New Page 1

 

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in in 16. člena Statuta občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/06 -UPB) je Občinski svet Občine Velike Lašče na 15. redni seji dne 19. decembra 2008 sprejel

 

Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje VP 25/1 Ločica -

območje za proizvodne dejavnosti

 

I. Uvodne določbe

 

1. člen

(predmet podrobnega prostorskega načrta)

 

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za novo proizvodno cono v Občini Velike Lašče za območje urejanja z oznako VP 25/1 Ločica (v nadaljevanju OPPN).

 

2. člen

(namen prostorske ureditve)

 

Namen izdelave OPPN je ureditev proizvodne cone ob državni cesti G2-106, južno od naselja Turjak. V območju se locira in razvija proizvodne, predelovalne in storitvene dejavnosti občine Velike Lašče.

 

3.člen

(strokovne osnove)

 

Strokovne osnove za izdelavo OPPN so:

-          Navezava poslovno proizvodne cone VP 25/1 Ločica na cesto G2-106; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Prometnotehniški inštitut, Ljubljana 2007;

-          Geološka sestava na severozahodnem delu območja poslovne cone Ločica s smernicami za posege v prostor; izdelal Geologija d.o.o., Idrija, december 2007;

-          Izgradnja javnega vodovodnega omrežja za poslovno - proizvodni kompleks na Turjaku (ureditveno območje VP 25/1 - Ločica); JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o.; Ljubljana, št. projekta 244 V, januar 2008;

-          okoljsko poročilo za občinski podrobni prostorski načrt; OIKOS d.o.o., Domžale, februar

2008.

 

4. člen

(sestavni deli OPPN)

 

Podrobni prostorski načrt obsega besedilo in kartografski del:

I.        Besedilo odloka

II.      Kartografski del

 

-          izsek iz odloka o dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986 - 2000 in družbenem planu Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 - 1990 za območje občine Velike Lašče (Ur.l. RS, št. 11/86, 23/91, 71/93, 62/94, 70/98, Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 4/04),

-          katastrski načrt z mejo ureditvenega območja,

-          prikaz območij varovanj,

-          prikaz povezav,

-          oblikovanje terena,

-          prometna ureditev,

-          razmejitev območja urejanja,

-          prostorska ureditev,

-          zbirna karta komunalnih vodov

-          nova parcelacija.

 

 

5. člen

                                                            (priloge OPPN)

 

Priloge OPPN so:

1.       izvleček iz strateškega prostorskega akta,

2.       prikaz stanja prostora,

3.       strokovne podlage,

4.       smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.       obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6.       spis postopka priprave in sprejemanja OPPN,

7.       povzetek za javnost,

8.       okoljsko poročilo,

9.       zakoličbeni podatki.

 

 

II. Ureditveno območje OPPN

 

6. člen

(ureditveno območje OPPN) (1)

 

Ureditveno območje OPPN zajema parcele: 1919/1-del, 1920, 1922, 1923, 1925-del, 1926,

1927, 1930, 1931, 1932, 3585/2, 3611/2, 3611/3, 3611/5, 3996/2, 3996/3 in 4002/4-del

(cesta); vse k.o. Turjak.

(2)Površina ureditvenega območja OPPN znaša 55.926,9 m2. Meja ureditvenega območja OPPN je prikazana na karti »Območje podrobnega prostorskega načrta« (list 2) v merilu M 1:1000, ki je sestavni del OPPN.

Ureditveno območje je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote: F1, F2, F3, F4, F5, F6 in

F7.

 

7.člen

(vplivno območje)

 

(1) Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja, ki so navedena v 6. členu tega odloka ter parcele oz. dele parcel izven območja urejanja, na katerih se izvedejo objekti in ureditve, potrebne za izvedbo tega OPPN :

-        za ureditev navezave gozdne ceste Malo Smrečje: parc.št.: 1925,1928, k.o. Turjak;

-        za ureditev nadomestnih gozdnih vlak: parc.št.: 1919/1, k.o. Turjak;

-        za ureditev križišča na cesti G2-106: parc.št.:3585/1, 3611/1, 3611/4, 3611/6, 3611/7,

3996/4, 4068/1 vse k.o. Turjak;

-    za priključitev na obstoječe elektro omrežje: parc.št.:1933, 1937/2, 1940, 2059, 2061, 2064, 2065, 2067, 2085, 2174/1, 2176, 2177, 2179, 2180, 2184, 2185, 2187, 2189, 2190, 2191, 2192, 2196, 2197, 2272/2, 2278, 4012/1, 4014, 4036 vse k.o. Turjak;

-   za priključitev na obstoječe vodovodno omrežje: parc.št.:19/4, 1919/1, 3616, 3995, 4068/1 vse k.o. Turjak;

(2) Vplivno območje v času gradnje je prikazano na karti »Prikaz povezav« v merilu M 1:

1000, ki je sestavni del tega OPPN.

(3)   Vplivnega območja med obratovanjem proizvodne cone z razpoložljivimi podatki ni

mogoče določiti. Zato naj se vplivno območje v času obratovanja določa posebej v okviru

strokovne ocene vplivov na okolje oz. poročila o vplivih na okolje za posamezno dejavnost

proizvodne cone.

 

8.člen

(dovoljeni posegi)

 

(1) Na celotnem ureditvenem območju tega OPPN so dovoljeni naslednji posegi:

-          posek in odstranitev obstoječega rastlinja,

-          prestavitve obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, skladno z pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora,

-          izkop, nasutje, utrjevanje, predobremenitve, odvodnjavanje in ostali posegi v zvezi z sanacijo in pripravo stavbnega zemljišča,

-          izvedba prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in okoljske infrastrukture,

-          gradnja objektov,

-          ureditev parkirnih, manipulacijskih in drugih funkcionalnih površin,

-          ureditve grajenega javnega dobra,

-          postavitev enostavnih objektov v obsegu in po določilih tega OPPN,

-          ozelenitev in zasaditev prostih površin,

-          izvajanje ukrepov za omilitev in sanacijo vplivov na okolje,

-          dozidave objektov v gabaritih in za namen, kot je po določilih tega podrobnega prostorskega načrta določeno za novogradnje,

-          spremembe namembnosti objektov v obsegu in po določilih tega podrobnega prostorskega načrta.

 

9. člen

(rušitve, prestavitve in nadomestne povezave)

 

(1)   Za potrebe tega OPPN se prestavi del obstoječega TK omrežja, ki poteka preko

ureditvenega območja.

