|
Na podlagi 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in in 16.
člena
Statuta občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št.
2/06 -UPB) je Občinski svet Občine Velike Lašče na 15. redni seji dne
19. decembra 2008 sprejel |
|
Odlok o Občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje VP 25/1 Ločica - |
območje za proizvodne dejavnosti |
|
I. Uvodne določbe |
|
1. člen |
(predmet podrobnega prostorskega načrta) |
|
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za novo
proizvodno cono v Občini Velike Lašče za območje urejanja z oznako VP
25/1 Ločica (v nadaljevanju OPPN). |
|
2. člen |
(namen prostorske ureditve) |
|
Namen izdelave OPPN je ureditev proizvodne cone ob državni cesti G2-106,
južno od naselja Turjak. V območju se locira in razvija proizvodne,
predelovalne in storitvene dejavnosti občine Velike Lašče. |
|
3.člen |
(strokovne osnove) |
|
Strokovne osnove za izdelavo
OPPN so: |
-
Navezava poslovno proizvodne cone VP 25/1 Ločica na cesto G2-106;
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Prometnotehniški inštitut, Ljubljana 2007; |
-
Geološka sestava na severozahodnem delu območja poslovne cone Ločica s
smernicami za posege v prostor; izdelal Geologija d.o.o., Idrija,
december 2007; |
-
Izgradnja javnega vodovodnega omrežja za poslovno - proizvodni kompleks
na Turjaku (ureditveno območje VP 25/1 - Ločica); JP Vodovod -
Kanalizacija d.o.o.; Ljubljana, št. projekta 244 V, januar 2008; |
-
okoljsko poročilo za občinski podrobni prostorski načrt; OIKOS d.o.o.,
Domžale, februar |
2008. |
|
4. člen |
(sestavni deli OPPN) |
|
Podrobni prostorski načrt
obsega besedilo in kartografski del: |
I.
Besedilo odloka |
II.
Kartografski del |
|
-
izsek iz odloka o dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljana za obdobje
1986 - 2000 in družbenem planu Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje
1986 - 1990 za območje občine Velike Lašče (Ur.l. RS, št. 11/86, 23/91,
71/93, 62/94, 70/98, Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 4/04), |
-
katastrski načrt z mejo ureditvenega območja, |
-
prikaz območij varovanj, |
-
prikaz povezav, |
-
oblikovanje terena, |
-
prometna ureditev, |
-
razmejitev območja urejanja, |
-
prostorska ureditev, |
-
zbirna karta komunalnih vodov |
-
nova parcelacija. |
|
|
5. člen |
(priloge OPPN) |
|
Priloge OPPN so: |
1.
izvleček iz strateškega prostorskega akta, |
2.
prikaz stanja prostora, |
3.
strokovne podlage, |
4.
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5.
obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
6.
spis postopka priprave in sprejemanja OPPN, |
7.
povzetek za javnost, |
8.
okoljsko poročilo, |
9.
zakoličbeni podatki. |
|
|
II. Ureditveno območje OPPN |
|
6. člen |
(ureditveno območje OPPN) (1) |
|
Ureditveno območje OPPN zajema
parcele: 1919/1-del, 1920, 1922, 1923, 1925-del, 1926, |
1927, 1930, 1931, 1932, 3585/2, 3611/2, 3611/3, 3611/5, 3996/2, 3996/3
in 4002/4-del |
(cesta); vse k.o. Turjak. |
(2)Površina ureditvenega območja OPPN znaša 55.926,9 m2. Meja
ureditvenega območja OPPN je prikazana na karti »Območje podrobnega
prostorskega načrta« (list 2) v merilu M 1:1000, ki je sestavni del
OPPN. |
Ureditveno območje je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote: F1,
F2, F3, F4, F5, F6 in |
F7. |
|
7.člen |
(vplivno območje) |
|
(1) Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča
znotraj ureditvenega območja, ki so navedena v 6. členu tega odloka ter
parcele oz. dele parcel izven območja urejanja, na katerih se izvedejo
objekti in ureditve, potrebne za izvedbo tega OPPN : |
-
za ureditev navezave gozdne ceste Malo Smrečje: parc.št.: 1925,1928,
k.o. Turjak; |
-
za ureditev nadomestnih gozdnih vlak: parc.št.: 1919/1, k.o. Turjak; |
-
za ureditev križišča na cesti G2-106: parc.št.:3585/1, 3611/1, 3611/4,
3611/6, 3611/7, |
3996/4, 4068/1 vse k.o.
Turjak; |
- za priključitev na obstoječe elektro omrežje: parc.št.:1933,
1937/2, 1940, 2059, 2061, 2064, 2065, 2067, 2085, 2174/1, 2176, 2177,
2179, 2180, 2184, 2185, 2187, 2189, 2190, 2191, 2192, 2196, 2197,
2272/2, 2278, 4012/1, 4014, 4036 vse k.o. Turjak; |
- za priključitev na obstoječe vodovodno omrežje: parc.št.:19/4,
1919/1, 3616, 3995, 4068/1 vse k.o. Turjak; |
(2) Vplivno območje v času gradnje
je prikazano na karti »Prikaz povezav« v merilu M 1: |
1000, ki je sestavni del tega OPPN. |
(3) Vplivnega območja med
obratovanjem proizvodne cone z razpoložljivimi podatki ni |
mogoče določiti. Zato naj se
vplivno območje v času obratovanja določa posebej v okviru |
strokovne ocene vplivov na okolje
oz. poročila o vplivih na okolje za posamezno dejavnost |
proizvodne cone. |
|
8.člen |
(dovoljeni posegi) |
|
(1) Na celotnem ureditvenem
območju tega OPPN so dovoljeni naslednji posegi: |
-
posek in odstranitev obstoječega rastlinja, |
-
prestavitve obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih
vodov, skladno z pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora, |
-
izkop, nasutje, utrjevanje, predobremenitve, odvodnjavanje in ostali
posegi v zvezi z sanacijo in pripravo stavbnega zemljišča, |
-
izvedba prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in okoljske
infrastrukture, |
-
gradnja objektov, |
-
ureditev parkirnih, manipulacijskih in drugih funkcionalnih površin, |
-
ureditve grajenega javnega dobra, |
-
postavitev enostavnih objektov v obsegu in po določilih tega OPPN, |
-
ozelenitev in zasaditev prostih površin, |
-
izvajanje ukrepov za omilitev in sanacijo vplivov na okolje, |
-
dozidave objektov v gabaritih in za namen, kot je po določilih tega
podrobnega prostorskega načrta določeno za novogradnje, |
-
spremembe namembnosti objektov v obsegu in po določilih tega podrobnega
prostorskega načrta. |
|
9. člen |
(rušitve, prestavitve in nadomestne povezave) |
