Odlok o preoblikovanju Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, p.o. v Javno podjetje Rižanski vodovod Koper, d.o.o. - neuradno prečiščeno besedilo (1) Uradne objave Primorske novice, št. 26/1998, Uradni list Republike Slovenije, št. 41/2010 Datum sprejema: 16.02.2010 Datum objave: 25.05.2010 Datum začetka veljavnosti: 02.06.2010

	OBČINSKI SVETI Občina Izola Mestna občina Koper Občina Piran
	Na podlagi 20. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72193, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 44/96 in 27/97, 70/97), 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32193) in v skladu s sklepi o lastninjenju družbenega kapitala podjetja Rižanski vodovod, p. o. Koper, ki so jih sprejeli Izvršni svet Skupščine občine Izola pod št.028-64191 dne 19.11.1994 in 26.12.1994, Izvršni svet Skupščine občine Koper pod št.461-3193-5 dne 21.12.1994 in Izvršni svet skupščine Piran pod št. 461-11193-94 dne 11.10. 1994 in 13.12.1994 je Občinski svet Občine Izola na podlagi 22 člena Statuta Občine Izola na seji dne 4.3.1998, Občinski svet Mestne občine Koper na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Koper na seji dne 19.2.1998 in Občinski svet Občine Piran na podlagi 19. člena Statuta Občine Piran na seji dne 4.6.1998 sprejel
	ODLOK
	O PREOBLIKOVANJU JAVNEGA PODJETJA RIŽANSKI VODOVOD KOPER, p.o., V JAVNO PODJETJE RIŽANSKI VODOVOD KOPER d.o.o.
	1. člen
	S tem odlokom se Javno podjetje Rižanski vodovod Koper, p.o., ki ga je ustanovila Skupnost Obalnih občin Koper, vpisano v sodni register Okrožnega sodišča v Kopru pod številko registrskega vložka 1-417-00 z dne 22.2.1990 in s sklepom Srg 255190 z dne 22.2.1990 ter z matično številko 5067782 preoblikuje v Javno podjetje - Azienda publica Rižanski vodovod Koper, d.o.o. - s.r.l. (v nadaljnjem besedilu družba oziroma javno podjetje), katerega ustanoviteljice so:
	Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, Slovenija, enotna identifikacijska številka 5874190,
	Mestna občina Koper, Verdijeva 10, 6000 Koper, Slovenija, enotna identifikacijska številka 5874424,
	Občina Piran, Tartinijev trg 3, 6330 Piran, Slovenija, enotna identifikacijska številka 5883873,
	(v nadaljnjem besedilu ustanoviteljice).
	2. člen
	Družba se ustanovi za nedoločen čas in je pravni naslednik Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, p.o..
	Družba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti družbe družbeniki ne odgovarjajo.
	3. člen
	Firma družbe je: Javno podjetje - azienda publica RIŽANSKI VODOVOD KOPER d.o.o: s.r.l.
	Družba posluje s skrajšano firmo: Rižanski vodovod Koper d.o.o.-s.r.l. Sedež družbe je: Koper-Capodistria 6000, Ulica 15. maja 13.
	4. člen
	Javno podjetje je s tem odlokom pooblaščeno, da v skladu z zakoni, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb in varstva okolja ter predpisi ustanoviteljic, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb, opravlja dejavnost obvezne lokalne gospodarske javne službe
	"OSKRBA S PITNO VODO",
	na območju Občine Izola, Mestne občine Koper in Občine Piran.
	5. člen
	Družba se v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št.34/94, 3/95, 33/95 in 15/96) registrira za opravljanje naslednjih dejavnosti:
	-E/41.00 - zbiranje, čiščenje in distribucija vode;
	-DJ/28.11 - proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov;
	-DJ/28.12 - proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva;
	-F/45.21 -splošna gradbena dela;
	-F/45.24 - hidrogradnja in urejanje vode;
	-F/45.25 - druga gradbena dela, tudi specialnih strok;
	-F/45.33 - vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije;
	-F/45.34 - druge inštalacij pri gradnjah,
	-G/51.13 - posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega materiala
	-G/51.53 - trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo;
	-G/51.54 - trgovina na debeló s kovinskimi proizvodi, inštalacijskim materialom, napravami za ogrevanje;
	-G/52.461- trgovina na drobno s kovinskimi izdelki;
	-G/52.463 - trgovina na drobno z gradbenim materialom;
	-I/60.24 - cestni tovorni prevoz
	-K/73.101- raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja;
	-K173.102- raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije;
	-K/74.12 - računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno
	svetovanje;
	-K/74.201- geodetsko, geološko, geofizikalno, geokemično in drugo opazovanje, meritve in kartiranje;
	-K/74.203 - arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje;
	-K/74.204 - drugo projektiranje in tehnično svetovanje;
	-K/74.30 - tehnično preizkušanje in analiziranje.
	Poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravlja družba tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, oziroma ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
	Naloge iz 4. člena, ki jih javno podjetje opravlja, so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) razvrščene na: 24.330        Hladno oblikovanje profilov in pregibanje 25.110        Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih               delov 25.120        Proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva 33.110        Popravila kovinskih izdelkov 33.200        Montaža industrijskih strojev in naprav 36.000        Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 41.200        Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb 42.120        Gradnja železnic in podzemnih železnic 42.130        Gradnja mostov in predorov 42.210        Gradnja objektov oskrbne infrastrukture               za tekočine in pline 42.220        Gradnja objektov oskrbne infrastrukture               za elektriko in telekomunikacije 42.910        Gradnja vodnih objektov 42.990        Gradnja drugih objektov nizke gradnje 43.210        Inštaliranje električnih napeljav in naprav 43.220        Inštaliranje vodovodnih, plinskih in               ogrevalnih napeljav in naprav 43.290        Drugo inštaliranje pri gradnjah 43.320        Vgrajevanje stavbnega pohištva 43.990        Druga specializirana gradbena dela 46.130        Posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega               materiala 46.730        Trgovina na debelo z lesom, gradbenim               materialom in sanitarno opremo 46.740        Trgovina na debelo s kovinskimi proizvodi,               inštalacijskim materialom, napravami               za ogrevanje 47.520        Trgovina na drobno v specializiranih               prodajalnah z gradbenim materialom, kovinskimi               izdelki, barvami in steklom 49.410        Cestni tovorni promet 49.420        Selitvena dejavnost 69.200        Računovodske, knjigovodske               in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje 71.111        Arhitekturno projektiranje 71.121        Geofizikalne meritve, kartiranje 71.129        Druge inženirske dejavnosti in tehnično               svetovanje 71.200        Tehnično preizkušanje in analiziranje 72.110        Raziskovalna in razvojna dejavnost               na področju biotehnologije 72.190        Raziskovalna in razvojna dejavnost               na drugih področjih naravoslovja in               tehnologije 72.200        Raziskovalna in razvojna dejavnost               na področju družboslovja in humanistike 74.200        Fotografska dejavnost 74.900        Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične               dejavnosti               Glavna registrirana dejavnost javnega podjetja               je: 36.000        Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode. Poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravlja javno podjetje tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti oziroma ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
	6. člen
	Javno podjetje izvaja javna pooblastila, ki so mu dana z odloki in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, zlasti:
	določa pogoje in daje soglasja k dokumentaciji in dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, ki jih upravlja, razen, če je investitor lokalna skupnost ali subjekt, ki v njenem imenu nastopa, ko imajo ti pogoji oziroma soglasje značaj strokovnega mnenja, na osnovi katerega izda potrebno soglasje oziroma pogoje pristojni občinski organ;
	daje dovoljenja in določa povračila uporabnikov za priključitev na infrastrukturne objekte, ki jih upravlja;
	vodi kataster omrežij in naprav, ki jih ima v upravljanju ob uporabi veljavnih standardov;
	prevzema v upravljanje in vzdrževanje novozgrajene ali obnovljene objekte in naprave vodovodne
	infrastrukture.
	Javno podjetje izvaja tudi druga javna pooblastila, ki so mu dana s predpisi, ki jih sprejmejo pristojni organi ustanoviteljic. Ob uveljavitvi tega odloka so ti predpisi Odlok in Pravilnik o pogojih za dobavo in odjem vode iz sistema Rižanskega vodovoda Koper (Uradne objave, št.10185), Tehnični pravilnik in Odlok o pogojih za dobavo in odjem vode ter o oskrbi z vodo v izjemnih razmerah (Uradne objave, št. 10187 in 20190).
	Javnemu podjetju se poveri še izvajanje naslednjih strokovno tehničnih in razvojnih nalog:
	razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo;
	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarske javne oskrbe s pitno vodo.
	Glavna dejavnost javnega podjetja je izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Gospodarska javna služba oskrba s pitno vodo obsega oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb, organizacijo prevoza pitne vode na območja, ki niso opremljena z ustreznim vodovodnim omrežjem, dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno načrtovanje pridobivanja vodnih virov in rekonstrukcije ter širitve vodovodnega omrežja po celotnem območju občin, v okviru predpisov, ki urejajo javno službo opremljanje naselij s požarno vodo v okviru sanitarno tehničnih možnosti, z vzdrževanjem ustreznih objektov in naprav, izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na javnem vodovodnem omrežju ter ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe in drugimi predpisi v okvir javne službe. Javno podjetje ima na območju občin ustanoviteljic: – izključno oziroma posebno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz prvega odstavka tega člena, – izključno oziroma posebno pravico posedovanja in vzdrževanja infrastrukture javne službe, ki je predmet tega odloka, – dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. Javno podjetje, ki je edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na celotnem območju občin ustanoviteljic, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Javno podjetje poleg javnega pooblastila vodenja katastra gospodarske javne službe izvaja tudi druga javna pooblastila, ki so mu dana s predpisi, ki jih sprejmejo pristojni organi ustanoviteljic. Kolikor dejavnost povezana z oskrbo s požarno vodo ni sestavni del gospodarske javne službe, se s tem odlokom na javno podjetje prenaša javno pooblastilo za njeno izvajanje.
	7. člen
	Osnovni kapital družbe, ugotovljen na podlagi bilance stanja na dan 31.12.1996 in revizijskega poročila o ugotovitvi kapitala Rižanskega vodovoda Koper p.o.na dan 31.12.199 znaša nominalno 1.296.195.000 SIT.
	Osnovni vložki in na njihovi podlagi pridobljeni poslovni deleži znašajo:

 

	osnovni vložek	poslovni delež
Občina Izola, Mestna občina Koper Občina Piran	262.090.629 SIT 672.336.346 SIT 361.768.025 SIT	20,22%; 51,87%; 27,91%.

