Na podlagi 18. člena
statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98) je Občinski svet
občine Vojnik na seji dne 10. 3. 1999 sprejel |
POSLOVNIK |
Občinskega sveta občine Vojnik |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela Občinskega sveta občine Vojnik (v
nadaljevanju: svet), pristojnosti župana ter način uresničevanja pravic
in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta). |
2. člen |
Določbe tega poslovnika
se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in
njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Svet in njegova delovna
telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta in njegovih
delovnih teles je javno. Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če
to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajna. Dokumenti se
označijo z oznako zaupno. |
5. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih in korespondenčnih sejah. |
Svet ima redne seje
praviloma enkrat na mesec, in sicer ob sredah ob 17. uri. Seja praviloma
traja največ 5 ur. |
6. člen |
Župan predstavlja svet,
ga sklicuje in vodi seje sveta, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko
za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta. |
Predsednik delovnega
telesa predstavlja in vodi delovno telo. |
7. člen |
Svet ima svoj pečat v
obliki kroga premera 35 mm in je obrobljen z dvema vzporednima krogoma.
V sredini pečata je grb Občine Vojnik v velikosti 13 mm, ob krožnicah pa
je na spodnji polovici pečata glede na grb napis “OBČINA VOJNIK”, na
zgornji polovici pa napis “OBČINSKI SVET”. |
Pečat sveta se
uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta, splošnih in drugih
aktih sveta, ki jih podpisuje župan. |
Pečat sveta uporabljajo
v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor. |
Pečat sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo tajnik občine. |
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
8. člen |
Svet se konstituira na
prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje
20 dni po izvolitvi članov sveta. Če seja ni sklicana v navedenem roku,
jo skliče predsednik volilne komisije. |
Zaradi priprave na prvo
sejo skliče prejšnji župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani sveta. |
9. člen |
Do potrditve mandata
novega župana vodi prvo sejo sveta prejšnji župan. Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno
komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet
glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa o
predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov
za župana ali predstavnikov kandidatur. |
10. člen |
Mandate članov sveta
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
11. člen |
Ko se svet konstituira
in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta
in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata
članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in
občasnih delovnih telesih sveta. |
Članom sveta, ki jim je
prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih
javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenovani
kot predstavniki občinskega sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora preveriti članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter
organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo
in predloge za imenovanje novih članov. |
Članstvo je praviloma
vezano na mandatno obdobje organov, katerega član je predstavnik občine,
razen v primeru iz prejšnjega člena. |
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
1. Splošne določbe |
13. člen |
Člani sveta imajo
pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete
odločitve sveta. Člani sveta imajo pravico in dolžnost sodelovati pri
delu delovnih teles sveta, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo,
vendar nimajo pravice na njih glasovati. |
Član sveta ima pravico: |
– predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove
pristojnosti; |
– glasovati o predlogih
splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati
dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
– predlagati kandidate
za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih
zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima dolžnost
varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne,
uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom
ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta ima pravico
do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z
zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje
funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
Član sveta ne more biti
klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v
zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
Skupine, ki jih
oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več
kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. |
2. Vprašanja in pobude članov sveta |
16. člen |
Na vsaki redni seji
sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude članov sveta. |
Vprašanje oziroma
pobuda člana sveta mora biti kratka in postavljena tako, da je vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan člana na to opozori in ga
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
17. člen |
Pri obravnavi vprašanj
in pobud članov sveta morajo biti na seji obvezno prisotni župan, tajnik
občine in predsedniki delovnih teles, kadar se obravnava zadeve iz
njihovega področja. Če so župan, tajnik in predsedniki delovnih teles
zadržani, določijo, kdo jih bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude članov sveta. |
18. člen |
Član sveta ima pravico
postaviti vprašanje županu, predsedniku delovnega telesa ali tajniku
občine. Vprašanje se postavi pisno ali ustno na seji sveta. Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 2 minuti. |
Župan, predsednik
delovnega telesa in tajnik lahko na vprašanje članov sveta odgovorijo
