativnih posledic in ne zahtevajo večjih | |
|
| |ureditev ter ohranjajo obstoječe naravne | |
|
| |razmere in so usklajene z varstvenimi | |
|
|
|režimi Odloka o razglasitvi reke Krupe za | |
|
| |naravno znamenitost in kraške jame Judovska | |
|
| |hiša za kulturni spomenik. Vsi posegi se | |
|
| |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za ohranjanje narave in | |
|
| |varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-47/1 (A), |Objekte se prenavlja po vzoru tradicionalne | |
|
|ODP-47/4 (A) |tipologije, novogradnje niso dovoljene. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-47/2 (A) |Objekte se prenavlja po vzoru tradicionalne | |
|
| |tipologije, novogradnje niso dovoljene. Vsi | |
|
| |posegi v registrirano kulturno dediščino se | |
|
| |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-47/3 (A) |Objekte se prenavlja po vzoru tradicionalne | |
|
| |tipologije, novogradnje niso dovoljene. | |
|
| |Sanira se kamnita brežina za objektom. Vsi | |
|
| |posegi se izvajajo po pogojih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|ODP-44/1 (A) |Objekte se prenavlja po vzoru tradicionalne | |
|
|–
mlin |tipologije, novogradnje niso dovoljene. V | |
|
| |primeru odvzema vode za MHE, mlin ali žago | |
|
| |je potrebno zagotavljati v reki ekološko | |
|
| |sprejemljiv pretok. Vsi posegi se izvajajo | |
|
| |po pogojih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za varstvo narave. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Štrekljevec | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|STR-1
(SK) |Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega | |
|
| |najdišča je dovoljena le, če ni možno najti | |
|
| |drugih rešitev in če se na podlagi | |
|
| |rezultatov opravljenih predhodnih | |
|
| |arheoloških raziskav izkaže, da je | |
|
| |zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo z | |
|
| |vidika varstva arheološke dediščine. | |
|
| |Predhodne raziskave s katerimi se pridobijo | |
|
| |informacije, potrebne za določitev | |
|
| |natančnih ukrepov varstva, je potrebno | |
|
| |opraviti v fazi priprave PGD skladno z | |
|
| |usmeritvami pristojnega Zavoda za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|STR-2
(CU) |Prostor ob cerkvi Marijinega vnebovzetja in | |
|
| |podružnični osnovni šoli se ureja kot | |
|
| |osrednji vaški prostor. Vsi posegi v cerkev | |
|
| |in njeno vplivno območje se izvajajo po | |
|
| |določilih in s soglasjem pristojne službe | |
|
| |za varstvo kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|STR-6
(SS) |Vsi posegi v območju varstva kulturne | |
|
| |dediščine se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|STR-7
(CU) |Dopustni so objekti za stanovanja ter | |
|
| |oskrbo, gostinstvo in storitvene | |
|
| |dejavnosti. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|STR-10 (SK) |Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega | |
|
| |najdišča je dovoljena le, če ni možno najti | |
|
| |drugih rešitev in če se na podlagi | |
|
| |rezultatov opravljenih predhodnih | |
|
| |arheoloških raziskav izkaže, da je | |
|
| |zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo z | |
|
| |vidika varstva arheološke dediščine. | |
|
| |Predhodne raziskave s katerimi se pridobijo | |
|
| |informacije, potrebne za določitev | |
|
| |natančnih ukrepov varstva, je potrebno | |
|
| |opraviti v fazi priprave PGD skladno z | |
|
| |usmeritvami pristojnega Zavoda za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Vinji
Vrh | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|VVS-1
(SK) |Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega | |
|
| |najdišča je dovoljena le, če ni možno najti | |
|
| |drugih rešitev in če se na podlagi | |
|
| |rezultatov opravljenih predhodnih | |
|
| |arheoloških raziskav izkaže, da je | |
|
|
|zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo z | |
|
| |vidika varstva arheološke dediščine. | |
|
| |Predhodne raziskave s katerimi se pridobijo | |
|
| |informacije, potrebne za določitev | |
|
| |natančnih ukrepov varstva, je potrebno | |
|
| |opraviti v fazi priprave PGD skladno z | |
|
| |usmeritvami pristojnega Zavoda za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. Nove gradnje, ki bi | |
|
| |vplivale na značilno vidno podobo cerkve | |
|
| |kot prostorsko dominanto, niso dopustne. | |
|
| |Vsi posegi v območju varstva kulturne | |
|
| |dediščine se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|VVS-2
(SK) |Vsi posegi v območju varstva kulturne | |
|
| |dediščine se izvajajo po določilih in s | |
|
| |soglasjem pristojne službe za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. Nove gradnje, ki bi | |
|
| |vplivale na značilno vidno podobo cerkve | |
|
| |kot prostorsko dominanto niso dopustne. | |
|
| |Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega | |
|
| |najdišča je dovoljena le, če ni možno najti | |
|
| |drugih rešitev in če se na podlagi | |
|
| |rezultatov opravljenih predhodnih | |
|
| |arheoloških raziskav izkaže, da je | |
|
| |zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo z | |
|
| |vidika varstva arheološke dediščine. | |
|
| |Predhodne raziskave s katerimi se pridobijo | |
|
| |informacije, potrebne za določitev | |
|
| |natančnih ukrepov varstva, je potrebno | |
|
|
|opraviti v fazi priprave PGD skladno z | |
|
| |usmeritvami pristojnega Zavoda za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|VVS-3