 

	Lastninska pravica na nepremičninah, ki tvorijo osnovni kapital družbe, se vknjiži na družbo.
	Osnovni kapital javnega podjetja na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 1996 znaša v eurski protivrednosti 5.408.926,00 EUR. Osnovni vložki in na njihovi podlagi pridobljeni poslovni deleži, izraženi v odstotkih, znašajo: +----------------------------+---------------+-----------------+ |  Občina ustanoviteljica,   |Poslovni delež |Osnovni vložek v | |         družbenik          |      v %      |       EUR       | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Mestna občina Koper         |   51,8700%    |  2.805.609,91   | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Občina Izola                |   20,2200%    |  1.093.684,84   | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Občina Piran                |   27,9100%    |  1.509.631,25   | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Skupaj                      |    100,00%    |  5.408.926,00   | +----------------------------+---------------+-----------------+ Ustanovitelji javnega podjetja lahko sklenejo, da se poveča osnovni kapital javnega podjetja.
	8. člen
	Župani ustanoviteljic sklenejo z družbo pogodbo o uporabi, upravljanju in vzdrževanju infrastrukturnih objektov, naprav oziroma omrežij ter mobilnih in drugih sredstev (v nadaljnjem besedilu infrastruktura), katerih skupna vrednost na podlagi revizijskega poročila na dan 31.12.1996 znaša nominalno 14.953.728.379 S1T ki so potrebna za opravljanje gospodarske javne službe iz 4.člena tega odloka in ki so v lasti Občine Izola v idealnem deležu 20,22%, Mestne občine Koper v idealnem deležu 51,87% in Občine Piran v idealnem deležu 27,91%.
	Družba uporablja infrastrukturo s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in je od teh sredstev dolžna obračunavati amortizacijo.
	Družba načeloma ne more prenesti na druge osebe upravljanje celotne ali dela infrastrukture.
	9. člen
	Občinski sveti ustanoviteljic imajo pravico do:
	enakopravnega odločanja o spremembah tega odloka;
	določanja pogojev za izvajanje dejavnosti družbe ter za zagotavljanje in uporabo vode pod enakimi pogoji na celotnem območju občin ustanoviteljic, kar se ureja z odloki;
	dajanja mnenj k predlogom odločitev in odločitvam skupščine.
	Če podajo v primeru odločitve skupščine na podlagi 1.,2.in 3.alinee drugega odstavka 15.člena odloka, v 14 dneh od sprejetja le-te, vsi trije občinski sveti negativno mnenje, ima le to značaj odložilnega (suspenzivnega) veta. Skupščina pri ponovnem odločanju vztraja pri odločitvi, velja odločitev skupščine.
	Pogoji iz 2.alinee prvega odstavka obsegajo zlasti:
	pogoje za zagotavljanje in uporabo vode;
	pravice in obveznosti dobavitelja in uporabnikov vode;
	javne vire financiranja oskrbe z vodo in način njihovega oblikovanja;
	varstvo vodnih virov in vodovodne infrastrukture;
	pogoje za opredelitev in prenehanje izrednih razmer pri oskrbi z vodo in načela za ravnanje v takih razmerah;
	Občinski sveti ustanoviteljic imajo pravico do: – enakopravnega odločanja o spremembah tega odloka, – odločanja o vstopu novih ustanoviteljev v družbo, – odločanja o povečanju in zmanjšanju kapitala, – odločanja o prenehanju javnega podjetja in statusnem preoblikovanju, – dajanja mnenj k predlogom odločitev in odločitvam skupščine.
	10. člen
	Organi družbe so:
	skupščina,
	nadzorni svet in
	direktor.
	Organi družbe so: – skupščina, – nadzorni svet in – direktor. Kolikor to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, se za svet ustanoviteljic uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe in se nanašajo na skupščino družbe.
	10.a člen   S tem odlokom se za izvrševanje regulatornih oziroma ustanoviteljskih pravic občin v javnem podjetju, ki niso izrecno določene v 9. členu tega odloka in za usklajevanje odločitev v zvezi z javnimi dobrinami, ki se zagotavljajo z gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, ustanovi skupni organ občin ustanoviteljic javnega podjetja Rižanski vodovod Koper d.o.o.. Ime skupnega organa občin je svet ustanoviteljic javnega podjetja Rižanski vodovod Koper d.o.o. (v nadaljevanju: svet ustanoviteljic). Svet ustanoviteljic opravlja svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež sveta ustanoviteljic je Koper. Pečat sveta ustanoviteljic predstavljajo uradni pečati vseh treh občin ustanoviteljic skupaj. Pečat se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejema svet ustanoviteljic.   10.b člen   Svet ustanoviteljic sestavljajo župani oziroma županje (v nadaljevanju: župani) občin ustanoviteljic javnega podjetja Rižanski vodovod Koper d.o.o.. Župani izmed sebe določijo predsednika sveta ustanoviteljic, ki tudi predstavlja svet ustanoviteljic, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje njegove odločitve ter skrbi za izvrševanje in koordiniranje njihovega izvajanja. Predsednik sveta ustanoviteljic se menja vsako leto po načelu rotacije, po naslednjem zaporedju: Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran, začenši z županom, ki ga določi žreb. Svet ustanoviteljic dela na sejah. Seje sveta ustanoviteljic ne potekajo nujno na sedežu organa, ampak na kraju, ki se določi na ustanovni seji sveta ustanoviteljic.   