|
(1) Za potrebe tega OPPN se
prestavi del obstoječega TK omrežja, ki poteka preko |
ureditvenega območja. |
(2) Zaradi prekinitve se nadomesti naslednje ceste in poti: |
-
lokalna cesta do naselja Laporje, se izvede preko ceste z oznako C3, od
katere se uredi priključek na obstoječo lokalno cesto izven območja
OPPN, |
-
gozdna cesta se nadomesti oz. se prevozi za potrebe gozdnega
gospodarjenja izvajajo po cesti z oznako C5 od katere je uredi
priključek na obstoječo gozdno cesto izven območja |
OPPN; |
- za potrebe gozdnega gospodarjenja se izven območja urejanja
uredijo nadomestne gozdne vlake (ki so bile z ureditvijo na območju
urejanja ukinjene) po navodilih Zavoda za gozdove, KE Škofljica. |
(3) Rušitve objektov niso predvidene. |
|
|
III. Opis rešitev načrtovane prostorske ureditve |
|
10. člen
(namembnost) |
|
(1)Namembnost je določena
glede na funkcionalne enote. |
(2)V vseh funkcionalnih enotah, razen na območju funkcionalne enote F 7,
so dovoljene poslovne in skladiščne dejavnosti. |
(3) Poleg tega dejavnosti iz 2. odstavka tega člena so v posameznih
funkcionalnih enotah dovoljene še naslednje dejavnosti: |
-
F1 in F2 - trgovske, gostinske in druge storitvene dejavnosti; |
-
F3 - proizvodne in predelovalne dejavnosti ter klavno predelovalna
dejavnost, |
-
F4 - trgovska dejavnost ter proizvodne in predelovalne dejavnosti; |
-
F5 - dejavnosti vezane na promet in transport (vzdrževanje cestišč,
javnih površin, parkiranje tovornih vozil, vzdrževanje in popravila
vozil, strojev in naprav); |
-
F6 trgovska dejavnost, gostinska dejavnost in dejavnosti vezane na
promet in transport (vzdrževanje cestišč, javnih površin, parkiranje
tovornih vozil, vzdrževanje in popravila vozil, strojev in naprav); |
V funkcionalni enoti F7 so dovoljene komunalne dejavnosti oz. ureditev
skupne čistilne naprave ter pripadajočih ureditev. |
11.člen |
(prostorska zasnova) |
|
(1)
Izhodišče prostorske zasnove je razporeditev dejavnosti z
reprezentativnimi programi z več obiska v pas ob državni cesti. Tu so
predvidene storitvene dejavnosti: poslovne in trgovske dejavnosti,
skladiščenje in gostinske dejavnosti. Dejavnosti povezane s pogostimi
tovornimi prevozi, večjimi manipulativnimi in skladiščnimi površinami
ter zahtevnejšimi tehnološkimi procesi so umeščene v notranjost
obravnavanega območja. Pri dejavnostih s tehnološko funkcionalnim
procesom, ki zahteva gradnjo hal, naj bo lokacija le teh predvidena v
ozadju, ob javni cesti pa naj se predvidijo upravni prostori. |
(2)
Posebna prostorska oz. funkcionalna enota (F7) je predvidena za ureditev
skupne čistilne naprave. Lokacija je predvidena ob SV meji območja, v
bližini obstoječega vodotoka, kamor se bodo odvajale ustrezno prečiščene
odpadne vode. |
(3)
Organizacija prostora ima naslednje elemente: |
|
-
ob državni cesti zeleni pas z zasaditvijo drevja; |
-
ob cestah z oznako C2 in C3 v smeri proti funkcionalnim enotam F1 in F2
se usmerjajo dejavnosti z večjim obiskom strank. |
-
ob JV meji območja urejanja se v smeri vidne izpostavljenosti proti
naselju Laporje in med državne ceste - je predviden zeleni pas z drevjem
in grmovnicami. |
|
(4)
V primeru panoge, ki se ne deli na klasične prostorsko - funkcionalne
dele, so dopustne tudi drugačna ureditve, kot so prikazane na karti
"Prostorska ureditev" (list 8) , vendar mora ureditev slediti redu na
način, da je na cesto orientiran najbolj reprezentativen del. |
(5)
Stranice vseh objektov morajo biti vzporedne z notranjim javnim cestnim
omrežjem. (6)Dopustna je ureditev manipulativnega dvorišča oziroma
površin okrog vseh objektov. Parkirna mesta so lahko razporejena tudi
kjerkoli drugje na parceli (obvezna pa so ob javni cesti). |
(7) Zeleni pas in vsaj ena
vrsta parkiranja je obvezna tudi za takšne dejavnosti. |
|
12.člen |
(regulacijske omejitve) |
|
(1) Posegi v prostor morajo
upoštevati naslednje regulacijske omejitve: |
-
Regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne
vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi; |
-
Gradbena meja (GM) je linija, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa
se jo dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost. Gradbena meja
se lahko preseže do 1,5 m z nadstreški in za zaščite vhodov, pri
postavitvi medsosedskih ograj in ureditvi dostopov, klančin ter dvigal
za invalide. |
-
Gradbena linija (GL) je linija, ki se jo morajo dotikati fasade
novogradenj, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji. Dovoljeni so le
manjši zamiki delov fasade. |
-
Funkcionalna enota (F) je površina, ki se ureja z enotnimi merili in
pogoji, vsebuje eno ali več gradbenih parcel. |
(2) Prostorska zasnova je prikazana v kartografskem delu OPPN na
prikazih "Razmejitev območja urejanja" (list 7) in "Prostorska ureditev"
(list 8). |
|
13.člen |
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov) |
|
(1) Znotraj vseh funkcionalnih
enot, razen na območju funkcionalnih enot F1
in
F2, je |
dopustno postavljati naslednje
vrste enostavnih objektov po veljavni zakonodaji: |
1. Pomožni objekti: |
a)
ograje (varovalne ograje
max.
višine 2 m; oporni zidovi in
žive meje); |
b)
pomožni infrastrukturni objekti: |
|
-
pomožni cestni objekti, |
-
pomožni energetski objekti, |
-
pomožni telekomunikacijski objekti, |
-
pomožni komunalni objekti, |
c) pomožni kmetijsko - gozdarski objekti |
2.
Začasni objekti (namenjeni sezonski turistični ponudbi, prireditvam in
skladiščenju); |
3.
Spominska obeležja; |
4.
Urbana oprema. |
|
(2)
V funkcionalnih enotah F1 in F2 je dovoljena postavitev enostavnih
objektov po prejšnjem seznamu, razen pomožnih kmetijsko - gozdarskih
objektov in večnamenskih kioskov. |
(3)
Postavitev enostavnih objektov ne sme ovirati rabe prostora, objektov in
sosednjih parcel, izgradnje, rabe in vzdrževanja javne infrastrukture.