(CDc) |Osvetlitev cerkve ni možna. Vsi posegi v | |
|
| |območju varstva kulturne dediščine se | |
|
| |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|VIN-20/1 (Az), |Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega | |
|
|VIN-20/2 (Az), |najdišča je dovoljena le, če ni možno najti | |
|
|VIN-20/3 (Az), |drugih rešitev in če se na podlagi | |
|
|VIN-20/4 (Az), |rezultatov opravljenih predhodnih | |
|
|VIN-20/5 (Az), |arheoloških raziskav izkaže, da je | |
|
|VIN-20/6 (Ag) |zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo z | |
|
| |vidika varstva arheološke dediščine. | |
|
| |Predhodne raziskave s katerimi se pridobijo | |
|
| |informacije, potrebne za določitev | |
|
| |natančnih ukrepov varstva, je potrebno | |
|
| |opraviti v fazi priprave PGD skladno z | |
|
| |usmeritvami pristojnega Zavoda za varstvo | |
|
| |kulturne dediščine. Nove gradnje, ki bi | |
|
| |vplivale na značilno vidno podobo cerkve | |
|
| |kot prostorsko dominanto, niso dopustne. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|Vrčice | | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|VRC-1
(SK) |Ob regionalni cesti je dopustna gradnja | |
|
| |počivališča za tranzitni turizem in | |
|
| |manjšega gostinsko oskrbnega centra. Proti | |
|
| |cesti se zasadi pas zaščitnega zelenja. | |
|
| |Novi objekti naj ohranijo podobo naselja, | |
|
| |višinski gabariti naj ne presežejo | |
|
| |etažnosti (K)+P+M oziroma (K)+P+1. | |
|
| |Potok Vrčica se ureja sonaravno iz naravnih | |
|
| |materialov. | |
|
| |Za vse posege v območju ohranjanja narave | |
|
| |in varstva kulturne dediščine je treba | |
|
| |pridobiti soglasje pristojne službe za | |
|
| |ohranjanje narave in varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|VRC-2
(CDc) |Prostor okoli cerkve Marijinega rojstva | |
|
| |mora ostati nepozidan, vegetacija se | |
|
| |odstrani. V cerkvi naj se morebitna | |
|
| |obnovitvena ali urejevalna dela prilagodijo | |
|
| |življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci | |
|
| |del naj se obrnejo na ZRSVN, OE Novo mesto. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
132. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za vaško jedro naselja Sodji Vrh (EŠD 9332) |
|
v EUP SOV-1
|
|
(1) Skupni pogoji:
|
|
– vsi posegi se izvajajo po določilih in s soglasjem pristojne službe za
varstvo kulturne dediščine, |
|
– ohranja se značilna morfološka zasnova jedra vasi in posameznih
domačij, |
|
– ohranja se odnos domačij do cest (kmečke hiše so praviloma postavljene
vzporedno s starimi komunikacijami), |
|
– ohranjajo se stare poti, zelena dvorišča, vodnjaki kapnic in posamezna
sadna drevesa (orehi, hruške, skorž, nešplja itd.), |
|
– parkovne ureditve urbanega značaja se postopoma nadomestijo s
tradicionalnimi ureditvami in rabami, kot so sadovanjak, vinograd,
travnik itd., |
|
– v jedru vasi (EŠD 9332) so dopustna redna vzdrževalna dela in
rekonstrukcije obstoječih objektov. Odstranitve kvalitetno oblikovanih
objektov ali delov objektov niso dopustne, |
|
– novi objekti se praviloma postavljajo na mestih nekdanjih objektov,
pri tem se upošteva parcelacija, morfološka zasnova vasi in odnos do
sosednjih objektov, |
|
– obstoječi objekti se obnavljajo s tradicionalnimi materiali v enaki
obliki in izgledu, |
|
– ohranjajo se obstoječi nakloni streh, pri novih objektih naj bo naklon
strehe od 38° do 45°, |
|
– kritine so praviloma opečne, v okviru posamezne domačije naj bodo
poenotene, |
|
– pri obnovah streh oziroma ostrešij se obnavljajo in rekonstruirajo
čopi, |
|
– kolenčni zid se načeloma ne izvede, po potrebi je dopustna izvedba
kolenčnega zidu tako, da je skrit pod kapjo strehe, |
|
– zatrepi na stavbah naj bodo izvedeni v lesenem in vertikalnem obitju,
po tradicionalnem vzoru. Izvedba obitja zatrepa v obliki ladijskega poda
ni dopustna, |
|
– na zatrepih je dopustna izvedba polken v obliki zatrepa,
|
|
– ohranjajo se arhitekturni elementi in detajli (šivani vogali, kamniti
portali v tradicionalnih oblikah, kamnite stopnice, polkrožno oblikovani
vhodi v kleti), |
|
– vrata in okna naj bodo praviloma na nekdanjih mestih (zlasti na
lesenih stavbah), razporejena simetrično oziroma v pravilnem ritmu. Okna
naj bodo tradicionalno oblikovana, pravokotna in postavljena vertikalno.
Vrata v kletni del stavb so praviloma v masivnem lesu, |
|
– fasade zidanih objektov so ometane, barve fasad so bele ali v peščenih
in svetlih pastelnih tonih, |
|
– ohranjajo se leseni deli stanovanjskih stavb, kamnite kleti in cokli,
leseni konstrukcijski elementi so v naravni ali sivi barvi, |
|
– dopustna je obnova kamnitih zidov in temeljev nekdanjih objektov ter
nekdanjih kamnitih ograj, predvsem ob cestah, |
|
– postavljanje pomanjšanih (minimundus) stavb in tipološko ter
funkcionalno neustreznih stavb v jedro vasi ni dopustno, |
|
– postavljanje prometne signalizacije na stavbe ali ob stavbe in njihove
vogale ni dopustno. |
|
(2) Domačija Sodji Vrh 2:
|
|
– gospodarski objekt (parc. št. *44, 483/1 del k.o. Sodji Vrh):
|
|
– dopustna so vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitev lesenega
dela objekta. Dopustna je dozidava lesenega objekta proti jugu v enaki
širini, višini in oblikovanju, kot je osnovni objekt. Obstoječ prizidek
s kovinsko mrežno in ograjo se odstrani, |
|
– na dvoriščni strani naj se ohranijo polkrožni kamniti portali vhodov.