10.c člen   Vsak župan ima pri sprejemanju odločitev naslednji odstotek glasov: – Mestna občina Koper                         51,8700% glasov, – Občina Izola                                20,2200% glasov, – Občina Piran                                27,9100% glasov.   10.d člen   Svet ustanoviteljic ima naslednje pristojnosti: – določa posebne pogoje za izvajanje dejavnosti družbe ter za zagotavljanje in uporabo vode pod enakimi pogoji na celotnem območju občin ustanoviteljic, kar se ureja z odloki, – odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin s področja dejavnosti javnih služb, – sprejme letno poročilo, poslovno poročilo, bilanco stanja, izkaz uspeha oziroma druge obračune in zaključni račun podjetja, kolikor sprejem posameznih aktov ni v pristojnosti skupščine, – imenuje in razrešuje direktorja, – sprejema merila za določitev plače, pravic in obveznosti direktorja javnega podjetja in plačil predstavnikov ustanoviteljic javnega podjetja, – daje soglasje k odločitvam organov javnega podjetja o poslovni politiki, razvoju javnega podjetja, programih dela ter finančnih načrtih javnega podjetja, – v drugih primerih, ko zakon ali drug predpis določa, da o določenem vprašanju odloča organ občine, pa ne gre za pristojnost iz 9. člena tega odloka. Pogoji iz 1. alineje prvega odstavka obsegajo zlasti: – pogoje za zagotavljanje in uporabo vode, – pravice in obveznosti dobavitelja in uporabnikov vode, – javne vire financiranja oskrbe z vodo in način njihovega oblikovanja, – varstvo vodnih virov in vodovodne infrastrukture, – pogoje za opredelitev in prenehanje izrednih razmer pri oskrbi z vodo in načela za ravnanje v takih razmerah. Če je bila s predpisom ali drugim aktom, ki je bil izdan pred uveljavitvijo tega odloka, pristojnost odločanja o določenem vprašanju iz tega člena v nasprotju z zakonom prenesena na organ družbe, odloča, ne glede na tak predpis ali drug akt, o tem svet ustanoviteljic. Svet ustanoviteljic usklajuje odločitve občinskih svetov občin ustanoviteljic v zvezi z: – sprejemanjem in izvajanjem predpisov, ki urejajo javno službo, ki jo izvaja javno podjetje, – odločanjem o zadolževanju in dajanju poroštev javnega podjetja, – vstopom novega družbenika in – statusnimi spremembami ali prenehanjem družbe.   10.e člen   Svet ustanoviteljic veljavno odloča, če so na seji navzoči vsi župani. V vabilu za sejo sveta ustanoviteljic se določi naknadni dan zasedanja, če bi bila seja ustanoviteljic nesklepčna. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu. Svet ustanoviteljic sprejme veljaven sklep, če je za sklep glasovalo več kot dve tretjini vseh glasov. Svet ustanoviteljic na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na prisotnost.   10.f člen   Svet ustanoviteljic usklajuje predloge predpisov iz 9. člena tega odloka, ki jih v zvezi z zagotavljanjem obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb na podlagi zakona in tega akta sprejemajo organi občin, tako da doseže soglasje članov sveta glede vsebine posameznih predpisov oziroma odločitev. Svet ustanoviteljic usklajena besedila predpisov in drugih odločitev posreduje v sprejem pristojnim organom občin.   10.g člen   Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe sveta ustanoviteljic opravlja občinska uprava Mestne občine Koper.   10.h člen   Sredstva za delovanje sveta ustanoviteljic zagotavljajo občine iz proračuna v razmerju glasov članov v svetu ustanoviteljic.   10.i člen   Svet ustanoviteljic o svojih odločitvah redno in sproti obvešča organe javnega podjetja.
	11. člen
	Skupščino sestavljajo trije člani. Člani skupščine imajo namestnike.
	Vsak občinski svet ustanoviteljice na predlog župana imenuje in razrešuje enega člana in namestnika. Član skupščine je lahko tudi župan.
	Namestniki lahko sodelujejo pri delu skupščine, vendar imajo pravico glasovati samo v primeru odsotnosti člana, ki ga nadomeščajo.
	12. člen
	Mandat članov skupščine in njihovih namestnikov traja 4 leta in so lahko po izteku mandata ponovno imenovani.
	Občinski svet, ki imenuje člana skupščine in njegovega namestnika, mora začeti postopek za imenovanje za naslednji mandat pol leta pred iztekom tekočega mandata. V primeru da ob izteku mandata nov član ali njegov namestnik še ni imenovan, se mandat prejšnjega podaljša do imenovanja novega člana ali namestnika, vendar najdalj 3 mesece.
	Na mestu predsednika skupščine se za enoletno obdobje izmenjujejo člani v naslednjem zaporedju glede na imenovanje: Izola, Koper, Piran. Prvi predseduje skupščin član, ki ga določi žreb.
	13. člen
	Člani skupščine imajo število glasov določeno v razmerju z obsegom poslovnega deleža ustanoviteljice, ki ga je imenovala oziroma na vsakih dopolnjenih tisoč SIT osnovnega kapitalskega deleža. Tako ima član:
	- Občine Izola 262.090 glasov;
	- Mestne občine Koper 672.336 glasov;
	- Občine Piran 361.768 glasov.
	Vsi člani skupščine imajo skupno 1296.194 glasov.
