Na podlagi 110. člena
Statuta Občine Žetale
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2010) je Občinski svet Občine
Žetale na 22. redni seji, dne 22.3.2010, sprejel |
|
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA SVETA
OBČINE ŽETALE |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine
Žetale (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in
dolžnosti članov in članic občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
člani sveta). |
|
2. člen |
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se
lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi
delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
(1) Svet dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah. |
(2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
5. člen |
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik
oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu:
predsednik). |
|
6. člen |
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali
odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI
SVET”. |
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa
sveta. |
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine. |
|
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
7. člen. |
(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v
20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, vendar ne kasneje kot 10
dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list,
s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
8. člen |
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1.
ugotovitev
števila navzočih novoizvoljenih članov, |
2.
poročilo
občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, |
3.
imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta, |
4.
poročilo
mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov, |
5.
poročilo
mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana in |
6.
imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9. člen |
(1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma
član sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
(2) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje
tri-člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko
predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
(3) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta. |
(4) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za
župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti
pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
10. člen |
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem,
ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati
izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena
pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti
vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za
člana sveta. |
|
11. člen |
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta,
mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
(3) S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem
odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
|
|
12. člen |
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed svojih članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo
na konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
13. člen |
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom
občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član sveta ima pravico: |
-
predlagati
svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana, |
-
predlagati
svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
-
glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila oziroma amandmaje teh predlogov; |
-
sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej in
|
-
predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plačila
za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave
ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana
s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
|
15. člen |
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
(2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
16. člen |
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov
in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na
vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
(3) Član sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje
ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali
ustno. |
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka
dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da
je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut. |
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana
do začetka seje ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in
pobud članov sveta.Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine
odgovorita na naslednji seji. |
(8) Župan ali tajnik občine lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
18. člen |
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet z glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
19. člen |
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles,
katerih član je. |
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član
je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko
je to mogoče. |
(3) Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne
pripada del plačila za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v
katerem je bila ta seja. |
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži
treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje
sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
20. člen |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje sveta sklicuje župan. |
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na
podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s
statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
|
21. člen |
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje
članom najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev
na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je
vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku
nadzornega odbora občine, tajniku občine ter predstavnikom medijev. |
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični
obliki na papirju; če tako s pisno izjavo naroči prejemnik, pa lahko
tudi na disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po
elektronski pošti. |
|
22. člen |
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z
gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za
sejo pripravi. |
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom
sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21.
členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi
gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako
sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če
ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova
izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
23. člen |
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim
gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim
telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na
način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati točen datum in čas
trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje. |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica.
Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za
sklep glasovali vsi svetniki, ki so do roka oddali svoj glas. Če je
kateri izmed svetnikov glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja
sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s
tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom
sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
24. člen |
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega
reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni
red seje, potrebna. |
|
25. člen |
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za
katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o
aktu z enako ali podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za
drugo obravnavo. |
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(7) Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če
gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko
delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet
odloči drugače. |
26. člen |
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši prisotni član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
27. člen |
(1) Seje sveta so javne. |
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o
seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na
krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še
obvestilo po elektronski pošti. |
(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
seja občinskega veta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen
od prostora za člane sveta. |
(5) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja
dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi
občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet. |
(6) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega
obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi
po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
28. člen |
(1) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti
ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev
varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega
značaja. |
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko
dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko
poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu
je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči
obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
30. člen |
(1) Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika
prejšnje seje. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva,
da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
31. člen |
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek . |
(3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega
reda in se uvrstijo na takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
32. člen |
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem
redu. |
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine,
zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko
dnevnega reda, na katero je uvrščeno. |
|
33. člen |
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15
minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene,
je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma tajnik
občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset minut. |
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ
sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 15 minut. |
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico
do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri minute. |
|
34. člen |
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in
o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za
razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži
dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame
besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru
odloči svet brez razprave. |
|
35. člen |
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali
dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil
navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali
potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo
zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne
sme trajati več kot pet minut. |
|
36. člen |
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj . V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več
sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
(1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob 18. uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi 15-minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil oziroma amandmajev, mnenj, stališč,
dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih
podatkov. Odmor lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred
oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti
iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor
ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje
reda na seji |
|
39. člen |
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče
govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40. člen |
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
-
opomin, |
-
odvzem besede
ali |
-
odstranitev s
seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
(1) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil
besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na
seji. |
(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na
seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že
dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
(4) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo
vsi poslušalci. |
|
43. člen |
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov
sveta. |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni
sobi na način, kot velja za glasovanje, to je dvig rok. Preverjanje
sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
sveta. |
|
45. člen |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
46. člen |
(1) Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred
odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
|
|
|
47. člen |
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(2) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik
ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(3) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(4) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne
naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«
. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
49. člen |
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri-članska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
tajnik občine ali javni uslužbenec, ki ga določi tajnik. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za
glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in
priimke kandidatov, če jih je več, po abecednem redu prvih črk njihovih
priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ
toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
50. člen |
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
-
datumu in
številki seje sveta, |
-
predmetu
glasovanja, |
-
sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
-
številu
razdeljenih glasovnic, |
-
številu
oddanih glasovnic, |
-
številu
neveljavnih glasovnic, |
-
številu
veljavnih glasovnic, |
-
številu glasov
»ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o kandidatih,
število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
-
ugotovitvi, da
je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja
na seji sveta. |
|
51. člen |
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi
izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana,
ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
|
52. člen |
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno-pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original ali kopijo vabila in gradivo, ki je bilo predloženo
oziroma obravnavano na seji. |
|
53. člen |
(1) Če se seja zvočno snema z magnetogramom, je dobesedni zapisnik
prepis zvočnega zapisa poteka seje. |
(2) Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje. |
(3) Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil
dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje.
Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti
pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(4) Vsakdo lahko zahteva, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Zahtevo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno
pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
|
54. člen |
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za
vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
(2) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki
prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih in dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
(3) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
tajnik občine oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil
zapisnik. |
(4) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na
krajevno običajen način. |
(5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden
na nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta
in se ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika
seznani predsedujoči. |
|
55. člen |
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na
podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter
vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
56. člen |
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu
župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za občinski svet |
|
57. člen |
(1) Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna
telesa sveta je odgovoren tajnik občine. |
(2) Tajnik občine organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za
potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta
in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
7. Delovna
telesa občinskega sveta |
|
58. člen |
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
-
občinskemu
svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih
organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih
podjetij, |
-
opravlja
naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
-
občinskemu
svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
-
pripravlja
predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles,
ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter
direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, zakone in
predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev in
|
-
obravnava
druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
(4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet
praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa
na prvi naslednji seji. |
|
59. člen |
(1) Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega
področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo
zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
60. člen |
(1) Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so
naslednji odbori in komisija: |
-
Odbor za
družbene dejavnosti, ki zajema področja: zdravstvo, socialna vprašanja,
stanovanjska vprašanja, vzgojo in izobraževanje, kulturo in prosveto,
otroško varstvo, šport in rekreacijo, prireditve in proslave,
|
-
Odbor za
gospodarsko infrastrukturo, ki zajema naslednja področja: infrastruktura
in energetika, urejanje javnih površin in pokopališč, gradnja,
prostorsko planiranje, varstvo okolja, naravna in kulturna dediščina,
celostno urejanje podeželja in obnova vasi, |
-
Odbor za
gospodarstvo, ki zajema naslednja področja: gospodarstvo in industrijo,