Prav tako ne sme ovirati prometa, zmanjševati preglednosti in varnosti
za vse uporabnike. |
(4)
Ograje je dovoljeno postaviti na ali ob parcelni meji. V primerih večjih
gradbenih enot v funkcionalni enoti je možno ograditi samo zemljišče
določeno z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami. V primeru združenih
več gradbenih enot v enovit objekt je možno ograditi tudi funkcionalno
zemljišče. |
|
14.člen |
(pogoji za oblikovanje objektov) |
|
(l)Objekti se lahko gradijo samo klasično, s prefabriciranimi elementi,
betonskimi ali jeklenimi konstrukcijami. Stavbni niz znotraj posameznih
funkcionalnih enot je dopustno graditi strnjeno ali z medsebojnimi
odmiki, ki morajo znašati minimalno 3 m. (2)Glavni vhodi v objekte
morajo biti obrnjeni proti notranji cestni mreži. |
(3) Strehe so lahko ravne ali eno
ali dvokapne z naklonom do 12 stopinj. V kolikor so strehe z |
naklonom, mora potekati smer
slemena objektov: |
-
v funkcionalnih enotah F1 in F2 obvezno vzporedna z cesto C2 ali C3, |
-
v funkcionalni enoti F6 morajo objekti ob cesti i C4 imeti sleme
vzporedno z cesto, ostali objekti pa pravokotno na cesto C4; |
-
za ostale objekte v drugih funkcionalnih enotah je smer poljubna oziroma
se mora prilagati že zgrajenim objektom. |
|
(4)
Barva kritine je lahko samo v odtenkih sive barve. Strešine se
zaključujejo za fasadnimi venci, brez napuščev. Možna je izvedba
nadstreškov nad vhodi in dovozi. Nadstreški morajo biti izvedeni z
lahkimi konstrukcijami in nakloni enakimi ali manjšimi kot pri strehah. |
(5)
Barve fasad morajo biti umirjene in oblikovane tako, da čim manj
izstopajo iz krajinske slike širšega območja. Na fasadah obrnjenih proti
notranji cestni mreži so možni barvni poudarki, ki lahko zasedejo največ
30% fasadne površine orientirane proti cestni strani. Fasade objektov na
JZ strani proizvodne cone (prot državni cesti) morajo biti oblikovane
enotno. Fasade objektov, ki so daljše od 50 m, višje kot 7 m ali imajo
površino večjo od 230 m2 morajo biti arhitekturno ali vizuelno členjene.
Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) mora
biti tudi barvna študija fasad. |
(6)
Pri oblikovanju objektov so izjemoma možni oblikovni poudarki, ki
odstopajo od enotne podobe objektov in jih potrdi pristojna občinska
služba. Obdelani morajo biti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja (PGD). |
(7)
Objekti znotraj funkcionalnih enot morajo biti oblikovani enotno in med
seboj skladno. Objekti, ki se gradijo fazno, morajo biti oblikovno
skladni s prejšnjimi fazami objekta in z objekti znotraj funkcionalne
enote v kateri se gradijo. |
(8)
Enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z ostalimi objekti v
funkcionalni enoti. |
(9)
Na območju tega OPPN je dovoljeno postavljati ograje skladno z 4.
odstavkom 13. člena tega odloka. Ograje morajo biti transparentne,
visoke največ je 2 m ter žičnega ali rešetkastega polnila. Ograje ne
smejo ovirati izvedbe prometnic s predpisanim svetlim profilom, njihova
oblika, materiali in višina pa mora biti usklajena s prometnovarnostnimi
predpisi. Ograje morajo biti sive in enotno oblikovane v vsej proizvodni
coni. |
(10) Dopustna je postavitev
označevalnih - reklamnih napisov. Napisi smejo biti osvetljeni, |
vendar ne utripajoče oz. kakorkoli
spreminjajoče. Dopusten je le spreminjajoč prikaz ure ali |
zunanje temperature. |
|
15. člen |
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) |
|
(1)
Pri izvajanju vkopov, nasipov in ostalih zemeljskih del se mora
upoštevati reliefne značilnosti in geomehanske lastnosti hribine. |
(2)
Vkopne brežine v dolomitni hribini morajo imeti naklon 1:1, pri
strmejših brežinah se mora predvideti delno varovanje (pozidavo)
zdrobljenih (milonitnih) con ali izvedba podpornih zidov preko celotne
brežine. Vkopne brežine v glinastem sloju morajo imeti naklonu 1:3. |
(3)
Nasipne brežine morajo imeti naklon 2:3. Nasipi se morajo biti izvedeni
na raščeno kamninsko podlago (dolomit), v ravninskem delu pa tudi na
glinasti podlagi. Nasipi morajo biti iz zmrzlinsko odpornega materiala
(dolomitni ali apnenčev grušč, drobljenec. |
(4)
Nasipne brežine se lahk nadomesti s podpornim zidom. Ti morajo biti
strukturirani ali obloženi z lokalnim kamenjem - dolomitom. |
(5)
Za določitev potrebnih varovalnih ukrepov pri izvedbi izkopov in ostalih
zemeljskih del je potrebna obvezna prisotnost geologa - geomehanika v
času pripravljalnih del in v času gradnje, ki določi potrebne ukrepe na
samem terenu. |
(6)
Vse zunanje površine funkcionalnih enot, razen prometnih in
manipulacijskih, se zatravi. |
(7)
Na gradbeni parceli poslovne stavbe je potrebno zagotoviti zeleno
površino v najmanj 10 % funkcionalne površine. |
(8)
Ob robovih vseh občinskih cest je obvezna ozelenitev. Minimalna širina
zelenega pasu je 1,5 meter. Pas mora potekati vzporedno s cestiščem. Ob
nekaterih cestah se predvidi enostranski enojen drevored. Zeleni pas je
v tem primeru širok minimalno 3 m. Zelene pasove je dopustno prekiniti
zaradi uvoza ali izvoza. |
(9)
Zeleni pas je obvezen ob državni cesti G2-106. Zeleni pas mora biti
zatravljen in zasajen z drevjem. Zeleni pas je obvezen tudi vzdolž JV
meje območja OPPN - v smeri vidne izpostavljenosti proti naselju Laporje
in državni cesti; predvidena je zasaditev z srednje visokimi grmovnicami
ter drevjem. |
|
(10)
Prestavljeno strugo vodotoka se delno kanalizira, brežine pa zatravi in
mestoma zasadi z obrežno vegetacijo. |
(11)
Rastlinske vrste s koreninami ne smejo segati v varovano območje
komunalnih vodov, krošnje dreves ne smejo ovirati prometa. |
(12) Vse zelene površine je potrebno načrtovati tako, da jih je možno
vzdrževati (košnja, zalivanje). Zelene površine in rastlinje morajo
redno vzdrževati lastniki parcel. |
|
16. člen |
(lokacijski pogoji za projektiranje in gradnjo) |
|
(1) Predvideni so štirje višinski gabariti in sicer: |
-
pP - pritličje proizvodne višine (višina zaključnega venca 8 m), |
-
P - pritličje, |
-
P+1 - pritličje in nadstropje, |
-
P+1+M - pritličje, nadstropje in mansarda. |
(2) Dopustna etažnost objektov je glede na funkcionalne enote (F)
naslednja: |
-
F 1, F 2: P+1+M (objekt na J robu območja F2: P+1); |
-
F 3, F4, F5: Pp (proizvodna višina) oz. P +1 |
-
F 6: P+1 oz. pP (proizvodna višina) |
-
F 12: P |
|
(3)
Znotraj funkcionalnih enot F1 in F 2 so za objekte ali dele objektov
dovoljene tudi nižje etažnosti od predpisanih, vendar največ za višino
ene etaže. Deli objektov so lahko nižji za eno etažo, pri čemer je višji
del vedno orientiran proti notranji cesti. |
(4)
Najvišja dopustna višina objektov je 12 metrov. Objekti imajo lahko eno
etažo pod nivojem terena oz. najglobje do 2 metra nad nivojem talne
vode. Strehe objektov morajo biti oblikovane skladno s 3. odstavkom 14.