	Družbeniki oziroma njihovi predstavniki kot člani skupščine imajo število glasov, določeno v razmerju z obsegom osnovnega kapitala, in sicer imajo na vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega kapitala en glas. Tako ima član skupščine, ki predstavlja naslednjega družbenika: +----------------------+-------------------+-------------------+ |       Družbenik      |  Osnovni kapital  |  Število glasov   | +----------------------+-------------------+-------------------+ |Mestna občina Koper   |  2.805.609,91 Eur |      56.112       | +----------------------+-------------------+-------------------+ |Občina Izola          |  1.093.684,84 Eur |      21.873       | +----------------------+-------------------+-------------------+ |Občina Piran          |  1.509.631,25 Eur |      30.192       | +----------------------+-------------------+-------------------+ Družbeniki imajo skupno 108.177 glasov.
	14. člen
	Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno iniciativo, dolžan pa jo je sklicati na zahtevo direktorja, župana ali občinskega sveta katerekoli ustanoviteljice. Direktor skliče skupščino v primerih, določenih z zakonom.
	Skupščino lahko na podlagi sklepa nadzornega sveta skliče tudi predsednik nadzornega sveta.
	V odsotnosti predsednika vodi sejo skupščine član, ki predsednika nadomešča.
	15. člen
	Skupščina odloča o temeljnih razvojnih in organizacijskih vprašanjih družbe, ki se ne nanašajo na vprašanja rednega poslovanja ter vsakodnevnega vodenja tekočih poslov in ki niso v pristojnosti ustanoviteljic.
	Skupščina, skladno s prejšnjim odstavkom, odloča o:
	razvojnih programih ter poslovni politiki podjetja;
	letnih planih podjetja in javne službe, sprejemu poslovnih poročil, obračunov in zaključnih računov, potrditvi letne bilance stanja, izkazu uspeha ter o razporeditvi dobička in načinu kritja izgube, skladno z zakonom;
	tarifi za dobavo vode, višini prispevka za priključek na vodovodno omrežje ter določa merila za prispevek krajanov pri gradnji novih omrežij;
	prometu nepremičnin, če o tem ni odločeno v programu družbe in o izdajanju vrednostnih papirjev;
	investicijskih delih ali najemu posojil, ki niso izrecno zajeta v programu družbe in ki po vrednosti presegajo 1% kapitala družbe po zadnji bilanci stanja;
	politiki plač v javnem podjetju na podlagi kolektivne pogodbe in letnega plana ter planiranih in doseženih rezultatov poslovanja;
	kot pritožbeni organ o zadevah s področja delovnih razmerij;

	sprejemu splošnih aktov družbe;
	predlogu ustanoviteljicam za spremembo tega odloka;
	imenovanju in razrešitvi direktorja ter izvolitvi in odpoklicu članov nadzornega sveta;
	uvedbi in prenehanju izrednih razmer pri dobavi vode;
	nadomestilih članom nadzornega sveta;
	drugih zadevah, za katere tako določata zakon, drug predpis, kolektivna pogodba in odlok.
	Skupščina daje mnenja k predlogom aktov, ki jih v zvezi z javnim podjetjem oziroma opravljanjem gospodarske javne službe, za katero je to podjetje pooblaščeno, sprejemajo občinski sveti ustanoviteljic, če ni sama predlagateljica teh aktov.
	Skupščina obravnava temeljna razvojna in organizacijska vprašanja družbe, ki se ne nanašajo na vprašanja rednega poslovanja ter vsakodnevnega vodenja tekočih poslov, in ki niso v pristojnosti sveta ustanoviteljic, nadzornega sveta ali občinskih svetov ustanoviteljic. Pristojnosti skupščine javnega podjetja so naslednje: – določanje razvojnih programov ter poslovne politike podjetja ter odločanje o letnih planih javnega podjetja, – imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta, – odločanje o podelitvi razrešnice direktorju in članom nadzornega sveta, – predlaganje ustanoviteljem sprejem ukrepa o povečanju in zmanjšanju kapitala, – imenovanje revizorja, – predhodno odločanje o prometu nepremičnin, če o tem ni odločeno v programu družbe, in o izdajanju vrednostnih papirjev, – predhodno odločanje o investicijskih delih ali najemu posojil, ki niso izrecno zajeta v programu družbe in ki po vrednosti presegajo 1% kapitala družbe po zadnji bilanci stanja, – predhodno odločanje o politiki plač v javnem podjetju na podlagi kolektivne pogodbe in letnega plana ter planiranih in doseženih rezultatov poslovanja, – odločanje o uporabi bilančnega dobička, kolikor to ni v pristojnosti sveta ustanoviteljic, – odločanje o oblikovanju strokovnih, posvetovalnih, nadzornih in drugih organov skupščine in družbe, za katere tako določa odlok, sklep skupščine ali zakon ter imenovanje in razreševanje članov teh organov in komisij, – predlaganje ustanoviteljicam spremembo tega odloka, kolikor to ni v pristojnosti sveta ustanoviteljic, – odločanje o sprejemu splošnih aktov družbe, – odločanje o nadomestilih članom nadzornega sveta, – odločanje o uvedbi in prenehanju izrednih razmer pri dobavi vode, – v drugih zadevah, ki jih določa zakon. Skupščina je dolžna, kolikor pristojni organ odločanje od nje to zahteva, oblikovati mnenje o predlogih: – za spremembo tega odloka in drugih predpisov, ki se nanašajo na javno službo, – poslovnih poročil, obračunov in zaključnih računov, letne bilance stanja, izkaza uspeha ter o razporeditvi dobička in načinu kritja izgube, – tarife javne službe.