Streha naj bo v enotni opečni kritini, |
|
– lesen podkleten skedenj (parc. št. *160 k.o. Sodji Vrh): dopustna so
vzdrževalna dela in rekonstrukcije, vodnjak se naj izvede tradicionalno
v kamnu, |
|
– sušilnica za meso (parc. št. 483/2 del k.o. Sodji Vrh): fasade se naj
izvedejo v ometu svetlejše barve (npr. svetli oker). |
|
(3) Domačija Sodji Vrh 3:
|
|
– stanovanjska stavba (parc. št. *42/2 k.o. Sodji Vrh):
|
|
– dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije stavbe,
|
|
– ohrani se kamnit cokel in vrata s kamnitimi stopnicami. Vsa okna naj
bodo dvokrilna in enako oblikovana. Na obeh straneh strehe naj bosta
čopa; |
|
– zidani hlev (parc. št. *42/3 k.o. Sodji Vrh): dopustna so vzdrževalna
dela in rekonstrukcije. Ohrani se dvokapna streha z opečno kritino in
zatrepa, obita z lesenimi desakami, |
|
– lesen skedenj (parc. št. *42/3 k.o. Sodji Vrh): dopustna so
vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Ohrani se leseno zunanje stranišče
in kamnit vodnjak s kamnitim koritom (priporoča se rekonstrukcija lesene
»vage«) ter zelenjavni vrt obdan z ograjo. |
|
(4) Domačija Sodji Vrh 4:
|
|
– stanovanjska stavba (parc. št. *42/1 k.o. Sodji Vrh):
|
|
– stavba je obnovljena, dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
|
|
– ohrani se kamnit portal vhodnih vrat, šivani vogali in dvokapna streha
z opečno kritino, |
|
– zidan gospodarski objekt (parc. št. *42/1, 482 del k.o. Sodji Vrh):
|
|
– objekt je obnovljen, fasada se izvede v ometu, bele barve. Dopustna so
vzdrževalna dela in rekonstrukcije, |
|
– ohrani se dvokapna streha z napuščem in čopom na vsaki strani ter
opečna kritina, |
|
– lesen skedenj (parc. št. 42/1 k.o. Sodji Vrh): dopustna so vzdrževalna
dela in rekonstrukcije. Ohrani se kamnit vodnjak (priporoča se
rekonstrukcija lesene »vage«), |
|
– zidanica (parc. št. *42/1 k.o. Sodji Vrh): dopustna so vzdrževalna
dela in rekonstrukcije, |
|
(5) Domačija Sodji Vrh 5:
|
|
– vrhhlevna kmečka stavba (parc. št. *51 k.o. Sodji Vrh):
|
|
– dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije stavbe,
|
|
– ohrani se kamnit kletni del, kamnite stopnice pred vhodnimi vrati,
lesen zunanji hodnik po celi dolžini hiše, šivani vogali ter dvokapna
streha z opečno kritino, |
|
– na južni fasadi naj bosta dve okni na prvotnih mestih. Vsa okna naj
bodo enako oblikovana kot so okna s polkni na dvoriščni fasadi,
|
|
– ohrani se kamnit vodnjak z betonskim koritom na južni strani hiše,
|
|
– kamniti zidovi nekdanje gospodarske stavbe (parc. št. *51, 325/2 k.o.
Sodji Vrh): |
|
– ohranijo se zidovi, dopustna je obnova stavbe,
|
|
– obnovljena stavba naj bo pritlična, streha naj bo simetrična
dvokapnica, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strehe in
kritina morata biti usklajena s streho stanovanjske stavbe. Ohrani naj
se polkrožno oblikovan vhod; |
|
– gospodarski objekt (parc. št. 328 k.o. Sodji Vrh): dopustno je ometati
fasade v svetlejših barvnih tonih (npr. svetli oker) ter izvajati
vzdrževalna dela in rekonstrukcije, ki ohranjajo gabarite in podobo
objekta, prizidek z enokapno streho naj se odstrani. |
|
(6) Domačija Sodji Vrh 7:
|
|
– kmečka stavba (parc. št. *53 k.o. Sodji Vrh):
|
|
– stavba je obnovljena, dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije
objekta, |
|
– ohrani se lesen del stavbe, šivani vogali ter dvokapna streha s čopom
na vsaki strani in opečna kritina, |
|
– na zahodni fasadi se na mestu nekdanjih oken izvedejo slepa okna;
|
|
– zidan gospodarski objekt (parc. št. *53 k.o. Sodji Vrh): dopustna so
vzdrževalna dela in rekonstrukcije objekta. Ohranita se zatrepa z
vertikalnim lesenim obitjem po tradicionalnem vzoru, dvokapna streha s
čopom na vsaki strani in opečna kritina, |
|
– gospodarsko poslopje (parc. št. *54 k.o. Sodji Vrh): dopustna so
vzdrževalna dela in rekonstrukcije objekta. Nadstrešek na severni strani
objekta se naj odstrani, |
|
– kamniti zidovi nekdanjega gospodarskega objekta (parc. št. *70 k.o.
Sodji Vrh): dopustna je obnova zidov ali celotnega objekta. Obnovljeni
objekt naj bo pritličen, streha naj bo simetrična dvokapnica, sleme
orientirano po dolžini objekta, naklon strehe in kritina morata biti
usklajena s streho stanovanjske stavbe. |
|
(7) Domačija Sodji Vrh 11:
|
|
– vrhhlevna kmečka stavba – preužitkarka hiša (parc. št. *63 k.o. Sodji
Vrh): |
|
– stavba je obnovljena, dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije
objekta, |
|
– ohrani se kamnit kletni del, kamnite stopnice do bivalnega dela, lesen
zunanji hodnik po celi dolžini stavbe, dvokapna streha s čopom na vsaki
strani in opečna kritina; |
|
– kmečka hiša (parc. št. *63 k.o. Sodji Vrh):
|
|
– objekt je obnovljen, dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije
objekta, |
|
– ohranijo se dvoramne kamite stopnice z zidano ograjo, polkrožni vhodi
v kletni del, zatrepa obita z deskam in streha s čopom na vsaki strani
in opečno kritino; |
|
– zidan gospodarski objekt (parc. št. 417/2k.o. Sodji Vrh): dopustna so
vzdrževalna dela in rekonstrukcije objekta. Betonska kritina se naj
zamenja z opečno, |
|
– dopustna je rekonstrukcija sušilnice za lan in sadje.
|
|
(8) Domačija Sodji Vrh 14:
|
|
– stanovanjska stavba (parc. št. *57 k.o. Sodji Vrh):
|
|
– stavba je obnovljena, dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
|
|
– ohrani se lesen del stavbe in dvokapna streha z opečno kritino. Polkna
naj bodo v naravnem lesu; |
|
– gospodarski objekt (parc. št. *62, 477 k.o. Sodji Vrh): dopustna so
vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Ohrani se kamnit vodnjak z vago.
|
|
(9) Sodji Vrh – kašča (parc. št. *56/1):
|
|
– dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije, ki ohranjajo gabarite
in podobo objekta, |
|
– ohranja se apnena fasada in poslikava na fasadi,
|
|
– ohranijo se kamnite stopnice v nadstropje in lesen balkon po celotni
dolžini objekta, kamnit portal vhoda v klet, |
|
– ohrani se oblika dvokapne strehe s čopom na vsaki strani, kritina iz
pločevine se nadomesti z opečno kritino. |
|
(10) Sodji Vrh – zidanica (parc. št. *56/2 k.o. Sodji Vrh):
|
|
– dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
|
|
– ohrani se kamnit kletni del in kamnite stopnice v podstrešje.