člena tega odloka. |
(5)
Kapacitete območja: |
|
-
dopustna izraba gradbene parcele FI: do 0,8; |
-
dopustna zazidanost gradbene parcele: do 0,4 |
|
17.člen |
(odmiki) |
|
1) Vsi objekti oziroma njihove skrajne točke morajo biti od meje območja
urejanja tega OPPN oddaljeni najmanj 4,0 m. Dopustna so lokalna
odstopanja, vendar ne več kot v dolžini dveh metrov in ne za več kot 1
meter prekoračitve. |
(2) Prejšnji odstavek ne velja za objekte, ki so predvideni v neposredni
bližini gozdnega roba. Ti objekti oziroma njihove skrajne točke morajo
biti od gozdnega roba oddaljeni minimalno 10 m. |
|
18. člen |
(neoviran dostop) |
|
(1) Do vseh objektov v javni rabi mora biti zagotovljen neoviran dostop
in vstop (brez grajenih in komunikacijskih ovir) za funkcionalno ovirane
osebe. Tem mora biti omogočen samostojen in varen dostop do prostorov,
ki so namenjeni javni rabi in uporaba teh prostorov. |
|
|
IV. Zasnova projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture in
obveznost |
priključevanja objektov nanjo. |
|
19. člen |
(Splošne določbe) |
|
1) Primarno in sekundarno komunalno in energetsko omrežje, objekti in
naprave morajo potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni
rabi tako, da je omogočena njihova neovirana gradnja in vzdrževanje. |
(2)
Objekti znotraj ureditvenega območja OPPN se priključujejo na komunalno
in energetsko omrežje in naprave pod pogoji in s soglasjem upravljalca
prizadete javne gospodarske infrastrukture. |
(3)
Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij naprav ter mest
priključevanja zaradi ustreznejših rešitev ter ustreznejše oskrbe in
racionalnejše etapne izvedbe. S spremembami mora soglašati upravljalec
prizadete javne gospodarske infrastrukture. |
(4)
Ureditev komunalne in energetske infrastrukture je razvidna iz grafične
priloge "Zbirna karta komunalnih vodov" (list 9). |
|
20. člen |
(Prometno omrežje) |
|
(1)
Za navezavo območja proizvodnih dejavnosti VP 25/1 Ločica na glavno
cesto G2-106 je potrebno do začetka obratovanja proizvodne cone izvesti
rekonstrukcija križišča na glavni cesti G2-106 v enotno nesemaforizirano
križišče glavne ceste G2-106 z lokalno priključno cesto za proizvodno
cono in lokalno cesto Mali Osolnik ter s posebnimi levimi pasovi in
otoki za umirjanje na prednostni glavni cesti. |
(2)
Navezavo vasi Laporje na glavno cesto G2-106 se mora urediti po cestah
C3 in C1 preko območja proizvodnih dejavnosti VP25/1 Ločica ter
rekonstruiranega križišča iz 1 . odstavka tega člena. Po izgradnji nove
navezave vasi Laporje na glavno cesto G2-106 se obstoječi priključek na
glavno cesto ukine. |
(3)
Za priključevanje območja proizvodnih dejavnosti VP 25/1 Ločica na
glavno cesto G2-106 iz 1. odstavka tega člena, je potrebno na osnovi
pridobljenih projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdelati projekt
PGD/PZI in nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. |
(4)
Vse prometne površine na območju proizvodne cone morajo biti utrjene za
vožnjo motornih vozil do 9 ton osnega pritiska. |
(5)
Površine vozišč so lahko utrjene z betonskim, kamnitim oziroma asfalt
betonskim obrabnim slojem. |
(6)
Dostopi z javne ceste se morajo urediti za vsako parcelo posebej ali za
več parcel skupaj. Urejeni morajo biti tako, da omogočajo tekoče in
varno odvijanje prometa na javnih cestah. |
(7)
V primeru, da je iz javne ceste dovoz urejen na parcelo ali parcele mimo
vratarja ali zapornice, mora biti na parceli izven javne ceste pred
zapornico urejena površina za ustavljanje vozil. Vozila v nobenem
primeru ne smejo stati ali parkirati na javni cesti, niti kako drugače
ovirati prometa na njej. |
(8)
Javne ceste se ne smejo nikjer zapirati, na njih je prepovedano
postavljati začasne ali enostavne objekte ali druge ovire, ki bi
posegale v svetli profil dostopne ceste in onemogočale tekoče in varno
odvijanje tovornega, osebnega in intervencijskega prometa. |
(9)
Javne ceste so označene z oznakami od C1 do C5. Normalni prečni profili
posameznih ceste so: |
Cesta z oznako C1: |
|
- enostranski hodnik za pešce |
1,5 m |
- vozišče skupne širine |
7,5 m |
- zeleni pas z drevoredom |
6 – 8 m |
Cesta z oznako C2: |
|
- zeleni pas z drevoredom |
3 m |
- enostranski hodnik za pešce |
1,5 m |
- vozišče skupne širine |
6,5 m |
- zeleni pas |
1,5 m |
Cesta z oznako C3: |
|
- zeleni pas z drevoredom |
3 m |
- enostranski hodnik za pešce |
1,5 m |
- vozišče skupne širine |
6,5 m |
- zeleni pas z drevoredom |
6 m 9 |
Cesta z oznako C4: |
|
- enostranski hodnik za pešce |
1,5 m |
- vozišče skupne širine |
6,0 m. |
Cesta z oznako C5: |
|
- vozišče skupne širine. |
7,5 m. |
|
(10) Parkirne površine se mora zagotoviti v sklopu pripadajočega
funkcionalnega zemljišča. |
Število
potrebnih parkirnih mest se
določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. Parkirne vzorce prikazane v
kartografskem delu je možno spreminjati in dopolnjevati glede na
potrebe, ki bodo izhajale iz podrobnega programa investitorja. Neutrjene
parkirne površine niso dovoljene. Vsaj 10 % parkirnih mest mora biti
dostopnih z javne ceste (za obiskovalce, brez morebitnih zapornic). |
|
21. člen
(Elektro
omrežje) |
|
(1)
Vse nove objekte v ureditvenem območju tega OPPN se mora priključiti na
elektroenergetsko omrežje. |
(2)
Za priključitev predvidenih objektov je potrebna predhodna postavitev
nove transformatorske postaje s priključnim srednjenapetostnim 20 kV
kablovodom iz obstoječega 20 kV daljnovoda. |
|
(3)
Občina Velike Lašče mora predhodno zagotoviti ustrezno traso kablovoda
iz bližnje točke obstoječega daljnovoda in pridobiti soglasja od
lastnikov prizadetih parcel ter služnost za gradnjo in vzdrževanje. |
(4)
Transformatorska postaja mora biti distribucijska z več odcepi in več
meritvami na NN strani. Vgrajeni transformatorji in oprema morajo
ustrezati pogojem soglasodajalca. Pogoje priključitve poda pristojna
elektrodistribucija. Za priključitev novih objektov se zgradi NN
kabelski razvod od nove transformatorske postaje v večcevni kabelski
kanalizaciji s potrebnimi kabelskimi jaški. Vse obstoječe kablovode, ki
ležijo v območju gradbenih posegov je potrebno prestaviti. |
|
22. člen |
(Odvajanje komunalnih in padavinskih vod) |
|
1) Vse nove objekte v ureditvenem območju tega OPPN se mora priključiti
na kanalizacijsko omrežje. |
(2)
Za odvajanje odpadnih voda se zgradi kanalizacijski sistem za komunalne
odpadne vode in čistilna naprava. Za odvajanje meteornih voda se zgradi
ločen sistem za odvajanje meteornih voda. Vsa kanalizacija mora biti
grajena v vodotesni izvedbi. |
(3)
Vse industrijske odpadne vode se odvajajo v kanalizacijski sistem
komunalnih odpadnih vod. Industrijske odpadne vode se morajo pred
priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje očistiti oz.