(2) Zaradi prekinitve se nadomesti naslednje ceste in poti:

-          lokalna cesta do naselja Laporje, se izvede preko ceste z oznako C3, od katere se uredi priključek na obstoječo lokalno cesto izven območja OPPN,

-          gozdna cesta se nadomesti oz. se prevozi za potrebe gozdnega gospodarjenja izvajajo po cesti z oznako C5 od katere je uredi priključek na obstoječo gozdno cesto izven območja

OPPN;

-     za potrebe gozdnega gospodarjenja se izven območja urejanja uredijo nadomestne gozdne vlake (ki so bile z ureditvijo na območju urejanja ukinjene) po navodilih Zavoda za gozdove, KE Škofljica.

(3) Rušitve objektov niso predvidene.

 

 

III. Opis rešitev načrtovane prostorske ureditve

 

10. člen

 (namembnost)

 

(1)Namembnost je določena glede na funkcionalne enote.

(2)V vseh funkcionalnih enotah, razen na območju funkcionalne enote F 7, so dovoljene poslovne in skladiščne dejavnosti.

(3) Poleg tega dejavnosti iz 2. odstavka tega člena so v posameznih funkcionalnih enotah dovoljene še naslednje dejavnosti:

-          F1 in F2 - trgovske, gostinske in druge storitvene dejavnosti;

-          F3 - proizvodne in predelovalne dejavnosti ter klavno predelovalna dejavnost,

-          F4 - trgovska dejavnost ter proizvodne in predelovalne dejavnosti;

-          F5 - dejavnosti vezane na promet in transport (vzdrževanje cestišč, javnih površin, parkiranje tovornih vozil, vzdrževanje in popravila vozil, strojev in naprav);

-          F6 trgovska dejavnost, gostinska dejavnost in dejavnosti vezane na promet in transport (vzdrževanje cestišč, javnih površin, parkiranje tovornih vozil, vzdrževanje in popravila vozil, strojev in naprav);

V funkcionalni enoti F7 so dovoljene komunalne dejavnosti oz. ureditev skupne čistilne naprave ter pripadajočih ureditev.

11.člen

(prostorska zasnova)

 

(1)    Izhodišče prostorske zasnove je razporeditev dejavnosti z reprezentativnimi programi z več obiska v pas ob državni cesti. Tu so predvidene storitvene dejavnosti: poslovne in trgovske dejavnosti, skladiščenje in gostinske dejavnosti. Dejavnosti povezane s pogostimi tovornimi prevozi, večjimi manipulativnimi in skladiščnimi površinami ter zahtevnejšimi tehnološkimi procesi so umeščene v notranjost obravnavanega območja. Pri dejavnostih s tehnološko funkcionalnim procesom, ki zahteva gradnjo hal, naj bo lokacija le teh predvidena v ozadju, ob javni cesti pa naj se predvidijo upravni prostori.

(2)    Posebna prostorska oz. funkcionalna enota (F7) je predvidena za ureditev skupne čistilne naprave. Lokacija je predvidena ob SV meji območja, v bližini obstoječega vodotoka, kamor se bodo odvajale ustrezno prečiščene odpadne vode.

(3)    Organizacija prostora ima naslednje elemente:

 

-          ob državni cesti zeleni pas z zasaditvijo drevja;

-          ob cestah z oznako C2 in C3 v smeri proti funkcionalnim enotam F1 in F2 se usmerjajo dejavnosti z večjim obiskom strank.

-          ob JV meji območja urejanja se v smeri vidne izpostavljenosti proti naselju Laporje in med državne ceste - je predviden zeleni pas z drevjem in grmovnicami.

 

(4)    V primeru panoge, ki se ne deli na klasične prostorsko - funkcionalne dele, so dopustne tudi drugačna ureditve, kot so prikazane na karti "Prostorska ureditev" (list 8) , vendar mora ureditev slediti redu na način, da je na cesto orientiran najbolj reprezentativen del.

(5)    Stranice vseh objektov morajo biti vzporedne z notranjim javnim cestnim omrežjem. (6)Dopustna je ureditev manipulativnega dvorišča oziroma površin okrog vseh objektov. Parkirna mesta so lahko razporejena tudi kjerkoli drugje na parceli (obvezna pa so ob javni cesti).

(7) Zeleni pas in vsaj ena vrsta parkiranja je obvezna tudi za takšne dejavnosti.

 

12.člen

(regulacijske omejitve)

 

(1) Posegi v prostor morajo upoštevati naslednje regulacijske omejitve:

-          Regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi;

-          Gradbena meja (GM) je linija, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost. Gradbena meja se lahko preseže do 1,5 m z nadstreški in za zaščite vhodov, pri postavitvi medsosedskih ograj in ureditvi dostopov, klančin ter dvigal za invalide.

-          Gradbena linija (GL) je linija, ki se jo morajo dotikati fasade novogradenj, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji. Dovoljeni so le manjši zamiki delov fasade.

-          Funkcionalna enota (F) je površina, ki se ureja z enotnimi merili in pogoji, vsebuje eno ali več gradbenih parcel.

(2) Prostorska zasnova je prikazana v kartografskem delu OPPN na prikazih "Razmejitev območja urejanja" (list 7) in "Prostorska ureditev" (list 8).

 

13.člen

(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)

 

(1)  Znotraj vseh funkcionalnih enot, razen na območju funkcionalnih enot F1 in F2, je

dopustno postavljati naslednje vrste enostavnih objektov po veljavni zakonodaji:

1. Pomožni objekti:

a)     ograje (varovalne ograje max. višine 2 m; oporni zidovi in žive meje);

b)     pomožni infrastrukturni objekti:

 

-          pomožni cestni objekti,

-          pomožni energetski objekti,

-          pomožni telekomunikacijski objekti,

-          pomožni komunalni objekti,

c)   pomožni kmetijsko - gozdarski objekti

2.   Začasni objekti (namenjeni sezonski turistični ponudbi, prireditvam in skladiščenju);

3.   Spominska obeležja;

4.   Urbana oprema.

 

(2)    V funkcionalnih enotah F1 in F2 je dovoljena postavitev enostavnih objektov po prejšnjem seznamu, razen pomožnih kmetijsko - gozdarskih objektov in večnamenskih kioskov.

(3)    Postavitev enostavnih objektov ne sme ovirati rabe prostora, objektov in sosednjih parcel, izgradnje, rabe in vzdrževanja javne infrastrukture. Prav tako ne sme ovirati prometa, zmanjševati preglednosti in varnosti za vse uporabnike.

(4)    Ograje je dovoljeno postaviti na ali ob parcelni meji. V primerih večjih gradbenih enot v funkcionalni enoti je možno ograditi samo zemljišče določeno z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami. V primeru združenih več gradbenih enot v enovit objekt je možno ograditi tudi funkcionalno zemljišče.