|
|
(11) Domačija Sodji Vrh 8:
|
|
– stanovanjska stavba (parc. št. *73/1 k.o. Sodji Vrh):
|
|
– dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
|
|
– ohrani se lesen del s kamnitim coklom, dvokapna streha s čopom na
vsaki strani in opečno kritino. Zatrep na zidanem delu stavbe naj bo v
celoti ometan, na lesenem delu stavbe pa v vertikalnem lesenem obitovju
po tradicionalnem vzoru, |
|
– okna na lesenem delu stavbe naj se obnovijo na prvotnih mestih, vsa
okna naj bodo dvokrilna, enako oblikovana kot so na zidanem delu stavbe,
|
|
– lesen podkleten skedenj (parc. št. *74/2 k.o. Sodji Vrh): dopustna so
vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Ohrani se dvokapna streha s čopom na
vsaki strani in kamnit vodnjak (priporoča se rekonstrukcija lesene
»vage«). |
|
6. Prostorski izvedbeni
pogoji na območjih predvidenih OPPN |
|
133. člen |
|
(območja na katerih je
predvidena izdelava OPPN) |
|
(1) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi en ali več občinskih
podrobnih prostorskih načrtov, pri čemer je treba zagotoviti, da
posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno
celoto (vključno s predvideno GJI in zelenimi površinami) in da bo
dinamika priprave in izvajanja posameznih OPPN zagotavljala smiselno
faznost prostorskih ureditev. |
|
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena
izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, je treba pripraviti
strokovne podlage za celotno območje OPPN vključno z rešitvami GJI.
|
|
(3) Na območjih OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba zagotoviti
ureditev javnih površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča
ipd. |
|
(4) Idejne rešitve GJI morajo vsebovati, poleg pogojev urejanja v
območju OPPN tudi pogoje glede napajanja ureditvenega območja ter po
potrebi sanacije obstoječe infrastrukture. |
|
(5) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave
lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja
predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč,
neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem, ipd.) ali pa je s
predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je
v splošnem javnem interesu. |
|
(6) Usmeritve za izdelavo OPPN se upoštevajo za posamezno PNRP: |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|EUP
(PNRP) |Naselje |Usmeritve za izdelavo OPPN | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|BLC-1
(SK) |Blatnik |V postopku priprave akta je treba | |
|
| | |najprej izvesti predhodne | |
|
| | |konservatorske raziskave terena z | |
|
| | |arheološko metodo, ki bodo | |
|
| | |predstavljale izhodišče za nadaljnje | |
|
| | |načrtovanje. | |
|
| | |Dopustne so novogradnje stavb za | |
|
| | |stanovanja za stalno bivanje in | |
|
| | |občasno bivanje (počitniški objekti, | |
|
| | |apartmaji, manjši penzioni) ter za | |
|
| | |oskrbo, gostinstvo, turizem in | |
|
| | |storitvene dejavnosti. Dopustni so | |
|
| | |spremljajoči nestanovanjski objekti, | |
|
| | |nestanovanjski kmetijski in | |
|
| | |spremljajoči objekti za opravljanje | |
|
| | |kmetijskih dejavnosti. Maksimalno se | |
|
| | |upošteva obstoječa parcelacija. | |
|
| | |Oblikovanje objektov mora upoštevati | |
|
| | |tradicionalno tipologijo kočevarskih | |
|
| | |objektov. Vse ureditve morajo | |
|
| | |upoštevati pogoje glede varovanja | |
|
| | |vodnih virov. Vsi posegi se izvajajo | |
|
| | |po določilih in s soglasjem | |
|
| | |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| | |dediščine. Za potrebe obstoječe | |
|
| | |kmetije so pred izdelavo OPPN | |
|
| | |dopustne nove gradnje objektov. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|BLC-2 |Blatnik |V postopku priprave prostorskega | |
|
|(CDc) | |akta je treba najprej izvesti | |
|
| | |predhodne konservatorske raziskave | |
|
| | |terena z arheološko metodo, ki bodo | |
|
| | |predstavljale izhodišče za nadaljnje | |
|
| | |načrtovanje. Vse ureditve morajo | |
|
| | |upoštevati pogoje glede varovanja | |
|
| | |vodnih virov. | |
|
| | |Dovoljeno je čiščenje ruševin cerkve | |
|
| | |sv. Križa, prezentacija ruševin, | |
|
| | |ureditev dostopa in ogleda. Zvonik | |
|
| | |se ohranja kot prostorska dominanta | |
|
| | |(sanacija), dovoljena je sanacija | |
|
| | |cerkvene ladje. Prav tako je | |
|
| | |dovoljeno vzdrževanje opuščenega | |
|
| | |pokopališča in kamnitega | |
|
| | |pokopališčkega zidu. Vsi posegi se | |
|
| | |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| | |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| | |dediščine. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|BRC-1
(SK) |Brezovica pri|V postopku priprave akta je treba | |
|
| |Črmošnjicah |najprej izvesti predhodne | |
|
|
| |konservatorske raziskave terena z | |
|
| | |arheološko metodo, ki bodo | |
|
| | |predstavljale izhodišče za nadaljnje | |
|
| | |načrtovanje. | |
|
| | |Dopustne so novogradnje stavb za | |
|
| | |stanovanja za stalno bivanje in | |
|
| | |občasno bivanje (počitniški objekti, | |
|
| | |apartmaji, manjši penzioni) ter za | |
|
| | |oskrbo, gostinstvo, turizem in | |
|
| | |storitvene dejavnosti. Dopustni so | |
|
| | |spremljajoči nestanovanjski objekti, | |
|
| | |nestanovanjski kmetijski in | |
|
| | |spremljajoči objekti za opravljanje | |
|
| | |kmetijskih dejavnosti. Maksimalno se | |
|
| | |upošteva obstoječa parcelacija. | |
|
| | |Oblikovanje objektov mora upoštevati | |
|
| | |tradicionalno tipologijo kočevarskih | |
|
| | |objektov. Vse ureditve morajo | |
|