nevtralizirati do tiste mere, ki jih sistem dopušča. |
(4)
Odvajanje padavinskih odpadnih voda s prometnih in manipulativnih
površin se mora speljati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega
lovilca maščob in olj v javno meteorno kanalizacijo ceste, ki se
zaključi z izlivom v vodotok. |
(5)
Padavinske vode iz streh objektov se ponika v ustreznih ponikovalnih
poljih lociranih na parcelah posameznih lastnikov ali pa se jih spelje v
vodotok. V kolikor se te vode ponika, morajo biti ponikovalnice locirane
izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja
predvidenih vodnih količin pa mora biti računsko dokazana v
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). V kolikor
ponikanje ni možno, se lahko čiste meteorne vode spelje v obstoječi
vodotok prek zadrževalnih bazenov. |
(6)
Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje in čiščenje peskolovov ter
lovilcev olj in maščob. |
(7) Za čiščenje odpadnih voda proizvodno obrtne cone se mora zgraditi
čistilna naprava. Čistilno napravo je treba priključiti na električno
omrežje, vodovod in TK omrežje. Očiščeno vodo s čistilne naprave je
treba speljati v kanalizirani odvodnik, nastali mulj pa odvažati na
večjo čistilno napravo ali na urejeno deponijo tovrstnega materiala. |
|
23.člen |
(Oskrba z vodo) |
|
(1)
Obstoječe vodovodno omrežje Turjak ni dimenzionirano za večje porabnike
vode. Zato je za zagotavljanje trajne nemotene vodooskrbe obrtne cone in
drugih porabnikov potrebno postopno pristopiti k obnovi celotnega
vodovodnega sistema Turjak. |
(2)
V prvi fazi naj se obnovi primarni vodovod na odseku med vodohranom
Veliki Osolnik in Zgornjim Turjakom. Do takrat iz vodovodnega omrežja ni
mogoče zagotavljati zadostnih količin vode za požarno varstvo in je
potrebo zagotoviti vodo za gašenje iz drugih virov. |
(3)
Za napajanje območja proizvodnih dejavnosti VP-25/1 Ločica s pitno vodo
je potrebno zgraditi sekundarni vodovod, NL DN 150 ter NL DN 100. |
(4)
Pri načrtovanju in gradnji priključevanja novega sekundarnega na
obstoječi primarni vodovod se mora upoštevati Projektno nalogo
»Izgradnja javnega vodovodnega omrežja za poslovno - proizvodni kompleks
na Turjaku (ureditveno območje VP 25/1 - Ločica), izdelal JP Vodovod -
Kanalizacija d.o.o., št. projekta 2446 V, januar 2008. |
(5)
Vse nove objekte v ureditvenem območju tega OPPN se mora priključiti na
vodovodno omrežje. |
(6)
Nove vodovode se mora opremiti s sektorskimi zasuni, zračniki, blatniki
ter z nadtalnimi ali talnimi hidranti, ki naj bodo postavljeni v skladu
s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov (Ur.l. SFRJ 30/91). Kjer je potrebno, naj bodo vgrajeni hidranti
tipa »hidrant - blatnik«, ki omogočajo prost iztok vode iz omrežja brez
vmesnih zapiralnih elementov. |
(7)
Na celotni trasi vodovoda je potrebno ustanoviti služnost za gradnjo in
vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi vodovoda. |
24.člen |
(Telekomunikacije) |
|
(1)
Vse objekte v ureditvenem območju tega OPPN se lahko priključit na javno
telekomunikacijsko (TK) omrežje. |
(2)
Za priključevanje predvidenih objektov je potrebno zgraditi nove
priključne telekumunikacijske vode od obstoječega in novo načrtovanega
omrežja do načrtovanih objektov. Na mestih, kjer posegi (gradnja
objektov in komunalne infrastrukture) tangirajo obstoječe TK naprave je
potrebno le-te označiti in v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma
prestaviti. Ta dela mora izvesti Telekom Slovenije d.d. |
(3) Posamezni investitorji morajo
pred priključitvijo na javno telekomunikacijsko omrežje dobiti ustrezno
soglasje Telekoma Slovenija d.d. in omogočiti Telekomu Slovenije d.d.
izvedbo telekomunikacijskega omrežja na svojih parcelah (izdati soglasje
za prekop prizadetih zemljišč in ustanoviti služnost za vzdrževanje na
tangiranih parcelah). |
|
25.člen |
(Javna razsvetljava) |
|
(1)
Objekti javne razsvetljave morajo biti locirani, kabelska trasa pa
potekati v zemljišču, ki je javna površina. Za enostavnejše servisiranje
in vzdrževanje je treba predvideti tipske elemente javne razsvetljave.