 

14.člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

 

(l)Objekti se lahko gradijo samo klasično, s prefabriciranimi elementi, betonskimi ali jeklenimi konstrukcijami. Stavbni niz znotraj posameznih funkcionalnih enot je dopustno graditi strnjeno ali z medsebojnimi odmiki, ki morajo znašati minimalno 3 m. (2)Glavni vhodi v objekte morajo biti obrnjeni proti notranji cestni mreži.

(3)  Strehe so lahko ravne ali eno ali dvokapne z naklonom do 12 stopinj. V kolikor so strehe z

naklonom, mora potekati smer slemena objektov:

-          v funkcionalnih enotah F1 in F2 obvezno vzporedna z cesto C2 ali C3,

-          v funkcionalni enoti F6 morajo objekti ob cesti i C4 imeti sleme vzporedno z cesto, ostali objekti pa pravokotno na cesto C4;

-          za ostale objekte v drugih funkcionalnih enotah je smer poljubna oziroma se mora prilagati že zgrajenim objektom.

 

(4)     Barva kritine je lahko samo v odtenkih sive barve. Strešine se zaključujejo za fasadnimi venci, brez napuščev. Možna je izvedba nadstreškov nad vhodi in dovozi. Nadstreški morajo biti izvedeni z lahkimi konstrukcijami in nakloni enakimi ali manjšimi kot pri strehah.

(5)     Barve fasad morajo biti umirjene in oblikovane tako, da čim manj izstopajo iz krajinske slike širšega območja. Na fasadah obrnjenih proti notranji cestni mreži so možni barvni poudarki, ki lahko zasedejo največ 30% fasadne površine orientirane proti cestni strani. Fasade objektov na JZ strani proizvodne cone (prot državni cesti) morajo biti oblikovane enotno. Fasade objektov, ki so daljše od 50 m, višje kot 7 m ali imajo površino večjo od 230 m2 morajo biti arhitekturno ali vizuelno členjene. Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) mora biti tudi barvna študija fasad.

(6)    Pri oblikovanju objektov so izjemoma možni oblikovni poudarki, ki odstopajo od enotne podobe objektov in jih potrdi pristojna občinska služba. Obdelani morajo biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).

(7)    Objekti znotraj funkcionalnih enot morajo biti oblikovani enotno in med seboj skladno. Objekti, ki se gradijo fazno, morajo biti oblikovno skladni s prejšnjimi fazami objekta in z objekti znotraj funkcionalne enote v kateri se gradijo.

(8)    Enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z ostalimi objekti v funkcionalni enoti.

(9)    Na območju tega OPPN je dovoljeno postavljati ograje skladno z 4. odstavkom 13. člena tega odloka. Ograje morajo biti transparentne, visoke največ je 2 m ter žičnega ali rešetkastega polnila. Ograje ne smejo ovirati izvedbe prometnic s predpisanim svetlim profilom, njihova oblika, materiali in višina pa mora biti usklajena s prometnovarnostnimi predpisi. Ograje morajo biti sive in enotno oblikovane v vsej proizvodni coni.

(10)  Dopustna je postavitev označevalnih - reklamnih napisov. Napisi smejo biti osvetljeni,

vendar ne utripajoče oz. kakorkoli spreminjajoče. Dopusten je le spreminjajoč prikaz ure ali

zunanje temperature.

 

15. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

 

(1)     Pri izvajanju vkopov, nasipov in ostalih zemeljskih del se mora upoštevati reliefne značilnosti in geomehanske lastnosti hribine.

(2)     Vkopne brežine v dolomitni hribini morajo imeti naklon 1:1, pri strmejših brežinah se mora predvideti delno varovanje (pozidavo) zdrobljenih (milonitnih) con ali izvedba podpornih zidov preko celotne brežine. Vkopne brežine v glinastem sloju morajo imeti naklonu 1:3.

(3)     Nasipne brežine morajo imeti naklon 2:3. Nasipi se morajo biti izvedeni na raščeno kamninsko podlago (dolomit), v ravninskem delu pa tudi na glinasti podlagi. Nasipi morajo biti iz zmrzlinsko odpornega materiala (dolomitni ali apnenčev grušč, drobljenec.

(4)     Nasipne brežine se lahk nadomesti s podpornim zidom. Ti morajo biti strukturirani ali obloženi z lokalnim kamenjem - dolomitom.

(5)     Za določitev potrebnih varovalnih ukrepov pri izvedbi izkopov in ostalih zemeljskih del je potrebna obvezna prisotnost geologa - geomehanika v času pripravljalnih del in v času gradnje, ki določi potrebne ukrepe na samem terenu.

(6)     Vse zunanje površine funkcionalnih enot, razen prometnih in manipulacijskih, se zatravi.

(7)     Na gradbeni parceli poslovne stavbe je potrebno zagotoviti zeleno površino v najmanj 10 % funkcionalne površine.

(8)     Ob robovih vseh občinskih cest je obvezna ozelenitev. Minimalna širina zelenega pasu je 1,5 meter. Pas mora potekati vzporedno s cestiščem. Ob nekaterih cestah se predvidi enostranski enojen drevored. Zeleni pas je v tem primeru širok minimalno 3 m. Zelene pasove je dopustno prekiniti zaradi uvoza ali izvoza.

(9)     Zeleni pas je obvezen ob državni cesti G2-106. Zeleni pas mora biti zatravljen in zasajen z drevjem. Zeleni pas je obvezen tudi vzdolž JV meje območja OPPN - v smeri vidne izpostavljenosti proti naselju Laporje in državni cesti; predvidena je zasaditev z srednje visokimi grmovnicami ter drevjem.

 

(10)     Prestavljeno strugo vodotoka se delno kanalizira, brežine pa zatravi in mestoma zasadi z obrežno vegetacijo.

(11)     Rastlinske vrste s koreninami ne smejo segati v varovano območje komunalnih vodov, krošnje dreves ne smejo ovirati prometa.

(12) Vse zelene površine je potrebno načrtovati tako, da jih je možno vzdrževati (košnja, zalivanje). Zelene površine in rastlinje morajo redno vzdrževati lastniki parcel.

 

16. člen

(lokacijski pogoji za projektiranje in gradnjo)

 

(1) Predvideni so štirje višinski gabariti in sicer:

-          pP - pritličje proizvodne višine (višina zaključnega venca 8 m),

-          P - pritličje,

-          P+1 - pritličje in nadstropje,

-          P+1+M - pritličje, nadstropje in mansarda.