| | |upoštevati pogoje glede varovanja | |
|
| | |vodnih virov. Vsi posegi se izvajajo | |
|
| | |po določilih in s soglasjem | |
|
| | |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| | |dediščine. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|BRC-2 |Brezovica pri|V postopku priprave akta je treba | |
|
|(CDc) |Črmošnjicah |najprej izvesti predhodne | |
|
| | |konservatorske raziskave terena z | |
|
| | |arheološko metodo, ki bodo | |
|
| | |predstavljale izhodišče za nadaljnje | |
|
| | |načrtovanje. Vse ureditve morajo | |
|
| | |upoštevati pogoje glede varovanja | |
|
|
| |vodnih virov. | |
|
| | |Dovoljeno je čiščenje ruševin cerkve | |
|
| | |sv. Florjana, prezentacija ruševin, | |
|
| | |ureditev dostopa in ogleda. Zvonik | |
|
| | |se ohranja kot prostorska dominanta | |
|
| | |(sanacija), dovoljena je sanacija | |
|
| | |cerkvene ladje. Vsi posegi se | |
|
| | |izvajajo po določilih in s soglasjem | |
|
| | |pristojne službe za varstvo kulturne | |
|
| | |dediščine. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|CRM-4
(SS) |Črmošnjice |Dopustne so novogradnje stavb za | |
|
| | |stanovanja za stalno in občasno | |
|
| | |bivanje (počitniški objekti, | |
|
| | |apartmaji, manjši penzioni) ter za | |
|
| | |oskrbo, gostinstvo, turizem in | |
|
| | |storitvene dejavnosti. Dopustni so | |
|
| | |spremljajoči nestanovanjski objekti. | |
|
| | |Prometno napajanje je z obstoječe | |
|
| | |lokalne ceste, ki se rekonstruira. | |
|
| | |Prevladujoča orientacija objektov | |
|
| | |naj povzema orientacijo obstoječih | |
|
| | |objektov. Oblikovanje objektov mora | |
|
| | |upoštevati tradicionalno tipologijo | |
|
| | |kočevarskih objektov. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|CRM-6
(CU) |Črmošnjice |Dopustne so novogradnje | |
|
| | |večstanovanjskih stavb za stalno in | |
|
| | |občasno bivanje (pritličja so | |
|
| | |praviloma namenjena javnemu | |
|
| | |programu) s spremljajočimi objekti, | |
|
|
| |objekte za oskrbo, gostinstvo in | |
|
| | |turizem (hoteli, penzioni) ter | |
|
| | |storitve. Prometno napajanje je z | |
|
| | |lokalne ceste, neposredni priključki | |
|
| | |na državno cesto niso dopustni. | |
|
| | |Etažnost objektov je do (K)+P+2+M. | |
|
| | |Oblikovanje objektov naj upošteva | |
|
| | |elemente kočevarske arhitekture. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|CRM-14 |Kamnolom |Ureditveno območje določeno s | |
|
|(LN) |Topli Vrh |prostorskim aktom mora biti večje od | |
|
| | |obsega pridobivalnega prostora. | |
|
| | |Dostopna pot do območja kamnoloma | |
|
| | |naj ostaja v makadamski izvedbi. | |
|
| | |Dejavnosti v kamnolomu naj se | |
|
| | |prilagodi in izvaja na način, ki ne | |
|
| | |bo konflikten z ekološkimi zahtevami | |
|
| | |velikih zveri. Obseg in višina | |
|
| | |kamnoloma se omeji tako, da ne bo | |
|
| | |viden s širše okolice, zaradi | |
|
| | |ohranjanja podobe značilne kulturne | |
|
| | |krajine nad območjem opuščene | |
|
| | |kočevarske vasi v širšem prostoru. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|GAC-1
(LN) |Kamnolom |Pridobivalni prostor znotraj | |
|
| |Brezovica |katerega je dovoljeno izkoriščanje | |
|
| | |mineralnih surovin (in obvezna | |
|
|
| |sanacija) je določen z rudarskim | |
|
| | |koncesijskim aktom. Upošteva se | |
|
| | |rudarski projekt in geološko | |
|
| | |poročilo ter naravovarstvene | |
|
| | |smernice, ki so bile pripravljene za | |
|
| | |lokacijski načrt in koncesijsko | |
|
| | |pogodbo. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|KOV-1
(SP) |Komarna vas –|Območje se ureja z veljavnim | |
|
|KOV-2
(F) |turistično |zazidalnim načrtom. | |
|
|KOV-3
(BT) |naselje |V primeru sekanja med majem in | |
|
|KOV-4 |Gričice |avgustom je potrebno posekana | |
|
|(ZS), | |drevesa čim prej odstraniti z | |
|
|KOV-5
(PO | |območja. Uporaba težke gradbene | |
|
| | |mehanizacije v času obnove ali | |
|
| | |gradnje stavb v času gnezdenja ni | |
|
| | |dovoljena (od marca do konca | |
|
| | |junija).Vsi odpadki (še posebej | |
|
| | |biološki) se morajo odlagati v za to | |
|
| | |namenjene posode s pokrovom. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|KOV-6
(SK) |Komarna vas |V postopku priprave akta je treba | |
|
|KOV-5
(PO) | |najprej izvesti predhodne | |
|
| | |konservatorske raziskave terena z | |
|
| | |arheološko metodo, ki bodo | |
|
| | |predstavljale izhodišče za nadaljnje | |
|
| | |načrtovanje. | |
|
| | |Dopustne so novogradnje objektov za | |
|
| | |stanovanja za stalno in občasno | |
|
| | |bivanje, kmetije z ali brez | |
|
| | |dopolnilnih dejavnosti na kmetiji | |
|
|
| |ter za oskrbo, gostinstvo, turizem | |
|
| | |in storitvene dejavnosti. Dopustni | |
|
| | |so spremljajoči nestanovanjski | |
|
| | |objekti in nestanovanjski kmetijski | |
|
| | |objekti. Maksimalno se upošteva | |
|
| | |obstoječa parcelacija. Oblikovanje | |
|
| | |objektov mora upoštevati | |
|
| | |tradicionalno tipologijo kočevarskih | |
|
| | |objektov. Odvažanje kamenja iz | |
|
| | |ruševin ali odstranjevanje ruševin | |
|
| | |nekdanje kočevarske vasi ni | |
|
| | |dovoljeno. Ohranjajo se razvaline | |
|
| | |cerkve Device Marije kraljice vseh | |
|
| | |svetnikov. Dejavnost vezana na | |
|
| | |objekte in okolico se naj izvaja na | |
|
| | |način, ki ne bo konflikten z | |
|
| | |ekološkimi zahtevami velikih zveri. | |
|
| | |Vsi odpadki (še posebej biološki) se | |
|
| | |morajo odlagati v za to namenjene | |
|
| | |posode s pokrovom. Uporaba težke | |
|
| | |gradbene mehanizacije v času obnove | |