Svetilke morajo biti med seboj oddaljene do 30 m. |
(2)
Napajanje javne razsvetljave se mora predvideti iz nove trafo postaje v
kateri se uredi prižigališče. Prižigališče naj bo izdelano tako, da se v
njega lahko kasneje vgradi dodatno opremo zaradi razširitve
razsvetljave. |
26. člen
(Ogrevanje) |
|
(1)
Ogrevanje je možno le z ekstra lahkim kurilnim oljem ali utekočinjenim
naftnim plinom, ki sta ekološko sprejemljiva energenta ter obnovljivimi
viri energije. |
(2)
Postavljajo se lahko podzemni in nadzemni plinohrami (plinski
rezervoarji). Nadzemni morajo biti locirani na vidno neizpostavljenih
mestih. Možna je tudi oskrba s plinom iz skupnega plinohrama za več
stavb skupaj. Pri lociranju in postavitvi plinohramov se mora upoštevati
Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur.l. RS, št.: 22/91) ter drugi
tehničnim okoljski in varnostni predpisi ter standardi. |
(3)
Rezervoarji za ekstra lahko kurilno olje se smejo postavljati v posebnih
objektih, delih objektov ali pod zemljo. Pri njihovi postavitvi se mora
upoštevati Pravilnik spravljanju in hrambi kurilnega olja (Ur.l. SFRJ,
št.: 45/67, sprem. Ur.l. RS, št.: 83/05) ter drugi tehnični okoljski in
varnostni predpisi ter standardi. |
(4)
Na objektih ali parcelah se smejo postavljati objekti, omrežja in
naprave za izrabo obnovljivih virov energije, vendar pod pogojem, da
ustrezajo funkcionalnim, oblikovnim in drugim pogojem iz tega odloka. |
|
V. Rešitve in ukrepi za
varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, trajnostno rabo |
naravnih dobrin ter varovanje okolja |
|
27.člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1)
Zemljišča posegov predvidenih s tem OPPN morajo biti predhodno
arheološko raziskana. Najprej se opravi površinski in podpovršinski
terenski pregled s testnimi sondami. Na podlagi rezultatov terenskih
ogledov se nato dolomita obseg in način zaščitnih arheoloških raziskav,
ki morajo potekati po določilih 59. in 60. člena Zakona o varstvu
kulturne dediščine. |
(2)
Obravnavano območje je potrebno na robnem delu krajinsko urediti in
zasaditi z višinsko razgibano vegetacijo tako, da se bo vizualno ujemala
z obstoječo vegetacijo (zasnova zelenih površin), skladno s 15. členom
tega odloka. |
(3) Površine, ki so med gradnjo
razgaljene, se mora sproti sanirati tako, da se ponovno |
zasujejo, utrdijo, humuzirajo,
zatravijo in zasadijo (v primeru, da ne bodo pozidane ali |
drugače utrjene). |
|
28.člen |
(ohranjanje narave) |
|
(1) Območje obravnavano v tem OPPN se nahaja na: |
-
Območju pričakovanih naravnih vrednot: Območje pričakovanih
odkritij novih nadzemnih objektov (Območje karbonatskih kamenin); |
-
Ekološko pomembnem območju: Osrednje območje življenjskega prostora
velikih zveri (rjavega medveda, risa in volka). |
(2) Pri načrtovanju objektov in
drugih posegov v prostor se mora upoštevati usmeritve, |
izhodišča in pogoji za ohranjanje
biotske raznovrstnosti v strokovnem gradivu |
»Naravovarstvene smernice za
pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za |
območje VP 25/1 Ločica - območje
proizvodnih dejavnosti " (ZRSVN, OE Ljubljana, avgust |
2007)". |
29. člen |
(varstvo flore, favne, biotopov) |
|
(1)
Odstranjevanje vegetacije, ruše, zemlje ali kamninske podlage,
zasipavanje in nasipavanje naj se izvaja tako, da se bistveno ne
spremenijo življenjske razmere za rastline in živali v okolici. |
(2)
Posek gozdne in grmovne vegetacije zaradi izvedbe poslovno proizvodne
cone zunaj območja tega OPPN naj se omeji na minimum. Ohrani naj se
obseg preostalega gozdnega koridorja južno od predvidene cone. |
(3)
Pri načrtovanju objektov ob gozdnih površinah se mora zagotoviti odmik
objekta od gozdnega roba, ki mora znašati najmanj 10 m. |
(4)
Pred pričetkom gradbenih del je potrebno na terenu na ustrezen način
označiti (zakoličiti) gozdna zemljišča ali dele gozdnih zemljišč, kjer
je načrtovana krčitev gozda. Na tej osnovi se kasneje izvede označitev
drevja za posek, ki jo bo opravil pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove,
Krajevna enota Škofljica. Posek drevja mora biti opravljen s
sodelovanjem pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije. |
(5)
Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o
izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju
gozdnih lesnih sortimentov (Ur.l. RS, št. 55/94, 95/04) in Uredbo o
varstvu pred požari v naravnem okolju (Ur.l. RS, št. 26/93). Posek in
spravilo lesa naj se, kolikor je mogoče, opravljajo izven gnezditvene in
paritvene sezone (to je med 1. marcem in 30. junijem). |
(6)
Prizadete gozdne površine je potrebno po končani gradnji sanirati.
Zagotovi naj se oblikovanje gozdnih robov, ki naj bodo zvezni in blagi,
vertikalno strukturirani, tako da bodo vplivi z roba v notranjost
gozdnega sestoja čim manjši. Pri sanaciji naj se uporabi avtohtone
rastlinske vrste. |
(7)
Morebitni viški materiala v času izvajanja plana se ne smejo odlagati
znotraj gozdnih površin. |
(8)
Zagotovi naj se ustrezne ukrepe za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja.
Uporabljati se morajo svetilke, ki ne osvetljujejo neba in širše okolice
(svetijo v tla) ter žarnice z čim manjšim deležem ultravijolične
svetlobe. Sistem osvetljevanja naj bo tak, da v drugem delu noči ostane
prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to
potrebno. |
|
30. člen |
(varstvo tal) |
|
(1)
Rodovitna prst na se skladno z 1. odstavkom 35. člena ustrezno odstrani
in deponira, po končanih zemeljskih delih pa naj se jo uporabi za
sanacijo. |
(2)
Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje strojev, tako da je tveganje za
onesnaženje tal zaradi razlitja čim manjše. |
|
31. člen |
(zaščita podtalnice in vodotokov) |
|
(1)
Vse stavbe se obvezno priključujejo na novo kanalizacijsko omrežje. |
(2)
Meteorne vode s streh in utrjenih površin naj se prednostno ponika, v
kolikor je to možno. Meteorno vod iz utrjenih površin se mora ponikati
preko peskolovov in lovilcev olj. |
(3)
Vse povozne, parkirne in manipulativne površine ob objektih morajo biti
izvedene z vodotesno utrditvijo oziroma asfaltirane in obrobljene z
robniki ter nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni z
peskolovi in lovilci olj. |
(4)
Odvajanje padavinskih voda iz ureditvenega območja je potrebno
predvideti na način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok iz
urbanih površin. |
(5)
Potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in
čistilnih objektov. Pregledi lovilcev olj ter morebitno čiščenje naj se
opravljajo mesečno. |
(6)
Komunalna čistilna naprava mora biti dimenzionirana in izvedena tako, da
ima zadostno kapaciteto čiščenja odpadnih vod za vse objekte v
proizvodni coni. |
(7)
Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje čistilne
naprave, morajo biti industrijske odpadne vode pred izpustom v
kanalizacijski sistem nevtralizirane oziroma predčiščene do tiste mere,
ki jih sistem dopušča. |
(8)
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 109/07),
Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005, 45/2007), Uredbo o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.