(2) Dopustna etažnost objektov je glede na funkcionalne enote (F) naslednja:

-          F 1, F 2: P+1+M (objekt na J robu območja F2: P+1);

-          F 3, F4, F5: Pp (proizvodna višina) oz. P +1

-          F 6: P+1 oz. pP (proizvodna višina)

-          F 12: P

 

(3)    Znotraj funkcionalnih enot F1 in F 2 so za objekte ali dele objektov dovoljene tudi nižje etažnosti od predpisanih, vendar največ za višino ene etaže. Deli objektov so lahko nižji za eno etažo, pri čemer je višji del vedno orientiran proti notranji cesti.

(4)    Najvišja dopustna višina objektov je 12 metrov. Objekti imajo lahko eno etažo pod nivojem terena oz. najglobje do 2 metra nad nivojem talne vode. Strehe objektov morajo biti oblikovane skladno s 3. odstavkom 14. člena tega odloka.

(5)    Kapacitete območja:

 

-          dopustna izraba gradbene parcele FI: do 0,8;

-          dopustna zazidanost gradbene parcele: do 0,4

 

17.člen

(odmiki)

 

1) Vsi objekti oziroma njihove skrajne točke morajo biti od meje območja urejanja tega OPPN oddaljeni najmanj 4,0 m. Dopustna so lokalna odstopanja, vendar ne več kot v dolžini dveh metrov in ne za več kot 1 meter prekoračitve.

(2) Prejšnji odstavek ne velja za objekte, ki so predvideni v neposredni bližini gozdnega roba. Ti objekti oziroma njihove skrajne točke morajo biti od gozdnega roba oddaljeni minimalno 10 m.

 

18. člen

(neoviran dostop)

 

(1) Do vseh objektov v javni rabi mora biti zagotovljen neoviran dostop in vstop (brez grajenih in komunikacijskih ovir) za funkcionalno ovirane osebe. Tem mora biti omogočen samostojen in varen dostop do prostorov, ki so namenjeni javni rabi in uporaba teh prostorov.

 

 

IV. Zasnova projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture in obveznost

priključevanja objektov nanjo.

 

19. člen

(Splošne določbe)

 

1) Primarno in sekundarno komunalno in energetsko omrežje, objekti in naprave morajo potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočena njihova neovirana gradnja in vzdrževanje.

(2)    Objekti znotraj ureditvenega območja OPPN se priključujejo na komunalno in energetsko omrežje in naprave pod pogoji in s soglasjem upravljalca prizadete javne gospodarske infrastrukture.

(3)    Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij naprav ter mest priključevanja zaradi ustreznejših rešitev ter ustreznejše oskrbe in racionalnejše etapne izvedbe. S spremembami mora soglašati upravljalec prizadete javne gospodarske infrastrukture.

(4)    Ureditev komunalne in energetske infrastrukture je razvidna iz grafične priloge "Zbirna karta komunalnih vodov" (list 9).

 

20. člen

(Prometno omrežje)

 

(1)    Za navezavo območja proizvodnih dejavnosti VP 25/1 Ločica na glavno cesto G2-106 je potrebno do začetka obratovanja proizvodne cone izvesti rekonstrukcija križišča na glavni cesti G2-106 v enotno nesemaforizirano križišče glavne ceste G2-106 z lokalno priključno cesto za proizvodno cono in lokalno cesto Mali Osolnik ter s posebnimi levimi pasovi in otoki za umirjanje na prednostni glavni cesti.

(2)    Navezavo vasi Laporje na glavno cesto G2-106 se mora urediti po cestah C3 in C1 preko območja proizvodnih dejavnosti VP25/1 Ločica ter rekonstruiranega križišča iz 1 . odstavka tega člena. Po izgradnji nove navezave vasi Laporje na glavno cesto G2-106 se obstoječi priključek na glavno cesto ukine.

(3)    Za priključevanje območja proizvodnih dejavnosti VP 25/1 Ločica na glavno cesto G2-106 iz 1. odstavka tega člena, je potrebno na osnovi pridobljenih projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdelati projekt PGD/PZI in nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.

(4)    Vse prometne površine na območju proizvodne cone morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 9 ton osnega pritiska.

(5)    Površine vozišč so lahko utrjene z betonskim, kamnitim oziroma asfalt betonskim obrabnim slojem.

(6)    Dostopi z javne ceste se morajo urediti za vsako parcelo posebej ali za več parcel skupaj. Urejeni morajo biti tako, da omogočajo tekoče in varno odvijanje prometa na javnih cestah.

(7)    V primeru, da je iz javne ceste dovoz urejen na parcelo ali parcele mimo vratarja ali zapornice, mora biti na parceli izven javne ceste pred zapornico urejena površina za ustavljanje vozil. Vozila v nobenem primeru ne smejo stati ali parkirati na javni cesti, niti kako drugače ovirati prometa na njej.

(8)    Javne ceste se ne smejo nikjer zapirati, na njih je prepovedano postavljati začasne ali enostavne objekte ali druge ovire, ki bi posegale v svetli profil dostopne ceste in onemogočale tekoče in varno odvijanje tovornega, osebnega in intervencijskega prometa.

(9)    Javne ceste so označene z oznakami od C1 do C5. Normalni prečni profili posameznih ceste so:

Cesta z oznako C1:

 

- enostranski hodnik za pešce

1,5 m

 - vozišče skupne širine

7,5 m

- zeleni pas z drevoredom

6 – 8 m

Cesta z oznako C2:

 

- zeleni pas z drevoredom

3 m

- enostranski hodnik za pešce

1,5 m

 - vozišče skupne širine

6,5 m

 - zeleni pas

1,5 m

Cesta z oznako C3:

 

 - zeleni pas z drevoredom

3 m

 - enostranski hodnik za pešce

1,5 m

 - vozišče skupne širine

6,5 m

 - zeleni pas z drevoredom

6 m 9

Cesta z oznako C4:

 

- enostranski hodnik za pešce

1,5 m

- vozišče skupne širine

6,0 m.

Cesta z oznako C5:

 

 - vozišče skupne širine.

7,5 m.

(10) Parkirne površine se mora zagotoviti v sklopu pripadajočega funkcionalnega zemljišča.

Število potrebnih parkirnih mest se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. Parkirne vzorce prikazane v kartografskem delu je možno spreminjati in dopolnjevati glede na potrebe, ki bodo izhajale iz podrobnega programa investitorja. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene. Vsaj 10 % parkirnih mest mora biti dostopnih z javne ceste (za obiskovalce, brez morebitnih zapornic).

 

21. člen

 (Elektro omrežje)

 

(1)        Vse nove objekte v ureditvenem območju tega OPPN se mora priključiti na elektroenergetsko omrežje.