pisno. Pisno mora biti podan odgovor tudi na vprašanja in pobude, za
katere tako zahteva vlagatelj. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora župan takoj posredovati tistemu, v katerega pristojnost
spada. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na
prvi naslednji seji. |
Če je član sveta
zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni
odgovor najkasneje na naslednji seji. |
19. člen |
Na ustno in pisno
postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji
sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. |
Ustno se odgovori tudi
na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa član
sveta, ki je postavil vprašanje, ni zahteval pisnega odgovora. Župan,
občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih
pripravijo pisni odgovor. |
Če tisti, na katerega
je bilo vprašanje naslovljeno, obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne
more odgovoriti takoj na sami seji, mora podati pisni odgovor najkasneje
na naslednji seji. |
Na dobljeni odgovor na
vprašanje ima član sveta pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki
lahko traja največ 2 minuti. |
20. člen |
Če član sveta z
odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
Svet lahko sprejme
sklep, da se o odgovoru opravi razprava na seji sveta ali pa se to
vprašanje uvrsti na dnevni red prve naslednje seje. |
21. člen |
Član sveta ima pravico
dati pobudo županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. |
Član sveta lahko da
pobudo ustno ali pisno na seji sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati
več kot 3 minute. |
22. člen |
Pisno pobudo pošlje
županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo nanjo odgovoriti
najkasneje do dneva sklica naslednje seje sveta. |
Če se pobuda nanaša na
delo sveta, mora župan nanjo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na
dnevni red naslednje seje. Če član sveta z odgovorom ni zadovoljen,
lahko zahteva, da se pobuda obravnava na naslednji seji sveta. O tem
odloči svet z glasovanjem. |
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
23. člen |
Član sveta se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Sej delovnih
teles se morajo udeleževati tudi ostali člani delovnih teles. |
Član sveta, ki ne more
priti na sejo sveta ali delovnega telesa katerega član je, mora o tem in
o razlogih za odsotnost obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa ali tajništvo občine najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje
sile ali drugih razlogov, član ne more obvestiti o svoji odsotnosti
župana oziroma tajništvo občine, mora to storiti takoj, ko je mogoče. |
24. člen |
Če župan oceni, da je
to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki
so na prejšnji seji izostali neupravičeno. |
Če se član sveta brez
opravičila večkrat ne udeleži seje sveta, mora župan na to opozoriti
svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, ki ga je podprla
na volitvah. O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih
se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje
sveta. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu
njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
25. člen |
Svet je najvišji organ
odločanja o vseh zadevah v okviru pristojnosti in obveznosti občine. |
26. člen |
Pristojnosti sveta so
podrobneje urejene v statutu občine. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
27. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih in korespondenčnih sejah. Rednih sej praviloma ni od 20.
decembra do 10. januarja in v avgustu. |
28. člen |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
sveta v skladu z določbami statuta in poslovnika, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva
najmanj četrtina članov sveta, seja pa mora biti v 15 dneh po tem, ko je
bila podana pisna izjava za sklic seje. |
Če župan seje sveta ne
skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo
člani sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mora biti
priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke,
predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
29. člen |
Vabilo za redno sejo
sveta s predlaganim dnevnim redom se pošlje članom sveta najkasneje 7
dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki se bo na seji obravnavalo. Vabilo se pošlje županu,
podžupanu, predsedniku nadzornega odbora, tajniku občine, predsednikom
svetov krajevne skupnosti, lokalnim medijem in tudi predsednikom tistih
političnih strank, ki niso zastopane v svetu. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
30. člen |
Izredno sejo sveta
skliče župan na svojo pobudo, na zahtevo najmanj četrtine članov sveta
ali na pobudo delovnega telesa. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o
zadevah, o katerih naj svet odloča ali na predlog delovnega telesa. |
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj svet odloča. |
Vabilo za izredno sejo
sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred
sejo. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
31. člen |
Korespondenčna seja
sveta se lahko skliče, le izjemoma, kadar je odločitev sveta potrebna v
roku, ki ne omogoča normalnega sklica redne ali izredne seje. Na ta
način se lahko odloča le o zadevah, katerih vsebina je dovolj jasna, da
ne zahteva dodatnih obrazložitev. Člani sveta pisno potrdijo oziroma
zavrnejo sprejem sklepa. |
32. člen |
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi
vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
V predlog dnevnega reda
seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katerih obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. Svet ne more odločiti, da se v dnevni
red seje uvrstijo zadeve, če članom sveta ni bilo predloženo gradivo
oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan,
kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta
poslovnik. |
33. člen |
Sejo sveta vodi župan.