obrt in podjetništvo, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo, gospodarska
interesna združenja in društva, občinsko lastnino, |
-
Odbor za
zaščito in reševanje, ki zajema naslednja področja:požarno varnost,
reševanje in civilno zaščito, obrambo, naravne, elementarne in druge
nesreče in |
-
Statutarno-pravna komisija. |
(2) Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri člane. |
|
61. člen |
(1) Odbori in komisije delajo na sejah. V dnevni red sej uvrščajo zadeve
iz svoje pristojnosti v skladu s svojim programom in programom dela
občinskega sveta. |
(2) O zadevah iz svoje pristojnosti, o katerih bo razpravljal občinski
svet, morajo razpravljati in oblikovati stališča ter predloge tako, da
bo možno o njih glasovati na seji občinskega sveta. |
(3) Poročilo s predlogi in stališči so dolžni posredovati županu ali
predsedujočemu pred sklicem seje občinskega sveta. |
|
62. člen |
(1) Statutarno pravna komisija sveta ima tri člane. |
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
(4) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem predlog statuta
občine in poslovnika sveta, spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
(5) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
63. člen |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
64. člen |
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa
drugače. |
(2) Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
(3) Prvo sejo odbora skliče župan. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
65. člen |
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
|
66. člen |
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in
vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova
mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po
sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo
župana. |
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema
svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje
odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
(5)Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega
poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
67. člen |
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
VAŠKI ODBORI PRI
OBČINSKEM SVETU |
|
68. člen |
Vaški odbor zlasti: |
-
daje mnenje o
zadevah lokalnega pomena, |
-
ugotavlja
potrebe po izvrševanju aktivnosti lokalnega pomena, |
-
izdeluje
programe dela, ki se nanašajo na zadeve lokalnega pomena in |
-
opravlja druge
naloge, za katere ga pooblasti občinski svet. |
|
|
69. člen |
Vaške odbore ustanavlja občinski svet s sklepom, v katerem določi tudi
njihovo sestavo. |
|
70. člen |
Vaški odbor pri občinskem svetu šteje sedem članov. Svetniki občinskega
sveta so glede na svojo stalno prebivališče člani vaških odborov in eden
izmed njih je predsednik vaškega odbora. Kolikor naselje, za katerega je
imenovan vaški odbor, nima svetnika v občinskem svetu, predsednika in
člane vaškega odbora imenuje občinski svet izmed občanov na predlog
komisije za volitve in imenovanja. |
|
71. člen |
Prvo sejo vaškega odbora skliče župan, vodi pa jo predsednik vaškega
odbora. |
|
72. člen |
Predsednik in člani vaškega odbora se imenujejo za čas trajanja mandata
občinskega sveta, če ni v sklepu o ustanovitvi in imenovanju določeno,
da se imenujejo za krajši čas. |
|
73. člen |
Predsednik in člani vaškega odbora so lahko razrešeni še pred potekom
časa, za katerega se bili imenovani. Namesto članov, ki so bili
razrešeni, občinski svet po postopku, kot je določeno v statutu občine
in s tem poslovnikom, s sklepom imenuje nove člane. |
|
74. člen |
O sklicu seje morajo biti člani vaškega odbora obveščeni najmanj pet dni
pred dnevom seje. Po potrebi je hkrati z vabilom na sejo potrebno članom
vaškega odbora poslati pisno gradivo, ki se bo obravnavalo na sklicani
seji. |
|
75. člen |
Seje vaških odborov so javne. Na seji lahko sodelujejo tudi vabljeni
gosti. |
|
76. člen |
Sejo skliče in vodi predsednik vaškega odbora. Pred pričetkom dela
predsednik ugotovi prisotnost članov odbora in vabljenih. |
|
77. člen |
Vaški odbor lahko veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov
odbora. Odločitev sprejema vaški odbor z večino opredeljenih glasov
prisotnih članov. Glasuje se z dvigom rok. Na zahtevo posameznega člana
vaškega odbora se lahko v zapisnik posebej zapiše, kako je glasoval v
kateri zadevi. |
|
78. člen |
O poteku seje se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in
zapisnikar, ki ga na predlog predsednika določi vaški odbor. Zapisnik se
potrdi na prvi naslednji seji vaškega odbora. Zapisnik se v enem izvodu
hrani pri občinski upravi, en izvod pa pri vaškem odboru. |
|
79. člen |
Delo vaških odborov vodi in usklajuje tajnik občinske uprave. |
|
80. člen |
Za potek seje in vzdrževanje reda na seji vaškega odbora se smiselno
uporabljajo določila tega poslovnika o poteku seje in vzdrževanju reda
na seji občinskega sveta. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne
določbe |
|
81. člen |
(1) Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in
statutom naslednje akte: |
-
poslovnik o
delu sveta, |
-
proračun
občine in zaključni račun, |
-
planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
-
odloke, |
-
odredbe, |
-
pravilnike, |
-
navodila in |
-
sklepe. |
(2) Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom
občine. |
|
82. člen |
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge
splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno,
predlaga občinskemu svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen aktov iz prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
83. člen |
(1) Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
|
84. člen |
(1) Predlog odloka mora vsebovati pravno podlago, naslov odloka,
besedilo členov in obrazložitev. |
(2) Obrazložitev obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo
sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi
grafično ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
85. člen |
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
86. člen |
(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta in županu, kadar ni
predlagatelj, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. |
(2) Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
|
87. člen |
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov
navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo
ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga
odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom. |
(5) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog
predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
88. člen |
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
89. člen |
(1) V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem
členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem
členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
(2) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo
spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki
amandmaja. |
(3) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(4) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka,
h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji,
na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
90. člen |
(1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina navzočih članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
91. člen |
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku,
kot velja za sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema občinski po postopku, določenem s tem
poslovnikom. |
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet
na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
92. člen |
(1) Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih
ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog
ne obravnava. |
|
3. Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
93. člen |
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi
hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. |
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku,
se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi
obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga
odloka na isti seji. |
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na
amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
94. člen |
(1) Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da
bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega
splošnega akta, ki se sprejema po dvofaznem postopku, če gre za: |
-
manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
-
prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
-
uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
-
spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali |
-
prečiščena
besedila aktov. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da občinski svet spremeni
svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava
opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi
predloga. |
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega
akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in
amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
|
95. člen |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati 15 dan
po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako
določi občinski svet. |
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
96. člen |
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
(2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in
konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
97. člen |
(1) Predlog proračuna občine za prihodnje leto mora župan predložiti
občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna
državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog
proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
(3) V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec
občinske uprave občinskemu svetu: |
-
temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
-
načrtovane
politike občine, |
-
oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
-
okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt in |
-
načrt
razvojnih programov. |
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet splošno
razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno
razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku
sedem dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z
obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če občinski svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v
javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno
razpravo župan. |
|
98. člen |
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog
proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na
spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov
k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na
krajevno običajen način. |
|
99. člen |
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa
sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave
zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah
pojasnijo predlog proračuna občine. |
|
100. člen |
(1) Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče
sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko
člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred
sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega
odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in
izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se
zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
101. člen |
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o
proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne
razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval
pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni
upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je
sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
102. člen |
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih
ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje
nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati
ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S
sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o
proračunu občine. |
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe
lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na
kateri bo predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži.
O predlogu uskladitve ni razprave |
(5) Občinski svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog
sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti in o odloku o
proračunu občine. |
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora
župan predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem
odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
103. člen |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša,
sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece
in se lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o
začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
104. člen |
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga
proračuna. |
|
105. člen |
(1) Zaključni račun obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni
javne razprave. |
(2) Zaključni račun sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za skrajšani postopek za sprejem odlokov. |
|
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
|
106. člen |
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni
obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo
drugo obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom
prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in
v javni obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek
o odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
107. člen |
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
(4) Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
108. člen |
(1) Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih
sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko
predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega
akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema občinski
svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
109. člen |
(1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi
statutarno-pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega
splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se
pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi
svet. |
(3) O sprejemi uradnega prečiščenega besedila odloča svet brez
obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi. |
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
110. člen |
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
111. člen |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o
kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri
čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo
za enega od kandidatov. |
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi
javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in
priimek kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da
se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se
lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
112. člen |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov
sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
113. člen |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od
predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi
novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu
glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se
ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako
število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles občinskega sveta |
|
114. člen |
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov
za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika
delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti
seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani
vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi
posamično glasovanje na isti seji sveta. |
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Postopek za
razrešitev |
|
115. člen |
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga
določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je
osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ene
četrtine članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži
pri komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so
navedeni razlogi za razrešite. |
|
116. člen |
(1) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
(2) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(3) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
117. člen |
(1) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O razrešitvi ser izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
3. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
118. člen |
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna
predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
(5) Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(6) Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje
občinski volilni komisiji. |
(7) Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega
kandidata. |
|
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
119. člen |
(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan,
določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed
javnih uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov,
ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
120. člen |
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi
sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
121. člen |
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(3) Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske
uprave. |
(4) Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
(5) Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila
in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
122. člen |
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki
javnih občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles,
ki so zaupne narave. |
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. DELO
OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
123. člen |
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
124. člen |
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe
tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov. |
|
125. člen |
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga
med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži
statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je
dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
XI. KONČNI DOLOČBI |
|
126. člen |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega
sveta Občine Žetale (Uradni list RS, št. 26/99, 11/01 in 5/03). |
|
127. člen |
Ta poslovnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka: |
Datum: 22.3.2010 |
|
|
Občina Žetale |
|
Župan Anton
BUTOLEN, l.r. |
|