(2)        Za priključitev predvidenih objektov je potrebna predhodna postavitev nove transformatorske postaje s priključnim srednjenapetostnim 20 kV kablovodom iz obstoječega 20 kV daljnovoda.

 

(3)    Občina Velike Lašče mora predhodno zagotoviti ustrezno traso kablovoda iz bližnje točke obstoječega daljnovoda in pridobiti soglasja od lastnikov prizadetih parcel ter služnost za gradnjo in vzdrževanje.

(4)    Transformatorska postaja mora biti distribucijska z več odcepi in več meritvami na NN strani. Vgrajeni transformatorji in oprema morajo ustrezati pogojem soglasodajalca. Pogoje priključitve poda pristojna elektrodistribucija. Za priključitev novih objektov se zgradi NN kabelski razvod od nove transformatorske postaje v večcevni kabelski kanalizaciji s potrebnimi kabelskimi jaški. Vse obstoječe kablovode, ki ležijo v območju gradbenih posegov je potrebno prestaviti.

 

22. člen

(Odvajanje komunalnih in padavinskih vod)

 

1) Vse nove objekte v ureditvenem območju tega OPPN se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje.

(2)     Za odvajanje odpadnih voda se zgradi kanalizacijski sistem za komunalne odpadne vode in čistilna naprava. Za odvajanje meteornih voda se zgradi ločen sistem za odvajanje meteornih voda. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi.

(3)     Vse industrijske odpadne vode se odvajajo v kanalizacijski sistem komunalnih odpadnih vod. Industrijske odpadne vode se morajo pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje očistiti oz. nevtralizirati do tiste mere, ki jih sistem dopušča.

(4)     Odvajanje padavinskih odpadnih voda s prometnih in manipulativnih površin se mora speljati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj v javno meteorno kanalizacijo ceste, ki se zaključi z izlivom v vodotok.

(5)     Padavinske vode iz streh objektov se ponika v ustreznih ponikovalnih poljih lociranih na parcelah posameznih lastnikov ali pa se jih spelje v vodotok. V kolikor se te vode ponika, morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa mora biti računsko dokazana v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). V kolikor ponikanje ni možno, se lahko čiste meteorne vode spelje v obstoječi vodotok prek zadrževalnih bazenov.

(6)     Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje in čiščenje peskolovov ter lovilcev olj in maščob.

(7) Za čiščenje odpadnih voda proizvodno obrtne cone se mora zgraditi čistilna naprava. Čistilno napravo je treba priključiti na električno omrežje, vodovod in TK omrežje. Očiščeno vodo s čistilne naprave je treba speljati v kanalizirani odvodnik, nastali mulj pa odvažati na večjo čistilno napravo ali na urejeno deponijo tovrstnega materiala.

 

23.člen

(Oskrba z vodo)

 

(1)    Obstoječe vodovodno omrežje Turjak ni dimenzionirano za večje porabnike vode. Zato je za zagotavljanje trajne nemotene vodooskrbe obrtne cone in drugih porabnikov potrebno postopno pristopiti k obnovi celotnega vodovodnega sistema Turjak.

(2)    V prvi fazi naj se obnovi primarni vodovod na odseku med vodohranom Veliki Osolnik in Zgornjim Turjakom. Do takrat iz vodovodnega omrežja ni mogoče zagotavljati zadostnih količin vode za požarno varstvo in je potrebo zagotoviti vodo za gašenje iz drugih virov.

(3)    Za napajanje območja proizvodnih dejavnosti VP-25/1 Ločica s pitno vodo je potrebno zgraditi sekundarni vodovod, NL DN 150 ter NL DN 100.

(4)    Pri načrtovanju in gradnji priključevanja novega sekundarnega na obstoječi primarni vodovod se mora upoštevati Projektno nalogo »Izgradnja javnega vodovodnega omrežja za poslovno - proizvodni kompleks na Turjaku (ureditveno območje VP 25/1 - Ločica), izdelal JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o., št. projekta 2446 V, januar 2008.

(5)    Vse nove objekte v ureditvenem območju tega OPPN se mora priključiti na vodovodno omrežje.

(6)    Nove vodovode se mora opremiti s sektorskimi zasuni, zračniki, blatniki ter z nadtalnimi ali talnimi hidranti, ki naj bodo postavljeni v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ 30/91). Kjer je potrebno, naj bodo vgrajeni hidranti tipa »hidrant - blatnik«, ki omogočajo prost iztok vode iz omrežja brez vmesnih zapiralnih elementov.

(7)    Na celotni trasi vodovoda je potrebno ustanoviti služnost za gradnjo in vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi vodovoda.

24.člen

(Telekomunikacije)

 

(1)        Vse objekte v ureditvenem območju tega OPPN se lahko priključit na javno telekomunikacijsko (TK) omrežje.

(2)        Za priključevanje predvidenih objektov je potrebno zgraditi nove priključne telekumunikacijske vode od obstoječega in novo načrtovanega omrežja do načrtovanih objektov. Na mestih, kjer posegi (gradnja objektov in komunalne infrastrukture) tangirajo obstoječe TK naprave je potrebno le-te označiti in v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti. Ta dela mora izvesti Telekom Slovenije d.d.

(3)  Posamezni investitorji morajo pred priključitvijo na javno telekomunikacijsko omrežje dobiti ustrezno soglasje Telekoma Slovenija d.d. in omogočiti Telekomu Slovenije d.d. izvedbo telekomunikacijskega omrežja na svojih parcelah (izdati soglasje za prekop prizadetih zemljišč in ustanoviti služnost za vzdrževanje na tangiranih parcelah).

 

25.člen

(Javna razsvetljava)

 

(1)      Objekti javne razsvetljave morajo biti locirani, kabelska trasa pa potekati v zemljišču, ki je javna površina. Za enostavnejše servisiranje in vzdrževanje je treba predvideti tipske elemente javne razsvetljave. Svetilke morajo biti med seboj oddaljene do 30 m.

(2)      Napajanje javne razsvetljave se mora predvideti iz nove trafo postaje v kateri se uredi prižigališče. Prižigališče naj bo izdelano tako, da se v njega lahko kasneje vgradi dodatno opremo zaradi razširitve razsvetljave.

26. člen

 (Ogrevanje)

 

(1)     Ogrevanje je možno le z ekstra lahkim kurilnim oljem ali utekočinjenim naftnim plinom, ki sta ekološko sprejemljiva energenta ter obnovljivimi viri energije.