Župan lahko za vodenje sej pooblasti podžupana ali drugega člana sveta
(v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
sveta. |
34. člen |
Seje sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
sveta za to sejo. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
35. člen |
Župan predlaga svetu,
da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne
točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
36. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan
in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
37. člen |
Član sveta lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
38. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju dnevnega
reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z
dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o
morebitnih predlogih za skrajšanje rokov ali združitev obravnav. |
Zadeve, za katere tako
predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
Predlogi za razširitev
dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu
seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih posameznih
odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči
na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
39. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se praviloma obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda ali odloči,
da bo zadevo obravnaval po hitrem postopku. |
40. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 10 minut. |
Kadar svet tako sklene,
je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Po podani dopolnilni
obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. |
Član sveta lahko na
seji sveta pri posamezni točki dnevnega reda razpravlja največ dvakrat,
vendar dolžina njegove razprave ne sme biti daljša kot 5 minut, ko prvič
razpravlja in ne daljša kot 2 minuti, ko razpravlja drugič. |
Predstavniku
predlagatelja gradiva na seji lahko po potrebi časovno omeji razpravo le
predsedujoči. |
Člani sveta in
predstavniki predlagateljev gradiv imajo pravico do ugovorov, vendar sme
posamezni ugovor trajati najdlje eno minuto. Ugovori imajo prednost pred
ostalimi razpravami. |
41. člen |
Član sveta sme govoriti
le o vprašanju, ki je predmet obravnave. Če se član sveta ne drži
dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če
se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z
govorom ali z razpravo, mu predsedujoči lahko odvzame besedo. |
Zoper odvzem besede
lahko član sveta ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
Določbe o vodenju in
poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda idr. se smiselno
uporabljajo tudi za vse druge, ki sodelujejo na seji sveta. |
42. člen |
Članu sveta, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda predsedujoči
pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
Če član sveta zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da župan besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član
sveta omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 2
minuti. |
43. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega
reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti
predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega
reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med
sejo prekine delo sveta tudi, če je potrebno zaradi odmora, priprave
predlogov po zaključni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve
dodatnih strokovnih mnenj ali na zahtevo članov sveta. |
V primeru prekinitve,
predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker svet ni več sklepčen,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo prekine. |
44. člen |
Seje sveta se
sklicujejo najprej ob 17. uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot 5 ur. |
Predsedujoči odredi
15-minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana sveta
ali skupine, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave
dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali
odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred posamezno točko oziroma v
okviru posamezne točke največ enkrat. |
Če kdo od upravičencev
predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka,
odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in
nadaljuje drugič. |
45. člen |
Če svet o zadevi, ki jo
je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
46. člen |
Predsedujoči sveta
konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. |
3. Vzdrževanje reda na seji |
47. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede in skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
48. člen |
Za kršitev reda na seji
sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
49. člen |
Opomin se lahko izreče
članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če prekinja sogovornika
ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se lahko
izreče članu sveta, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red
in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali
z dela seje se lahko izreče članu sveta, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
50. člen |
Član sveta, ki mu je
izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti
prostor, v katerem je seja. |
51. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim
ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
52. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine. |
4. Odločanje |
53. člen |
Člani sveta imajo
pravico, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji
sveta. |
Svet sprejema odločitve
na svoji seji z večino glasov navzočih članov sveta. Svet lahko veljavno
sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta. Skladno s statutom
občine je za sprejem odločitev v posebnih primerih potrebna
dvetretjinska večina vseh članov občinskega sveta, in sicer; |