	16. člen
	Skupščina se sklicuje s priporočenim pismom, ki mora biti članom vročeno najmanj 7 dni pred datumom seje. Z vabilom mora biti predlagan dnevni red seje.
	V izjemnih primerih se lahko skliče telefonska ali korespondenčna seja skupščine. Odločitev take seje je veljavna samo v primeru, da z njo soglašajo vsi člani.
	Skupščina veljavno odloča, če je navzočih toliko članov, da imajo 55% glasov v skladu s 13. členom tega odloka. V vabilu za skupščino se določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bila sklepčna; skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu.
	Skupščina odloča z večino oddanih glasov (navadna večina), razen če zakon ali odlok določata drugače. Odločitve iz 1., 2., 1, 4., 10. in 11. alinee drugega odstavka 15.člena  1., 2., 3., 6. in 14. alineje drugega odstavka 15. člena  se sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z večino dveh tretjin vseh glasov. Slednjih odločitev ni možno uveljaviti pred 15 dnevom od sprejetja. V primeru naknadnega sklica skupščine se odločitve iz 1., 2., 3., 4., 10., in 11. alinee drugega odstavka.15.člena sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z večino dveh tretjin oddanih glasov
	O seji skupščine se piše zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči na seji. Zapisnik korespondenčne seje podpišejo vsi člani.
	Skupščina za potrebe organizacije svojega dela sprejme poslovnik.
	17. člen
	Nadzorni svet ima šest članov, od katerih štiri člane izvoli in odpokliče skupščina, od tega dva na predlog župana ali občinskega sveta Mestne občine Koper ter po enega na predlog župana ali občinskega sveta občin Izola in Piran, dva člana, ki zastopata delavce, pa izvoli in odpokliče svet delavcev, v kolikor se ta ustanovi in te to zahteva zakon.   Nadzorni svet ima največ šest članov, od katerih štiri člane izvoli in odpokliče skupščina, od tega dva na predlog župana Mestne občine Koper ter po enega na predlog župana Občine Izola in župana Občine Piran. Dva člana, ki zastopata delavce, izvoli in odpokliče svet delavcev, v kolikor se ta ustanovi in če to zahteva zakon.
	Nadzorni svet izvoli izmed svojih članov, predstavnikov ustanoviteljev, predsednika in namestnika predsednika.
	Predsednik sklicuje in vodi seje ter podpisuje zapisnike in sprejete sklepe. V njegovi odsotnosti opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika namestnik predsednika.
	18. člen
	Nadzorni svet nadzira vodenje poslov javnega podjetja ter pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari in imenuje disciplinsko komisijo, ki obravnava hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se izreče ali lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
	Nadzorni svet obvezno obravnava predloge letnih članov podjetja in javne službe, letnih bilanc stanja in izkazov uspeha, razporeditve dobička in poslovnega poročila pred odločanjem skupščine in k temu doda mnenje. Nadzorni svet lahko zahteva od direktorja poročila tudi o drugih vprašanjih, pomembnih za poslovanje družbe.
	Nadzorni svet lahko skladno z zakonom določi, da se smejo določene vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko direktor zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina poda soglasje, je potrebna večina najmanj dveh tretjin vseh glasov skupščine.
	Nadzorni svet o svojem delu in ugotovitvah obvešča občinske svete, nadzorne odbore ustanoviteljic, župane in skupščino družbe.
	Nadzorni svet je dolžan izvesti naloge iz svoje pristojnosti, ki mu jih naloži občinski svet, nadzorni odbor ali župan posamezne ustanoviteljice.
	Nadzorni svet nadzira vodenje poslov javnega podjetja ter pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari, pripravlja predloge za skupščino in izvršuje njene sklepe, sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in daje smernice za delo direktorju. Nadzorni svet mora preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju je predložil direktor družbe. Nadzorni svet mora o ugotovitvah preveritve iz prejšnjega odstavka sestaviti pisno poročilo za skupščino in svet ustanoviteljic. Nadzorni svet lahko zahteva od direktorja poročila tudi o drugih vprašanjih, pomembnih za poslovanje javnega podjetja. Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Nadzorni svet lahko skladno z zakonom določi, da se smejo določene vrste poslov opravljati le na podlagi njegove predhodne pozitivne odločitve. Če nadzorni svet ne odloči pozitivno oziroma zavrne soglasje k predlagani odločitvi, lahko direktor zahteva, da o poslu predhodno odloči skupščina. Za sklep, na podlagi katerega skupščina predhodno odloči o poslu oziroma poda soglasje, je potrebna večina najmanj dveh tretjin glasov skupščine. Nadzorni svet o svojem delu in ugotovitvah obvešča direktorja družbe, občinske svete, svet ustanoviteljic, župane in skupščino javnega podjetja. Nadzorni svet lahko skliče skupščino.
	19. člen
	Nadzorni svet mora biti sklican najmanj enkrat v polletju.
	Vsak član nadzornega sveta ali direktor lahko zahteva, da predsednik nadzornega sveta takoj skliče sejo sveta, in navede namen in razloge zanjo. Seja mora biti sklicana najkasneje v sedmih dneh po zahtevi, izvesti pa jo je treba najkasneje v naslednjih 14 dneh.