(2)     Postavljajo se lahko podzemni in nadzemni plinohrami (plinski rezervoarji). Nadzemni morajo biti locirani na vidno neizpostavljenih mestih. Možna je tudi oskrba s plinom iz skupnega plinohrama za več stavb skupaj. Pri lociranju in postavitvi plinohramov se mora upoštevati Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur.l. RS, št.: 22/91) ter drugi tehničnim okoljski in varnostni predpisi ter standardi.

(3)     Rezervoarji za ekstra lahko kurilno olje se smejo postavljati v posebnih objektih, delih objektov ali pod zemljo. Pri njihovi postavitvi se mora upoštevati Pravilnik spravljanju in hrambi kurilnega olja (Ur.l. SFRJ, št.: 45/67, sprem. Ur.l. RS, št.: 83/05) ter drugi tehnični okoljski in varnostni predpisi ter standardi.

(4)     Na objektih ali parcelah se smejo postavljati objekti, omrežja in naprave za izrabo obnovljivih virov energije, vendar pod pogojem, da ustrezajo funkcionalnim, oblikovnim in drugim pogojem iz tega odloka.

 

V. Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, trajnostno rabo

naravnih dobrin ter varovanje okolja

 

27.člen

(varstvo kulturne dediščine)

 

(1)     Zemljišča posegov predvidenih s tem OPPN morajo biti predhodno arheološko raziskana. Najprej se opravi površinski in podpovršinski terenski pregled s testnimi sondami. Na podlagi rezultatov terenskih ogledov se nato dolomita obseg in način zaščitnih arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih 59. in 60. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.

(2)     Obravnavano območje je potrebno na robnem delu krajinsko urediti in zasaditi z višinsko razgibano vegetacijo tako, da se bo vizualno ujemala z obstoječo vegetacijo (zasnova zelenih površin), skladno s 15. členom tega odloka.

(3)    Površine, ki so med gradnjo razgaljene, se mora sproti sanirati tako, da se ponovno

zasujejo, utrdijo, humuzirajo, zatravijo in zasadijo (v primeru, da ne bodo pozidane ali

drugače utrjene).

 

28.člen

(ohranjanje narave)

 

(1)  Območje obravnavano v tem OPPN se nahaja na:

-          Območju  pričakovanih  naravnih  vrednot:   Območje  pričakovanih  odkritij   novih nadzemnih objektov (Območje karbonatskih kamenin);

-          Ekološko pomembnem območju: Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (rjavega medveda, risa in volka).

(2)  Pri načrtovanju objektov in drugih posegov v prostor se mora upoštevati usmeritve,

izhodišča in pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti v strokovnem gradivu

»Naravovarstvene smernice za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za

območje VP 25/1 Ločica - območje proizvodnih dejavnosti " (ZRSVN, OE Ljubljana, avgust

2007)".

29. člen

(varstvo flore, favne, biotopov)

 

(1)    Odstranjevanje vegetacije, ruše, zemlje ali kamninske podlage, zasipavanje in nasipavanje naj se izvaja tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za rastline in živali v okolici.

(2)    Posek gozdne in grmovne vegetacije zaradi izvedbe poslovno proizvodne cone zunaj območja tega OPPN naj se omeji na minimum. Ohrani naj se obseg preostalega gozdnega koridorja južno od predvidene cone.

(3)    Pri načrtovanju objektov ob gozdnih površinah se mora zagotoviti odmik objekta od gozdnega roba, ki mora znašati najmanj 10 m.

(4)    Pred pričetkom gradbenih del je potrebno na terenu na ustrezen način označiti (zakoličiti) gozdna zemljišča ali dele gozdnih zemljišč, kjer je načrtovana krčitev gozda. Na tej osnovi se kasneje izvede označitev drevja za posek, ki jo bo opravil pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove, Krajevna enota Škofljica. Posek drevja mora biti opravljen s sodelovanjem pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije.

(5)    Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur.l. RS, št. 55/94, 95/04) in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju (Ur.l. RS, št. 26/93). Posek in spravilo lesa naj se, kolikor je mogoče, opravljajo izven gnezditvene in paritvene sezone (to je med 1. marcem in 30. junijem).

(6)    Prizadete gozdne površine je potrebno po končani gradnji sanirati. Zagotovi naj se oblikovanje gozdnih robov, ki naj bodo zvezni in blagi, vertikalno strukturirani, tako da bodo vplivi z roba v notranjost gozdnega sestoja čim manjši. Pri sanaciji naj se uporabi avtohtone rastlinske vrste.

(7)    Morebitni viški materiala v času izvajanja plana se ne smejo odlagati znotraj gozdnih površin.

(8)    Zagotovi naj se ustrezne ukrepe za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja. Uporabljati se morajo svetilke, ki ne osvetljujejo neba in širše okolice (svetijo v tla) ter žarnice z čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja naj bo tak, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno.

 

30. člen

(varstvo tal)

 

(1)     Rodovitna prst na se skladno z 1. odstavkom 35. člena ustrezno odstrani in deponira, po končanih zemeljskih delih pa naj se jo uporabi za sanacijo.

(2)     Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje strojev, tako da je tveganje za onesnaženje tal zaradi razlitja čim manjše.

 

31. člen

(zaščita podtalnice in vodotokov)

 

(1)    Vse stavbe se obvezno priključujejo na novo kanalizacijsko omrežje.

(2)    Meteorne vode s streh in utrjenih površin naj se prednostno ponika, v kolikor je to možno. Meteorno vod iz utrjenih površin se mora ponikati preko peskolovov in lovilcev olj.

(3)    Vse povozne, parkirne in manipulativne površine ob objektih morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo oziroma asfaltirane in obrobljene z robniki ter nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni z peskolovi in lovilci olj.

(4)    Odvajanje padavinskih voda iz ureditvenega območja je potrebno predvideti na način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok iz urbanih površin.

(5)     Potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov. Pregledi lovilcev olj ter morebitno čiščenje naj se opravljajo mesečno.

(6)     Komunalna čistilna naprava mora biti dimenzionirana in izvedena tako, da ima zadostno kapaciteto čiščenja odpadnih vod za vse objekte v proizvodni coni.

(7)     Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje čistilne naprave, morajo biti industrijske odpadne vode pred izpustom v kanalizacijski sistem nevtralizirane oziroma predčiščene do tiste mere, ki jih sistem dopušča.

(8)     Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 109/07), Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005, 45/2007), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 45/07) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 98/07) v primeru gradnje malih tipskih čistilnih naprav.

(9)     Dno temeljev objektov mora biti najmanj 2 m višje od najvišjega znanega nivoja podtalnice, sicer je potrebno s študijo dokazati neškodljivost posega,

 

(10)     Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka 5 m. Kot mejo vodnega zemljišča se šteje zgornji rob brežine vodotoka.