|
| | |ali gradnje stavb v času gnezdenja | |
|
| | |ni dovoljena (od marca do konca | |
|
| | |junija). | |
|
| | |Vsi posegi v območju se izvajajo po | |
|
| | |določilih in s soglasjem pristojne | |
|
| | |službe za varstvo kulturne | |
|
|
| |dediščine. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|MST-2
(LN) |Kamnolom |Pridobivalno območje se določi na | |
|
| |Maline |podlagi rudarskega načrta. Uredi se | |
|
| | |nova dostopna cesta do območja | |
|
| | |kamnoloma, ki naj ostaja v | |
|
| | |makadamski izvedbi. Dejavnost v | |
|
| | |kamnolomu naj se prilagodi in izvaja | |
|
| | |na način, ki ne bo konflikten z | |
|
| | |ekološkimi zahtevami velikih zveri. | |
|
| | |Dinamika del pri izkoriščanju mora | |
|
| | |biti usklajena tako, da je obdobje | |
|
| | |od odstranitve gozdnega sestoja do | |
|
| | |sanacije v gozd čim krajše. Gozdno | |
|
| | |drevje se lahko odstrani največ 8 | |
|
| | |mesecev pred pričetkom izkoriščanja. | |
|
| | |Drevesa, posekana med majem in | |
|
| | |avgustom, je potrebno čim prej | |
|
| | |odstraniti z območja. | |
|
| | |V času izkoriščanja je potrebno | |
|
| | |izvajati sprotne tehnične in | |
|
| | |biološke sanacije v skladu z | |
|
| | |ustreznim rudarskim projektom za | |
|
| | |izvajanje del. Za preprečevanje | |
|
| | |erozije naj se ustrezno uredi | |
|
| | |odvodnjavanje in odvajanje | |
|
| | |tehnoloških odpadnih voda. Za | |
|
| | |zmanjšanje možnosti erozije je | |
|
| | |potrebno naklone robov kamnoloma, do | |
|
| | |kamor bo segal izkoriščevalski | |
|
| | |prostor, ustrezno utrditi ter | |
|
|
| |oblikovati tako, da ne bo prihajalo | |
|
| | |do prekomernega in nenadzorovanega | |
|
| | |plazenja novonastalega gozdnega roba | |
|
| | |ter matične podlage. | |
|
| | |Manipulativne površine morajo biti | |
|
| | |izvedene tako, da iztok nevarnih | |
|
| | |snovi izven utrjenih površin ni | |
|
| | |možen. V primeru morebitnih razlitij | |
|
| | |na površini je potrebno takoj | |
|
| | |pristopiti k odstranitvi | |
|
| | |onesnaževanja, postopek | |
|
| | |odstranjevanja pa mora biti natančno | |
|
| | |upisan v navodilih za postopke | |
|
| | |ukrepanja in sanacije. | |
|
| | |Odvod meteornih in tehnoloških vod z | |
|
| | |manipulativnih površin je treba | |
|
| | |izvesti preko lovilcev maščob in | |
|
| | |ustrezno dimenzioniranega usedalnika | |
|
| | |ter jih speljati preko peščenih ali | |
|
| | |drugih filtrov. Usedalnike je treba | |
|
| | |redno čistiti. | |
|
| | |V primeru miniranja se le-to lahko | |
|
| | |izvaja v obsegu, ki ne bo imel | |
|
| | |nobenih vplivov na vodni vir. Pri | |
|
| | |tem je dovoljena uporaba takšnih | |
|
| | |razstreliv, ki niso škodljiva za | |
|
| | |podzemno vodo. | |
|
|
| |Izkoriščanje se mora izogniti času | |
|
| | |gnezdenja ptičev (od 1. 3. do 1. | |
|
| | |7.). Kamnoloma ponoči ni dovoljeno | |
|
| | |osvetljevati. | |
|
| | |Po končanem izkoriščanju morajo biti | |
|
| | |tla pripravljena za sanacijo v roku | |
|
| | |6 mesecev. Ogozditev pripravljene | |
|
| | |površine mora biti izvedena prvo | |
|
| | |sezono po pripravi tal. Na terase je | |
|
| | |potrebno nariniti deponirano zemljo | |
|
| | |in humus v minimalni debelini 0,3 m. | |
|
| | |Na celotnem območju se naj izvede | |
|
| | |vegetacijska utrditev tal. Z | |
|
| | |oblikovanjem novega reliefa ter z | |
|
| | |utrditvijo tal bo omogočen | |
|
| | |kontroliran površinski odtok | |
|
| | |meteornih vod, s čimer bo | |
|
| | |zagotovljena potrebna vlaga za | |
|
| | |uspešen razvoj površinskega pokrova. | |
|
| | |Celotna površina se zatravi in | |
|
| | |predvsem na stikih različnih | |
|
| | |reliefnih oblik ter naklonov (npr. | |
|
| | |grape) zasadi pionirsko grmovno in | |
|
| | |drevesno vegetacijo. Območje | |
|
| | |urejanja se oblikuje kot prostor, | |
|
| | |kjer se z oblikovanjem reliefa in | |
|
| | |površinskega pokrova zmanjša vidnost | |
|
| | |bivšega pridobivalnega prostora na | |
|
| | |najmanjšo možno mero. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|MST-3 |Dovozna cesta|Cesta mora biti grajena kot javna | |
|
|(PC), |do kamnoloma |cesta (namenjena je za promet in | |
|
|MST-4
(PC) | |dostop do kamnoloma ter za | |
|
|MST-5
(PC) | |gospodarjenje z gozdovi). Grajena | |
|
|MST-6
(PC) | |mora biti z ustreznimi elementi | |
|
| | |(nosilnost, nakloni), s priključki | |
|
| | |vlak in rampnimi prostori. Pri | |
|
| | |določanju točnega poteka trase | |
|
| | |predlagamo sodelovanje ZRSVN. Pred | |
|
| | |izdajo gradbenega dovoljenja za | |
|
| | |cesto mora svoje soglasje in | |
|
| | |projektne podatke dati pristojna | |
|
| | |javna gozdarska služba. Ceste in | |
|
| | |kamnoloma ponoči ni dovoljeno | |
|
| | |osvetlevati. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|PLA-1
(SK) |Planina |V postopku priprave akta je treba | |
|
|PLA-2
(F) | |najprej izvesti predhodne | |
|
| | |konservatorske raziskave terena z | |
|
| | |arheološko metodo, ki bodo | |
|
| | |predstavljale izhodišče za nadaljnje | |
|
| | |načrtovanje. | |
|
| | |Dopustne so novogradnje objektov za | |
|
| | |stanovanja za stalno in občasno | |
|
| | |bivanje (počitniški objekti, | |
|
| | |apartmaji, manjši penzioni), kmetije | |
|
| | |z ali brez dopolnilnih dejavnosti na | |
|
| | |kmetiji, objekte za oskrbo, | |
|
|
| |gostinstvo, turizem in storitvene | |
|
| | |dejavnosti ter spremljajoče | |
|
| | |nestanovanjske objekte in | |
|
| | |nestanovanjske kmetijske objekte. | |
|
| | |Maksimalno se upošteva obstoječa | |
|