	Če zahteva najmanj dveh članov nadzornega sveta ali direktorja ni sprejeta, lahko ti sami skličejo nadzorni svet in predlagajo dnevni red.
	Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica imenovanih članov.
	Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov. V primeru neodločenega izida odloča glas predsedujočega.
	Glede mandata članov se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za skupščino, v zvezi z drugimi vprašanji delovanja pa nadzorni svet sprejme svoj poslovnik.
	20. člen
	Direktor na lastno odgovornost vodi poslovanje in delo družbe.
	Direktorja imenuje in razrešuje v skladu s 15. členom tega odloka skupščina za dobo štirih let. Ista oseba je lahko po poteku mandata ponovno imenovana.
	Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, ima najmanj visoko izobrazbo ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Javni razpis za izbiro kandidata za imenovanje direktorja objavi skupščina najkasneje 6 mesecev pred iztekom mandata prejšnjega direktorja.
	Predsednik skupščine v petnajstih dneh po imenovanju sklene z direktorjem individualno pogodbo.
	Direktor na lastno odgovornost vodi poslovanje in delo družbe. Direktorja imenuje in razrešuje svet ustanoviteljic po postopku in pristojnostih, ki so urejene s posebnimi predpisi. Direktor se imenuje za dobo štirih let. Ista oseba je lahko po poteku mandata ponovno imenovana. Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, ima najmanj univerzitetno izobrazbo, znanje jezika italijanske narodne skupnosti ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Javni razpis za izbiro kandidata za imenovanje direktorja se objavi najkasneje 6 mesecev pred iztekom mandata prejšnjega direktorja. Nadzorni svet v petnajstih dneh po imenovanju sklene z direktorjem pogodbo o zaposlitvi.
	21. člen
	Direktor ima, poleg pristojnosti določenih s tem odlokom, še naslednje pristojnosti:
	zastopanje in predstavljanje družbe;
	določanje nalog zaposlenim v družbi in nadzor njihovega izvajanja;
	odločanje o nakupu blaga, surovin, energije in storitev, o prodaji blaga in storitev, ki ne sodijo med javne dobrine, in o najemanju posojil ter izvajanju investicij, vse v okviru predpisov in veljavnih planov;
	določanje notranje organizacije javnega podjetja v skladu s tem odlokom;
	priprava letnega plana in razvojnih programov podjetja;
	imenovanje vodilnih delavcev;
	izvajanje kadrovske politike ter prerazporejanje in sprejemanje delavcev na delo v skladu s sprejetimi akti;
	odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega podjetja;
	zagotavljanje pogojev za sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe, po določbah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju;
	izvajanje nalog, ki jih zakon določa v razmerju do skupščine ter odločanje o drugih tekočih zadevah.
	22. člen
	Direktor zastopa in predstavlja družbo, v skladu z zakonom in odlokom brez omejitev, razen v naslednjih primerih, ki niso izrecno zajeti v programu družbe, pri katerih mora imeti soglasje skupščine:
	pridobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin;
	pridobivanje, odtujitev ali obremenitev drugih sredstev, katerih posamična vrednost presega 0,5% kapitala družbe po zadnji bilanci stanja;
	izvajanje investicijskih del ter vzdrževalnih del in najemanje posojil v vrednosti, ki presega 1% kapitala družbe po zadnji bilanci stanja.
	23. člen
	Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata:
	na lastno zahtevo;
	če je deloval v nasprotju z interesi družbe ali ustanoviteljic ali v nasprotju zakonom;
	v drugih primerih, ki jih določa zakon.
	Razrešitev lahko predlaga vsak član skupščine, nadzornega sveta, vsak župan oziroma občinski svet.
	Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata: – na lastno zahtevo, – če je deloval v nasprotju z interesi družbe ali ustanoviteljic ali v nasprotju z zakonom ali pogodbo o zaposlitvi ali odlokom o ustanovitvi, – v drugih primerih, ki jih določa zakon. Razrešitev lahko predlaga vsak član skupščine, nadzornega sveta, vsak župan oziroma občinski svet.
	24. člen
	Direktorju preneha mandat:
	če izgubi poslovno sposobnost;
	če postane trajno nezmožen za opravljanje dela;
	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.
	Direktorju preneha mandat z dnem, ko skupščina ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.    Direktorju preneha mandat z dnem, ko svet ustanoviteljic razreši direktorja oziroma ko ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
	25. člen
	Način in postopek razrešitve direktorja ter njegove pravice, obveznosti in odgovornosti, se podrobneje določijo s splošnim aktom družbe, ki ga pripravi in sprejme skupščina ter z individualno pogodbo.   Način in postopek razrešitve direktorja ter njegove pravice, obveznosti in odgovornosti, se podrobneje določijo s splošnim aktom, ki ga pripravi in sprejme svet ustanoviteljic ter v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ki jo z direktorjem sklene nadzorni svet.
	26. člen
	Družbeniki imajo pravico do informiranosti o poslovanju družbe v skladu z zakonom.
	Direktor je dolžan pisno poročati občinskemu svetu ali županu ustanoviteljice na zahtevo, izraženo s sklepom.
	27. člen
	Notranjo organizacijo javnega podjetja in sistemizacijo delovnih mest, vključno s pooblastili drugih vodilnih delavcev, ter razporeditev po plačilnih razredih s pravilniki, po predhodnem mnenju nadzornega sveta, predpiše direktor.