(11)     Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano. Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oz. prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture.

(12)     V času gradnje mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje strojev, tako da je tveganje za onesnaženje vode zaradi razlitja čim manjše. V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjejam idr.) onesnažili tla in podzemno vodo.

(13)     Potrebno je zagotoviti zadostne količine vode za potrebe cone predvsem za požarno vodo (alternativni vir vode ali požarni bazeni).

 

32.člen

(varstvo zraka)

 

(1)     V obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega onesnaževanja zraka.

(2)     Vsi izpusti v zrak iz bodočih objektov (klimatski, zračniki idr.) naj se namestijo na strehe objektov, opremljeni pa morajo biti z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z okni ali odvodnimi kanali za odvod dima z izpustom nad teren.

(3)     Predvidi se uporaba okolju bolj prijaznih energentov za ogrevanje in druge potrebe po toploti. V nadaljnjih fazah naj se preuči možnost ureditve centralnega kurišča na plin za več objektov hkrati.

 

33.člen

(varstvo pred hrupom)

 

(1)    Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa velja na območju proizvodne cone Ločica IV. stopnja varstva pred hrupom.

(2)    V obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa, tako da predpisane mejne ravni hrupa na območju ne bodo presežene.

(3)    Vsi prostori v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, naj se protihrupno izolirajo.

(4) V primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi zmanjšati vpliv zunanjega hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni, oziroma če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi zmanjšati vpliv vira hrupa in/ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.

 

34. člen

(odstranjevanje odpadkov)

 

(1)    Na funkcionalnem zemljišču povzročitelja je za komunalne odpadke potrebno urediti zbirna in prevzemna mesta. Zbirna mesta za odpadke morajo biti prometno dostopna, locirana v objektu ali na tlakovani površini, zaščiteni z nadstrešnico ter opremljena z odtokom z lovilcem olj in maščob.

(2)    Znotraj proizvodne cone je na skupnih zbirnih mestih predvideno ločeno zbiranje odpadkov. Zabojnike za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov se locira na mesta, kjer je omogočen nemoten dostop za specialna komunalna in smetarska vozila. Kapaciteta posameznega zbirnega mesta mora ustrezati količinam glede na pogostost in način odvoza. Zbirna mesta za ločeno zbiranje odpadkov se lahko uredijo tudi na posameznih parcelah, v kolikor povzročitelj odpadkov sklene pogodbo z prevoznikom teh odpadkov.

(3)    Organski odpadki se lahko odlagajo le na način (ustrezni smetnjaki ali ustrezno varovane odlagalne površine), ki živalim (predvsem rjavemu medvedu) preprečuje dostop do smeti.

(4)    Ostanke iz lovilcev olj se zbira in sežiga pri pooblaščenih zbiralcih za tako dejavnost.

(5)    Povzročitelj posebnih in nevarnih odpadkov mora skladno z poročilom o vplivih na okolje zagotoviti skladiščenje, transport in odstranjevanje teh odpadkov v skladu z določili presoje vplivov na okolje (PVO).

(6)    Gradbenih odpadkov ni dopustno mešati s komunalnimi odpadki, temveč morajo biti odloženi na odlagališču za inertne odpadke.

(7)    Prostore za zbiranje odpadkov je treba načrtovati in izvesti tako, da je omogočeno strojno čiščenje.

 

 

VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

 

35. člen

(varstvo pred požarom)

 

(1)  Za vse objekte je za zaščito pred požarom treba zagotoviti:

-          pogoje za varen umik ljudi in premoženja;

-          odmike med objekti oz. ustrezno požarno ločitev objektov;

-          prometne in delovne površine za intervencijska vozila;

-          vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(2)  Do vseh objektov v območju urejanja je potrebno predvideti dostope in površine za

delovanje intervencijskih vozi v skladu s standardom SIST DIN 14090. Intervencijske poti

izven vozišč je dopustno ozeleniti. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton

osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, na mestih delovanja pa

utrjena površina vsaj 3 m2 in 2 m2 površine brez zaprek, z odmikom od objektov od 3 do 9

m. Najmanjši radij obračanja intervencijskih vozil morajo biti 11,5 m. Vse intervencijske poti

morajo omogočati krožno vožnjo ali enostavno obračanje na manipulativnem dvorišču. Med

intervencijskimi potmi in objekti so dovoljene zasaditve z nizkimi grmovnicami ali manjšimi

drevesi, na medsebojni razdalji od 8 m in visokimi največ 6 m. Za intervencijske poti se

uporablja celotno cestno omrežje.

(3)    Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov. Za dve urno gašenje požara iz dveh hidrantov je potrebno zagotoviti 10 l/s.

(4)    Do obnove primarnega vodovoda na odseku med vodohranom veliki Osolnik in Zgornji Turjak ne bo mogoče zagotoviti zadostne količine vode za gašenje iz vodovodnega omrežja. Zato se mora za gašenje predvideti začasni požarni bazen, ki naj se uredi na zelenici, vzhodno od ceste C5. Požarni bazen naj bo velik 8,0 m x 8,0 m in globok 2,5 m. Okoli njega naj se postavi ograja 10,0 m x 10,0 m in višine 2,0 m skladno s pogoji tega odloka.

(5)    Po rekonstrukciji v predhodnem odstavku navedenega odseka primarnega vodovoda se na sekundarni vodovod priključi še hidrantno omrežje na območju proizvodnih dejavnosti VP 25/1 Ločica. Začasni požarni bazen pa zasuje ter na površini vzpostavi raba predvidena s tem OPPN.

(6)    Investitorji objektov, za katere je ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur.l. RS št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.

 

35.  člen

Varovanje plodne zemlje in ravnanje z viški materiala

(1)     Plast plodne zemlje je potrebno odstraniti na celotnem območju poslovno proizvodne cone in jo začasno deponirati. Deponije prsti se izvedejo tako, da se ohrani njena rodovitnost in da višina deponij ne presega 1,20 m.

(2)     Deponirano plodno zemljo se uporabi za humuziranje površin predvidenih za ozelenitev. S preostalo količino deponirane plodne zemlje pa razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi predpisi.

(3)     Pri zemeljskih delih za ureditev platojev poslovno proizvodne cone bo nastalo približno 38.700 m3 viškov izkopanega materiala. Za morebitne dodatne izravnave na območju obrtne cone se bo na površinah javnega dobra na SV začasno deponiralo približno 6.500 m3 materiala.

(4)     Preostalih približno 32.200 m3 viškov izkopanega materiala pa se glede na kakovost uporabi za gradbene namene ali za sanacije opuščenih odprtih kopov ter drugih degradiranih površin na območju občine.