| | |parcelacija. Oblikovanje objektov | |
|
| | |mora upoštevati tradicionalno | |
|
| | |tipologijo kočevarskih objektov. | |
|
| | |Odvažanje kamenja iz ruševin ali | |
|
| | |odstranjevanje ruševin nekdanje | |
|
| | |kočevarske vasi ni dopustno. | |
|
| | |Dejavnost, vezana na objekte in | |
|
| | |okolico, se naj izvaja na način, ki | |
|
| | |ne bo konflikten z ekološkimi | |
|
| | |zahtevami velikih zveri. Znotraj | |
|
| | |naselja se naj ohranja stara | |
|
| | |visokodebelna sadna drevesa. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
| | |V primeru novega zasajanja se naj | |
|
| | |zasadi z avtohtonimi drevesnimi in | |
|
| | |grmovnimi vrstami. Travne površine v | |
|
| | |neposredni okolici območja naj se | |
|
| | |ohranja in ekstenzivno izkorišča. | |
|
| | |Vsi odpadki (še posebej biološki) se | |
|
| | |morajo odlagati v za to namenjene | |
|
| | |posode s pokrovom. | |
|
| | |Vsi posegi se izvajajo po določilih | |
|
| | |in v soglasju pristojne službe za | |
|
| | |varstvo kulturne dediščine. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|SVR-6
(IG) |Semič |Območje OPPN obsega južni del EUP. V | |
|
|
| |območju se lahko gradi objekte za | |
|
| | |proizvodne, skladiščne, transportne, | |
|
| | |obrtne poslovne, storitvene | |
|
| | |dejavnosti, objekte za oskrbne, | |
|
| | |gostinske dejavnosti, objekte in | |
|
| | |ureditve za šport in rekreacijo. Na | |
|
| | |stiku s stanovanjskim območjem SKA-1 | |
|
| | |se ne umešča objektov tistih | |
|
| | |dejavnosti, ki bi lahko povzročile | |
|
| | |prekomerno hrupno obremenitev | |
|
| | |stanovanjskih objektov. Ob umeščanju | |
|
| | |dejavnosti v proizvodnem območju naj | |
|
| | |se po potrebi izdela hrupno študijo | |
|
| | |za načrtovano dejavnost, s katero se | |
|
| | |preveri vrednost kazalcev hrupa v | |
|
| | |okolju zaradi predvidene dejavnosti. | |
|
| | |Študija naj se izdela pred | |
|
| | |pridobitvijo gradbenega dovoljenja | |
|
| | |za najbližje proizvodne objekte. V | |
|
| | |bližino stanovanjskega objekta naj | |
|
| | |se ne umešča večjih odprtih | |
|
| | |parkirnih površin. Na območju naj se | |
|
| | |sprejmejo aktivni protihrupni | |
|
| | |ukrepi, kot so pravilna razvrstitev | |
|
| | |dejavnosti (bolj hrupne dejavnosti | |
|
| | |stran od stanovanjskega območja), | |
|
| | |delovni proces naj poteka znotraj | |
|
|
| |objektov.Na zahodnem robu območja je | |
|
| | |treba zagotoviti zelen pas, zasajen | |
|
| | |z visokodebelnim drevjem in | |
|
| | |grmičevjem, po potrebi tudi s | |
|
| | |protihrupnimi ovirami. Ob regionalni | |
|
| | |cesti se zasadi drevored. Na | |
|
| | |severnem delu območja je dopustna | |
|
| | |postavitev sončne elektrarne. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
|SVR-7
(IG) |Semič |Zahodni del ureditvenega območja se | |
|
| | |ureja z veljavnim zazidalnim | |
|
| | |načrtom. Vse ureditve (urbanistična | |
|
| | |zasnova, zasnova GJI), dopustne | |
|
| | |dejavnosti in drugi pogoji vzhodnega | |
|
| | |dela ureditvenega območja morajo | |
|
| | |biti usklajene z določili veljavnega | |
|
| | |zazidalnega načrta. Ob regionalni | |
|
| | |cesti se zasadi drevered. | |
|
+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|
134. člen |
|
(dopustni posegi na
območjih predvidenih za izdelavo OPPN) |
|
(1) Na območjih, za katere je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja
le-teh dopustne naslednje vrste posegov: |
|
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave in nadzidave, |
|
– odstranitve objektov (za objekte, ki so varovani s predpisi s področja
kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za
varstvo kulturne dediščine), |
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dopustnih
dejavnosti namenske rabe območja, |
|
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter začasnih objektov
(razen objektov namenjenih skladiščenju) ter ozelenitve, ki jih je treba
odstraniti pred pričetkom izvajanja OPPN-ja, če so v nasprotju s
predvidenimi ureditvami, |
|
– gradnje, rekonstrukcije vzdrževalna dela in odstranitve GJI in drugih
omrežij in objektov v javni rabi, |
|
– gradnja objektov širšega družbenega pomena pod pogojem, da so v skladu
z dopustno namensko rabo. Pred odločitvijo za gradnjo je treba izdelati
urbanistično zasnovo za celotno ureditveno območje OPPN. Strokovno
mnenje pripravi strokovna služba občine, v kolikor le-te ni, pa zunanji
sodelavec (arhitekt, urbanist), |
|
– geodetske izmere in obodne parcelacije ter geodetski postopki za
urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI, |
|
– na severnem delu območja SVR-6 (IG) je dopustna postavitev sončnih
elektrarn. |
|
(2) Vsi posegi, navedeni v prejšnjem odstavku, so dopustni pod pogojem,
da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in urejanja. |
|
135. člen |
|
(pogoji za izdelavo
OPPN, ki niso opredeljeni v OPN) |
|
(1) Za prostorske ureditve, za katere v tem odloku ni opredeljena
izdelava OPPN, se lahko izdelajo OPPN če: |
|
– se za enoto ali podenoto EUP izkaže investicijski interes in ta ni v
nasprotju s strateškim delom OPN Občine Semič za predlagano območje,
|
|
– gre za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč,
|
|
– je na obstoječih gradbenih parcelah treba izvesti predhodno
komasacijo, |
|
– ni možno zagotoviti dostopov do gradbenih parcel,
|
|
– obstoječe lastništvo gradbenih parcel onemogoča racionalno gradnjo
GJI, |
|
– gre za gradnjo objektov in naprav GJI,
|
|
– gre za prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj naselij.