– za sprejem statuta, |
– in ko gre za
odločanje o ustanovitvi pokrajine. |
Poslovnik o delu sveta
se sprejme z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni dvorani. |
Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina navzočih izrekla “za” njen sprejem. |
54. člen |
Navzočnost članov sveta
na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku
nadaljevanja prekinjene seje. |
55. člen |
Svet praviloma odloča z
javnim glasovanjem. |
Svet odloči o tajnem
glasovanju, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma
vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena
četrtina vseh članov sveta. |
56. člen |
Glasovanje se opravi po
končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
57. člen |
Pri javnem glasovanju
lahko posamezen član sveta glasuje “za” sprejem predlagane odločitve ali
“proti” sprejemu predlagane odločitve. |
Član sveta ima pravico
obrazložiti svoj glas, vendar v okviru posameznega glasovanja le enkrat
in sme obrazložitev trajati največ 2 minuti. |
58. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem
se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali četrtine
članov sveta. |
Če se glasuje s
poimenskim izrekanjem, predsedujoči kliče po abecednem seznamu svetnike,
vsak pa se izreče z besedo “za” ali “proti”. |
59. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Član sveta
glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več, po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
števil, kolikor kandidatov je treba imenovati. |
Ko član sveta izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
60. člen |
Tajno glasovanje vodi
predsedujoči s pomočjo dveh članov sveta, ki ju izvoli svet na predlog
predsedujočega. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja
občinska uprava. |
Članom sveta se vročijo
glasovnice pri mizi predsedujočega, glasujejo pa na prostoru, določenem
za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri člani so
dvignili glasovnico. |
61. člen |
Ko je glasovanje
končano, predsedujoči in člana sveta, ki sta sodelovala pri izvedbi
glasovanja, ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v
poseben prostor. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
– število razdeljenih
glasovnic, |
– število oddanih
glasovnic, |
– število neveljavnih
glasovnic, |
– število veljavnih
glasovnic, |
– število glasov “za”
in “proti” oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih
je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen. |
O ugotovitvi rezultatov
glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili
glasovanje. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja. |
62. člen |
Če člani sveta
ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se
glasovanje lahko ponovi. |
O ponovitvi glasovanja
odloči svet na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi
izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
5. Zapisnik seje sveta |
63. člen |
O delu na seji sveta se
piše zapisnik. Seje se tudi snemajo na zvočni zapis. |
Zapisnik obsega podatke
o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih,
o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so
bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
Popravljena gradiva, ki so bila predložena oziroma obravnavana na seji,
je treba predložiti k zapisniku ali najkasneje na naslednji seji. |
Za pripravo skrajšanega
zapisnika skrbi občinska uprava. Na vsaki redni seji sveta se
obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih
izrednih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na
zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloča svet. Če so pripombe sprejete,
se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Zapisnik seje, ki je bila
zaprta za javnost, oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga gradivu za redno
sejo. Člane sveta z njim seznani predsedujoči. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči in delavec občinske uprave, ki je pisal zapisnik. |
64. člen |
Zapisniki sej se
hranijo trajno, zvočni zapisi pa eno leto po preteku mandata članov
sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila posneta. |
Vsak govornik ima pred
objavo pravico pregledati zapis iz prejšnjega odstavka in pravico
redakcijskih popravkov svojega govora na seji sveta. Popravki ne smejo
spremeniti smisla in bistva. |
Dobesedni zapisi se na
zahtevo izročijo članom sveta, predlagateljem in županu. |
65. člen |
Izvirniki odlokov in
drugih aktov sveta ter vse gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova
delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave. |
Za ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, se smiselno uporabljajo zakonske določbe, ki
urejajo ravnanje z materiali zaupne narave. |
O arhiviranju in rokih
hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
66. člen |
Člani sveta in župan
imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na
seji in se hrani v občinski upravi. |
Vpogled odredi tajnik
občine na podlagi pisne zahteve člana sveta, original zahteve, odredba
oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru zaupnih
materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določili. O vpogledu
v gradivo zaupnih materialov odloča župan. |
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
67. člen |
Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet zagotavlja tajnik z
zaposlenimi v občinski upravi. |
Tajnik občine določi
delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles. |
Za zapisnik seje sveta
in delovnih teles sveta skrbi tajnik občine, ki lahko za vodenje
zapisnikov določi druge delavce občinske uprave. |
7. Delovna telesa sveta |
68. člen |
Svet ima delovna
telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika.
Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa. |
Delovna telesa sveta so
odbori in komisije. |
69. člen |
Svet ustanovi delovna
telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh
področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem
svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo,
proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta. |
Poleg delovnih teles
ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s
sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo
področje. |
70. člen |
Svet ima naslednje
stalne odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve
iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge: |
1. Odbor za družbene
dejavnosti, |
2. Odbor za finance in
občinsko premoženje, |
3. Odbor za okolje in
prostor ter komunalo, |
4. Odbor za kmetijstvo
in pospeševanje razvoja podeželja, |
5. Odbor za
gospodarstvo in turizem. |
Svet ima naslednje
komisije: |
1. Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov sveta, |
2. Komisijo za pripravo
statuta in |
3. Komisijo za vloge in
pritožbe. |
Naloge odborov in
komisij so podrobno določene v statutu občine. |
71. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov. Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. Odbori in
komisije imajo praviloma pet članov. |
72. člen |
Svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana odbora ali odbor v celoti na predlog
najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje sveta. |
73. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
74. člen |
Seje delovnih teles
sklicuje v pisni obliki predsednik delovnega telesa na lastno pobudo ali
na zahtevo sveta in župana. Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 5 dni
pred sejo delovnega telesa razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov
navzočih članov. |
Za delo delovnih teles
se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo
sveta. |
Na sejo delovnega
telesa se praviloma vabijo strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
VI. AKTI SVETA |
1. Splošne določbe |
75. člen |
Svet sprejema naslednje
akte: |
– statut občine, |
– poslovnik o delu
občinskega sveta, |
– proračun občine in
zaključni račun, |
– prostorske in druge
plane razvoja občine, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
76. člen |
Župan predlaga svetu v
sprejem proračun in zaključni račun, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali drugem aktu določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in odbori
sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa ter drugih aktov, za katere je določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana. |
77. člen |
Akte, ki jih sprejme
svet, podpisuje župan. Izvirnike aktov sveta se pečati in hrani v arhivu
občinske uprave. |
2. Postopek za sprejem odloka |
78. člen |
Odlok lahko predlaga
vsak član sveta, župan, delovno telo sveta ali 5% volivcev v občini. |
79. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge za
sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih
in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. |
Če je predlagatelj
odloka delovno telo ali član sveta, pošlje predlog odloka
predsedujočemu. |
80. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje v
vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni
predlagatelj. |
81. člen |
Predsedujoči pošlje
predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka,
najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka. |
82. člen |
Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
83. člen |
Ob prvi obravnavi
osnutka predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Če svet meni, da odlok
ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Odlok je sprejet kot
osnutek, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč
in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi odloka. |
84. člen |
V drugi obravnavi
predloga razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko svet konča razpravo o posameznem členu odloka, glasuje o predlogu
odloka v celoti. |
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči svet. |
Če na predlog odloka v
prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
85. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan lahko predlaga
amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na
sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh
članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
Župan lahko pove mnenje
k amandmaju tudi, kadar on ni predlagatelj odloka. |
Predlagatelj amandmaja
ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma
oziroma ga umakniti. |
86. člen |
Amandma, člen odloka in
odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje večina
navzočih članov. O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
87. člen |
Statut občine in
poslovnik o delu sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne
določa drugače, odloča svet na prvi obravnavi. |
88. člen |
Svet mora do prenehanja
mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih
splošnih aktih občine. |
V primeru, da postopki
niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih
predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval,
katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
Svet lahko nadaljuje
obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je
predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti
predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka |
89. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše
spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po
hitrem postopku sprejme svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
Predlog, naj se odlok
sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora
biti posebej obrazložen. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati
amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
Pri hitrem postopku se
združita prva in druga obravnava odloka na isti seji. |
90. člen |
O predlogu, da naj se
odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet z glasovanjem. |
Če svet ne sprejme
predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka. |
91. člen |
Na seji lahko amandma
predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
92. člen |
Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
– manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
– uskladitve odlokov z
zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in
ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
– spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka.
Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
Odločitev iz prvega
odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. |
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
93. člen |
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določa
statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet. |
5. Postopek za sprejem proračuna |
94. člen |
S proračunom občine se
razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja
javne porabe v občini. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
95. člen |
Predlog proračuna
občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti svetu skladno
z veljavno zakonodajo. |
Župan predloži skupaj s
predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna. Župan
pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom sveta predlog
proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna. Na seji sveta župan
predstavi predlog proračuna občine. |
96. člen |
Predsedniki delovnih
teles lahko v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine
skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske
uprave pojasnijo predlog proračuna občine. Svet opravi splošno razpravo
o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
Svet po končani splošni
razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna
občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da
predloga proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem
mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine. |
97. člen |
V desetih dneh po
opravljeni splošni razpravi lahko člani sveta k predlogu proračuna
predložijo županu pisne pripombe in predloge. |
Vsak predlagatelj
predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prihodki in odhodki. |
98. člen |
Župan se najkasneje v
petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi
dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta, na kateri se
bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. |
99. člen |
Na dopolnjeni predlog
proračuna lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje
tri dni pred sejo občinskega sveta. |
Amandmaji se v roku iz
prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
100. člen |
Pred začetkom razprave,
v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna
občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno
obrazloži predlog proračuna občine. Svet glasuje najprej o amandmajih,
ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. |
101. člen |
Ko je končano
glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. |
Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. |
102. člen |
Če župan ugotovi, da
proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za
uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v
katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve. |
Ko je predlog
uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži. Svet glasuje
o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o
proračunu v celoti. |
103. člen |
Če proračun ni sprejet,
določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča,
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
104. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Rebalans proračuna
občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem
odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu
proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti
obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prihodki in izdatki. |
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
105. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora vsebovati
naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za
obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava Komisija za pripravo statuta, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
Občinski svet sprejema
obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom občine določen za
sprejem odloka po rednem postopku. |
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
106. člen |
Če bi bil kak splošni
akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe
in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
Tak splošni akt
sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. |
8. Sprejem drugih aktov sveta |
107. člen |
O drugih aktih, razen o
odloku, o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja
občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati
splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in
glasovanje o aktu v celoti. |
Svet lahko sklene, da
bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku. |
Za spremljevalne in
dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki
veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka. |
108. člen |
Po postopku kot velja
za sprejem odloka, se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve odloka. |
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
1. Postopek imenovanja |
109. člen |
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
imenuje svet, se opravi po določbah tega poslovnika. |
Svet pred glasovanjem
odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje. |
Če svet odloči, da se
bo izvedlo tajno glasovanje, ga izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
110. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če glasuje za ali proti
kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži beseda “za” ali “proti”. |
111. člen |
Kandidat je izvoljen,
če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
112. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju dobi več
kandidatov enako najvišje ali enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov, določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu. |
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
113. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine ali če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi
potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja
na podlagi novega predloga kandidatur. |
2. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
114. člen |
Delovna telesa sveta
imenuje svet na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista ni
dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na ta način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo za manjkajoče
člane delovnega telesa. |
3. Imenovanje podžupana |
115. člen |
Na predlog župana
imenuje svet podžupana izmed članov sveta. O tem, ali se imenovanje
podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloča svet
pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat je imenovan za
podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
4. Postopek za razrešitev |
116. člen |
Svet razrešuje
funkcionarje, ki jih imenuje po enakem postopku, kot je določen za
imenovanje. |
Postopek za razrešitev
se začne na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki je pristojna za predlaganje kandidatov za določene
funkcije. |
Odločitev o razrešitvi
se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje. |
5. Odstop članov sveta, funkcionarjev občine in članov delovnih teles |
117. člen |
Funkcionarji občine
imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih
teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če
niso občinski funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki in poslana komisiji za mandatna vprašanja
volitve in imenovanja, ki pripravi predlog za glasovanje na občinskem
svetu. Hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva, je komisija
dolžna predlagati svetu novega kandidata. |
Funkcionarjem in drugim
voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel
ugotovitveni sklep o odstopu. |
VIII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA |
118. člen |
Župan predstavlja svet,
ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem se usklajujejo, skrbijo za medsebojno obveščanje in
poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
119. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o izvršitvi
sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso
izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če župan sklepa sveta
ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. Župan skrbi za zakonitost dela
sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih
odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
120. člen |
Delo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in tajnik občine
obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta,
delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. |
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina izdaja svoje
glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter
povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
121. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
X. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
122. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih
določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
123. člen |
Za sprejem sprememb in
dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
sprejem odlokov. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. |
124. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži Komisiji za pripravo statuta, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika Komisija za pripravo statuta. Vsak član občinskega
sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija,
odloči svet. |
XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
125. člen |
Z dnem veljavnosti tega
poslovnika preneha veljati dosedanji poslovnik občinskega sveta Občine
Vojnik, objavljen v Uradnem listu RS, št. 52/95. |
Ta poslovnik začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 235/3-99/7 |
Župan Občine Vojnik |
Vojnik, dne 10. marca
1999. |
Beno Podergajs l. r. |