 

VII. Načrt parcelacije

 

36.člen

(načrt parcelacije)

 

(1)    Načrt parcelacije je prikazan na grafičnem listu »Načrt parcelacije« v merilu 1: 10000, ki se sestavni del tega OPPN. Podatki za zakoličbo so prikazani v prilogi OPPN v poglavju 9. »Zakoličbeni podatki«.

(2)    Velikosti parcel ne smejo odstopati več kot +/- 5 %.

(3)     

VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje

OPPN

 

37.člen

(Etapnost gradnje)

 

(1) Ta podrobni prostorski načrt se lahko izvaja v poljubnih gradbenih etapah s tem, da mora biti za celotno območje OPPN končana komunalna in prometna infrastruktura.

 

38. člen

(obveznosti investitorja in izvajalcev del)

 

(1) Investitor mora izven ureditvenega območja:

-         zagotoviti načrtovanje in izvedbo navezave obrtne cone na glavno cesto G2-106 skladno s 1. In 2. Odstavkom 20 člena tega odloka;

-         zagotoviti izvedbo nadomestnih gozdnih vlak in gozdnih cest (zaradi prekinjenih gozdnih vlak na območju urejanja); Nadomestne prometnice se mora načrtovati na podlagi sodelovanja z Zavodom za gozdove Slovenija, Krajevna enota Škofljica. Priključek na gozdno cesto se izvede z notranjega cestnega omrežja na območju OPPN, nove gozdne vlake pa se priključijo na gozdno cesto.

-         zagotoviti priključevanje na obstoječe omrežje javne gospodarske infrastrukture ter zagotoviti služnost na parcelah, po katerih bo potekalo priključevanje;

(2)   Investitor mora pred začetkom gradnje zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških

raziskav, na osnovi katerih bodo naknadno določeni in posredovani pogoji za varstvo

arheološke dediščine. Investitor mora prav tako zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanja

potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki.

(3) Dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev so še naslednje:

-         pri izdelavi projektne dokumentacije za posamezne stavbe je treba pogoje temeljenja določiti s sodelovanjem geomehanika;

-         upoštevati je treba vse rekonstrukcije in novogradnje javne gospodarske infrastrukture na katere bodo neposredno vezani posegi tega OPPN;

-         pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,

-         vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike,

-         zagotoviti ali nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč; zagotoviti je potrebno neovirano rabo sosednjih objektov in zemljišč;

-         promet v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev in ne bo zmanjšana prometna varnost;

(4) V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na

gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje:

-         pri gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin (npr. organskih halogeniranih spojin), delovni stroji in naprave pa morajo biti brezhibni in ustrezni glede veljavnih predpisov;

-         na celotnem območju gradnje objektov, transportnih in drugih manipulativnih površinah je potrebno zagotoviti odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvajanje površinskih voda, zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo) in zbiranje ter odstranjevanje odpadkov, gradbenega materiala ter posebnih in nevarnih odpadkov skladno z veljavno zakonodajo;

-          preprečevati nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča z transportnimi sredstvi;

-          v času povečanih količin mokrih padavin mora biti urejeno zbiranje in čiščenje padavinskih odpadnih vod;

(5)  Po končani gradnji mora investitor oz. izvajalec del zagotoviti:

-     sanacijo v najkrajšem možnem času vseh morebitnih poškodb okoliških objektov, zemljišč, obstoječe infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja;

 

39. člen

(obveznost presoje vplivov na okolje)

 

(1)     Vsakokratni investitorji, kateri so po veljavni zakonodaji zavezani za pripravo poročila o vplivih na okolje (PVO), morajo le tega pripraviti in predložiti k PGD projektu. PGD projekt mora upoštevati omilitvene ukrepe, ki jih predpiše PVO. Ti investitorji morajo pripraviti PVO tudi ob spremembi dejavnosti.

(2)     Vsakokratni investitorji, ki niso zavezani za pripravo PVO morajo pripraviti k PGD projektu ekspertno mnenje ali oceno vplivov na okolje iz katere je razvidno, da vplivi na okolje niso prekomerni. To je potrebno pripraviti tudi ob spremembi dejavnosti.

 

40.člen

(odstopanja)

 

(1)  Pri realizacije tega OPPN so dovoljena odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

Nobeno od teh odstopanj ne sme biti v nasprotju z javnimi interesi, z njim morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Velikost parcele se lahko spremeni pod pogojem, da se ne posega v območje javnih površin in da je gradbena parcela posameznega objekta oziroma sklopa objektov tako velika, da je na njej možno urediti vse potrebne pripadajoče ureditve (dostopi, prometne površine, intervencijske poti, komunalne ureditve).

(2)     Toleranca v višinski regulaciji terena je lahko +/- 0,5 m.

(3)     Prekoračitev gradbene meje ni dopustna, razen lokalno za največ en meter prekoračitve v dolžini največ dva metra.

(4)     Višinski gabarit objektov je dovoljeno presegati z dimniki ali s posameznimi višjimi deli objektov, v kolikor je to zaradi funkcioniranja objekta nujno potrebno.

(5)      (5) Posamezna prekoračitev višinskega gabarita sme preseči višinski gabarit za največ 5 m, vendar ne sme imeti večje tlorisne površine od 25 m2. Višinski gabarit ni dovoljeno preseči z reklamnimi tablami in oznakami.

(6)  Na JV delu je možna tudi drugačna ureditev odprtega prostora, tako da se z nasipavanjem

okoliškega prostora teren načrtovane cone višinsko poveže z okoliškim terenom brez ureditve

brežine, ne glede na to, pa se omenjeni rob cone zasadi.

 

41. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN)

 

(1) Po izvedbi z OPPN predvidene ureditve je v funkcionalnih enotah od F1 do F 6 dopustno:

-          spremembe namembnosti v okviru osnovne dejavnosti,

-          investicijsko-vzdrževalna dela in gradnje enostavnih objektov iz 13. člena tega odloka,

-          novogradnje in nadomestne gradnje obstoječih objektov ter rekonstrukcije, dozidave in

-     nadzidave. Spremembe gabaritov so dopustne v okviru GM in GL z upoštevanjem regulacijskih določil OPPN.

 

42. člen (vpogled)

 

(1) Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:

-          Občinski upravi, Občina Velike Lašče,

-          Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik.

 

43. člen (uveljavitev)

 

(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Velike Lašče.

 

Št.: 0301-26/2008

Velike Lašče, dne 19. decembra 2008

 

Zupan Občine Velike Lašče

Anton Zakrajšek, univ.dipl.inž., l.r.