|
|
(2) Meja OPPN se določi v postopku izdelave OPPN. |
|
IV. PREHODNE, POSEBNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
136. člen |
|
(veljavni prostorski
izvedbeni akti) |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski
izvedbeni akti: |
|
– Zazidalni načrt za zimsko-letni turistično-rekreacijski center
Črmošnjice-Rog (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/85, 12/88) za EUP
KOV-1 (SP), KOV-2 (F), KOV-3 (BT), KOV-4 (ZS), KOV-5(PO), |
|
– Zazidalni načrt za del območja proizvodno servisne cone Vrtača pri
Semiču (Uradni list RS, št. 92/98, 27/05, 75/06, 84/09, 31/10, 38/11,
79/11) za EUP SVR-7 (IG), |
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za počitniško
naselje Gričice-Rog (Uradni list RS, št. 38/03) za EUP KOV-1 (SP), KOV-2
(F), KOV-3 (BT), KOV-4 (ZS), KOV-5(PO), |
|
– Ureditveni načrt za kamnolom Vrčice (Uradni list RS, št. 5/05) za EUP
VRC-6 (LN). |
|
137. člen |
|
(prostorski akti, ki
prenehajo veljati) |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski
akti: |
|
– Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od
leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od
leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Semič (Skupščinski Dolenjski
list, št. 2/87, 13/90, 7/91, 11/91, in Uradni list RS, št. 45/95, 57/95,
37/98, 91/04, 87/08, 84/09, 91/09 – popr.), |
|
– Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Semič (Uradni list RS,
št. 90/04, 84/09), |
|
– Odlok o potrditvi predloga parcialnega zazidalnega načrta za del
naselja Semič (Skupščinski Dolenjski list, št. 1/68), |
|
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Semič –
blokovna gradnja (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/75), |
|
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Vavpča vas pri Semiču
(Skupščinski Dolenjski list, št. 22/81), |
|
– Zazidalni načrt Semič – Mladica (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/89,
in Uradni list RS, št. 35/95, 17/96, 22/09), |
|
– Ureditveni načrt dela območja ob Metliški cesti (Uradni list RS, št.
38/02), |
|
– Zazidalni načrt za zimsko-letni turistično-rekreacijski center
Črmošnjice–Rog (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/85, 12/88) za EUP
CRM-7 (ZS). |
|
138. člen |
|
(odstopanja od OPN in
nejasnost določb) |
|
(1) Zaradi neskladnosti digitalnih katastrskih načrtov (DKN) s stanjem v
prostoru in z DOF ter pomanjkljivih evidenc so dopustna odstopanja pri
razmejitvah površin v grafičnih prikazih OPN. Pri odstopanjih se
upošteva mnenje strokovne službe Občine Semič. |
|
(2) Če meja digitalnega katastra odstopa od parcelne meje v naravi, je
treba upoštevati parcelno mejo v naravi. |
|
(3) Odstopanja od določil OPN so dopustna pri obstoječih legalno
zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim
spreminja namembnost, če: |
|
– so pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem dovoljenju za obstoječi
objekt v neskladju s prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka,
|
|
– se uporabna površina ne povečuje za več kot 30%,
|
|
– bi pri prilagajanju prostorskim izvedbenim pogojem, določenim s tem
odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih
prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja prostorskih izvedbenih
pogojev poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta. |
|
Ta določila ne veljajo za zidanice in gospodarske objekte za spravilo
sadja. |
|
(4) V primeru nejasnosti določb tega odloka se pri izdaji dovoljenja za
gradnjo upošteva mnenje pristojne strokovne službe Občine Semič oziroma
obvezna razlaga odloka. |
|
139. člen |
|
(neskladje med določili
tega odloka in določili veljavnih prostorskih izvedbenih aktov) |
|
V primeru neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih
prostorskih izvedbenih aktov se uporabljajo določila prostorskih
izvedbenih aktov. |
|
140. člen |
|
(nedovoljene gradnje) |
|
(1) Objekti, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred
uveljavitvijo tega odloka, lahko pridobijo ustrezna dovoljenja s
področja graditve objektov, skladno z določbami tega odloka. Na območju
občine so dopustne legalizacije objektov, zgrajenih ali rekonstruiranih
brez ustreznih dovoljenj s področja graditve objektov, skladno z
določbami tega odloka. |
|
(2) Objekte, ki so zgrajeni ali rekonstruirani v nasprotju z upravnim
dovoljenjem oziroma z določili tega odloka, je mogoče legalizirati:
|
|
– če se s sanacijo objekta uskladijo gabariti in oblikovanje objekta z
določili tega odloka, |
|
– če v tlorisnih gabaritih odstopa do 10% od gabaritov, določenih s tem
odlokom, |
|
– če naklon strehe objekta odstopa do 5 stopinj od določil tega odloka.
|
|
(3) Za posege na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne
dediščine je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za
varovanje kulturne dediščine. |
|
141. člen |
|
(dokončanje začetih
postopkov) |
|
Upravni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih
aktov, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
142. člen |
|
(vpogled v OPN) |
|
OPN je stalno na vpogled v prostorih Občine Semič. |
|
143. člen |
|
(veljavnost OPN) |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Št. 3500-03/2008-316 |
|
Semič, dne 28. junija 2013 |
|
Županja |
Občine Semič |
Polona Kambič l.r. |
|
|
Odlok o spremembi Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Semič (Uradni
list Republike Slovenije, št. 105/2015)
vsebuje naslednjo prehodn o in končno določbo: |
|
|
|
2.
člen |
|
Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|