	Razporeditev vodilnih delavcev z njihovimi pooblastili je časovno vezana na mandat direktorja.
	Druge splošne akte družbe sprejema skupščina, če ni s tem odlokom določeno drugače, na predlog direktorja.
	Posamične izvedbene in konkretne akte oziroma navodila za delo izdaja direktor.
	28. člen
	Pravice zaposlenih se uredijo neposredno, na podlagi določb zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in sklenjeno kolektivno pogodbo.
	29. člen
	Za učinkovito zagotavljanje javnih dobrin in uspešno poslovanje družbe sprejema skupščina družbe na predlog direktorja razvojni program in letni plan. Direktor pri pripravi teh aktov sodeluje z občinskimi upravami ter strokovnimi in znanstvenimi institucijami.
	Skupščina družbe lahko pred sprejemom aktov iz prvega odstavka pridobi mnenje organov ustanoviteljic.
	30. člen
	Dejavnost javnega podjetja se financirajo:
	s tarifo javne dobrine - vode; ki jo uporabnikom zagotavlja javno podjetje;
	s prispevkom za priključek na vodovodno omrežje;
	z drugimi prispevki, taksami oziroma dajatvami, ki jih skladno z zakonom in tretjim odstavkom 9. člena tega odloka predpišejo občinski sveti ustanoviteljic ali državni organi;
	iz namenskih sredstev proračunov ustanoviteljic;
	iz državnega proračuna;
	s prodajo blaga in storitev, ki jih nudi družba;
	iz drugih virov.
	Dejavnosti javnega podjetja se financirajo: – s ceno storitev javne službe oskrba s pitno vodo; – z nadomestilom stroškov za priključitev na vodovodno omrežje; – s prihodkom iz naslova izvajanja dejavnosti oskrbe s požarno vodo; – z nadomestilom stroškov vzpostavitve in vodenja katastra gospodarske javne službe; – z drugimi prispevki in javnimi dajatvami, ki jih skladno z zakonom in tem odlokom predpišejo občine, svet ustanoviteljic ali državni organi; – iz drugih namenskih sredstev proračunov ustanoviteljic, poleg sredstev iz tretje in četrte alinejo tega člena; – iz državnega proračuna; – s prodajo blaga in storitev, ki jih nudi družba; – iz drugih virov.
	31. člen
	Javno podjetje se je v zvezi z izvajanjem javne službe glede pridobivanja pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev opreme dolžno ravnati po določbah zakona o javnih naročilih in drugih predpisov, ki bodo te predpise dopolnili ali nadomestili.
	Javno podjetje mora za dejavnosti, ki niso opredeljene kot gospodarska javna služba, voditi v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah ločeno računovodstvo.
	32. člen
	Sedanji direktor Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper p.o. opravlja posle direktorja Rižanskega vodovoda d.o.o. - s.r.l. do poteka mandata.
	Skupščina prične s postopkom imenovanja direktorja najkasneje v šestih mesecih pred potekom mandata direktorja javnega podjetja iz prvega odstavka.
	33. člen
	Do sprejetja ostalih splošnih aktov družbe na podlagi tega odloka se smiselno uporabljajo splošni akti javnega podjetja RIŽANSKI VODOVOD KOPER, p.o., če niso v nasprotju z Zakonom o gospodarskih javnih službah, Zakonom o gospodarskih družbah, drugim predpisom ali tem odlokom.
	Temeljni splošni akti družbe, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, morajo biti usklajeni s tem odlokom najkasneje v roku enega leta od pričetka veljavnosti tega odloka.
	34. člen
	Ta odlok velja kot pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (družbena pogodba), ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
	Direktor poskrbi za predložitev predloga za vpis javnega podjetja v sodni register takoj po uveljavitvi tega odloka.
	35. člen
	Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o organiziranju javnega podjetja Rižanski vodovod Koper (Uradne objave št. 42/89).
	36. člen
	Ta odlok se objavi v Uradnih objavah, ko ga v enakem besedilu sprejmejo Občinski sveti Občine Izola, Mestne občine Koper in Občine Piran.
	Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi iz prvega odstavka.
	Predsedniki Občinskih svetov V Izoli, dne 4. 3. 1998 Številka: 316-3196 Občine Izola DAVORIN ADLER V Kopru, dne 19. 2. 1998 Številka: 462-2/96 Mestne občine Koper LOJZE PERIC V Piranu, dne 4.6. 1998 Številka: 026-5/96- Občine Piran MILENA JUH OBLAK   Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, p.o., v Javno podjetje Rižanski vodovod Koper d.o.o. - Decreto sulle modifiche e integrazioni al decreto sulla trasformazione dell’impresa pubblica “Rižanski vodovod Koper, p.o.” nell’azienda pubblica “Rižanski vodovod Koper d.o.o.” (ital.) (Uradni list Republike Slovenije, št. 41/2010) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:   19. člen  Po uveljavitvi tega odloka sklenejo župani na njegovi podlagi in obveznih sestavin, predpisanih z Zakonom o gospodarskih družbah čistopis pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (družbena pogodba), ki mora biti sklenjena v notarski obliki ali drugi obliki, določeni z zakonom.   20. člen  Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga v enakem besedilu sprejmejo Občinski sveti Občine Izola, Mestne občine Koper in Občine Piran. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi iz prvega odstavka.

Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega občina ne jamči odškodninsko ali kako drugače (drugi odstavek 5. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16).