RS, št. 45/07) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 98/07) v primeru
gradnje malih tipskih čistilnih naprav. |
(9)
Dno temeljev objektov mora biti najmanj 2 m višje od najvišjega znanega
nivoja podtalnice, sicer je potrebno s študijo dokazati neškodljivost
posega, |
|
(10)
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo,
vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega
zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka 5 m. Kot mejo
vodnega zemljišča se šteje zgornji rob brežine vodotoka. |
(11)
Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do
poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim
delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno
prikazano in dokazano. Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo
prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oz. prehod
preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne
infrastrukture. |
(12)
V času gradnje mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje strojev, tako da
je tveganje za onesnaženje vode zaradi razlitja čim manjše. V zemeljske
nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z
izpiranjem, izluženjejam idr.) onesnažili tla in podzemno vodo. |
(13)
Potrebno je zagotoviti zadostne količine vode za potrebe cone predvsem
za požarno vodo (alternativni vir vode ali požarni bazeni). |
|
32.člen |
(varstvo zraka) |
|
(1)
V obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega onesnaževanja zraka. |
(2)
Vsi izpusti v zrak iz bodočih objektov (klimatski, zračniki idr.) naj se
namestijo na strehe objektov, opremljeni pa morajo biti z ustreznimi
filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. Prezračevanje podzemnih garaž se
izvede z okni ali odvodnimi kanali za odvod dima z izpustom nad teren. |
(3)
Predvidi se uporaba okolju bolj prijaznih energentov za ogrevanje in
druge potrebe po toploti. V nadaljnjih fazah naj se preuči možnost
ureditve centralnega kurišča na plin za več objektov hkrati. |
|
33.člen |
(varstvo pred hrupom) |
|
(1)
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa velja na območju
proizvodne cone Ločica IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(2)
V obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega hrupa, tako da predpisane mejne ravni hrupa na
območju ne bodo presežene. |
(3)
Vsi prostori v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, naj se
protihrupno izolirajo. |
(4) V primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel
dovoljeno raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le,
če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi zmanjšati vpliv zunanjega
hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni, oziroma če je moč
s smiselnimi protihrupnimi ukrepi zmanjšati vpliv vira hrupa in/ali
znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne
ravni hrupa za območje. |
|
34. člen |
(odstranjevanje odpadkov) |
|
(1)
Na funkcionalnem zemljišču povzročitelja je za komunalne odpadke
potrebno urediti zbirna in prevzemna mesta. Zbirna mesta za odpadke
morajo biti prometno dostopna, locirana v objektu ali na tlakovani
površini, zaščiteni z nadstrešnico ter opremljena z odtokom z lovilcem
olj in maščob. |
(2)
Znotraj proizvodne cone je na skupnih zbirnih mestih predvideno ločeno
zbiranje odpadkov. Zabojnike za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov
se locira na mesta, kjer je omogočen nemoten dostop za specialna
komunalna in smetarska vozila. Kapaciteta posameznega zbirnega mesta
mora ustrezati količinam glede na pogostost in način odvoza. Zbirna
mesta za ločeno zbiranje odpadkov se lahko uredijo tudi na posameznih
parcelah, v kolikor povzročitelj odpadkov sklene pogodbo z prevoznikom
teh odpadkov. |
(3)
Organski odpadki se lahko odlagajo le na način (ustrezni smetnjaki ali
ustrezno varovane odlagalne površine), ki živalim (predvsem rjavemu
medvedu) preprečuje dostop do smeti. |
(4)
Ostanke iz lovilcev olj se zbira in sežiga pri pooblaščenih zbiralcih za
tako dejavnost. |
(5)
Povzročitelj posebnih in nevarnih odpadkov mora skladno z poročilom o
vplivih na okolje zagotoviti skladiščenje, transport in odstranjevanje
teh odpadkov v skladu z določili presoje vplivov na okolje (PVO). |
(6)
Gradbenih odpadkov ni dopustno mešati s komunalnimi odpadki, temveč
morajo biti odloženi na odlagališču za inertne odpadke. |
(7)
Prostore za zbiranje odpadkov je treba načrtovati in izvesti tako, da je
omogočeno strojno čiščenje. |
|
|
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
35. člen |
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Za vse objekte je za zaščito pred požarom treba zagotoviti: |
-
pogoje za varen umik ljudi in premoženja; |
-
odmike med objekti oz. ustrezno požarno ločitev objektov; |
-
prometne in delovne površine za intervencijska vozila; |
-
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Do vseh objektov v območju
urejanja je potrebno predvideti dostope in površine za |
delovanje intervencijskih vozi v
skladu s standardom SIST DIN 14090. Intervencijske poti |
izven vozišč je dopustno ozeleniti.
Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton |
osnega pritiska. Širina
intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, na mestih delovanja pa |
utrjena površina vsaj 3 m2 in 2 m2
površine brez zaprek, z odmikom od objektov od 3 do 9 |
m. Najmanjši radij obračanja
intervencijskih vozil morajo biti 11,5 m. Vse intervencijske poti |
morajo omogočati krožno vožnjo ali
enostavno obračanje na manipulativnem dvorišču. Med |
intervencijskimi potmi in objekti
so dovoljene zasaditve z nizkimi grmovnicami ali manjšimi |
drevesi, na medsebojni razdalji od
8 m in visokimi največ 6 m. Za intervencijske poti se |
uporablja celotno cestno omrežje. |
(3)
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to
področje. V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino
vode za gašenje požarov. Za dve urno gašenje požara iz dveh hidrantov je
potrebno zagotoviti 10 l/s. |
(4)
Do obnove primarnega vodovoda na odseku med vodohranom veliki Osolnik in
Zgornji Turjak ne bo mogoče zagotoviti zadostne količine vode za gašenje
iz vodovodnega omrežja. Zato se mora za gašenje predvideti začasni
požarni bazen, ki naj se uredi na zelenici, vzhodno od ceste C5. Požarni
bazen naj bo velik 8,0 m x 8,0 m in globok 2,5 m. Okoli njega naj se
postavi ograja 10,0 m x 10,0 m in višine 2,0 m skladno s pogoji tega
odloka. |
(5)
Po rekonstrukciji v predhodnem odstavku navedenega odseka primarnega
vodovoda se na sekundarni vodovod priključi še hidrantno omrežje na
območju proizvodnih dejavnosti VP 25/1 Ločica. Začasni požarni bazen pa
zasuje ter na površini vzpostavi raba predvidena s tem OPPN. |
(6)
Investitorji objektov, za katere je ob upoštevanju Priloge 1 iz
Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne
varnosti (Ur.l. RS št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD
obvezna izdelava študije požarne varnosti, so pred vložitvijo vloge za
izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k
projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. |
|
35. člen |
Varovanje plodne zemlje in ravnanje z viški materiala |
(1)
Plast plodne zemlje je potrebno odstraniti na celotnem območju poslovno
proizvodne cone in jo začasno deponirati. Deponije prsti se izvedejo
tako, da se ohrani njena rodovitnost in da višina deponij ne presega
1,20 m. |
(2)
Deponirano plodno zemljo se uporabi za humuziranje površin predvidenih
za ozelenitev. S preostalo količino deponirane plodne zemlje pa
razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi predpisi. |
(3)
Pri zemeljskih delih za ureditev platojev poslovno proizvodne cone bo
nastalo približno 38.700 m3 viškov izkopanega materiala. Za morebitne
dodatne izravnave na območju obrtne cone se bo na površinah javnega
dobra na SV začasno deponiralo približno 6.500 m3 materiala. |
(4)
Preostalih približno 32.200 m3 viškov izkopanega materiala pa se glede
na kakovost uporabi za gradbene namene ali za sanacije opuščenih odprtih
kopov ter drugih degradiranih površin na območju občine. |
|
VII. Načrt parcelacije |
|
36.člen |
(načrt parcelacije) |
|
(1)
Načrt parcelacije je prikazan na grafičnem listu »Načrt parcelacije« v
merilu 1: 10000, ki se sestavni del tega OPPN. Podatki za zakoličbo so
prikazani v prilogi OPPN v poglavju 9. »Zakoličbeni podatki«. |
(2)
Velikosti parcel ne smejo odstopati več kot +/- 5 %. |
(3)
|
VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve
za izvajanje |
OPPN |
|
37.člen |
(Etapnost gradnje) |
|
(1) Ta podrobni prostorski načrt se lahko izvaja v poljubnih gradbenih
etapah s tem, da mora biti za celotno območje OPPN končana komunalna in
prometna infrastruktura. |
|
38. člen |
(obveznosti investitorja in izvajalcev del) |
|
(1) Investitor mora izven ureditvenega območja: |
-
zagotoviti načrtovanje in izvedbo navezave obrtne cone na glavno cesto
G2-106 skladno s 1. In 2. Odstavkom 20 člena tega odloka; |
-
zagotoviti izvedbo nadomestnih gozdnih vlak in gozdnih cest (zaradi
prekinjenih gozdnih vlak na območju urejanja); Nadomestne prometnice se
mora načrtovati na podlagi sodelovanja z Zavodom za gozdove Slovenija,
Krajevna enota Škofljica. Priključek na gozdno cesto se izvede z
notranjega cestnega omrežja na območju OPPN, nove gozdne vlake pa se
priključijo na gozdno cesto. |
-
zagotoviti priključevanje na obstoječe omrežje javne gospodarske
infrastrukture ter zagotoviti služnost na parcelah, po katerih bo
potekalo priključevanje; |
(2) Investitor mora pred začetkom
gradnje zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških |
raziskav, na osnovi katerih bodo
naknadno določeni in posredovani pogoji za varstvo |
arheološke dediščine. Investitor
mora prav tako zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanja |
potencialno odkritih najdišč,
vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. |
(3) Dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev so še naslednje: |
-
pri izdelavi projektne dokumentacije za posamezne stavbe je treba pogoje
temeljenja določiti s sodelovanjem geomehanika; |
-
upoštevati je treba vse rekonstrukcije in novogradnje javne gospodarske
infrastrukture na katere bodo neposredno vezani posegi tega OPPN; |
-
pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih,
energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce
prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in
naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v
njihove varovalne pasove, |
-
vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski
in telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne
upravljavce in uporabnike, |
-
zagotoviti ali nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih
objektov in zemljišč; zagotoviti je potrebno neovirano rabo sosednjih
objektov in zemljišč; |
-
promet v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do
zastojev in ne bo zmanjšana prometna varnost; |
(4) V času gradnje je treba
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na |
gradbišču, da bo preprečeno
onesnaženje: |
-
pri gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, ki ne
vsebujejo nevarnih spojin (npr. organskih halogeniranih spojin), delovni
stroji in naprave pa morajo biti brezhibni in ustrezni glede veljavnih
predpisov; |
-
na celotnem območju gradnje objektov, transportnih in drugih
manipulativnih površinah je potrebno zagotoviti odvodnjavanje gradbenih
jam in kontrolirano odvajanje površinskih voda, zbiranje in
odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo) in zbiranje ter
odstranjevanje odpadkov, gradbenega materiala ter posebnih in nevarnih
odpadkov skladno z veljavno zakonodajo; |
-
preprečevati nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja
gradbišča z transportnimi sredstvi; |
-
v času povečanih količin mokrih padavin mora biti urejeno zbiranje in
čiščenje padavinskih odpadnih vod; |
(5) Po končani gradnji mora investitor oz. izvajalec del zagotoviti: |
- sanacijo v najkrajšem možnem času vseh morebitnih poškodb
okoliških objektov, zemljišč, obstoječe infrastrukture in naprav,
nastale v času gradnje. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev
uporabnega dovoljenja; |
|
39. člen |
(obveznost presoje vplivov na okolje) |
|
(1)
Vsakokratni investitorji, kateri so po veljavni zakonodaji zavezani za
pripravo poročila o vplivih na okolje (PVO), morajo le tega pripraviti
in predložiti k PGD projektu. PGD projekt mora upoštevati omilitvene
ukrepe, ki jih predpiše PVO. Ti investitorji morajo pripraviti PVO tudi
ob spremembi dejavnosti. |
(2)
Vsakokratni investitorji, ki niso zavezani za pripravo PVO morajo
pripraviti k PGD projektu ekspertno mnenje ali oceno vplivov na okolje
iz katere je razvidno, da vplivi na okolje niso prekomerni. To je
potrebno pripraviti tudi ob spremembi dejavnosti. |
|
40.člen |
(odstopanja) |
|
(1) Pri realizacije tega OPPN so
dovoljena odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se
v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških,
geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in
oblikovalskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše z
oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s
katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. |
Nobeno od teh odstopanj ne sme biti
v nasprotju z javnimi interesi, z njim morajo soglašati organi in
organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
Velikost parcele se lahko spremeni pod pogojem, da se ne posega v
območje javnih površin in da je gradbena parcela posameznega objekta
oziroma sklopa objektov tako velika, da je na njej možno urediti vse
potrebne pripadajoče ureditve (dostopi, prometne površine,
intervencijske poti, komunalne ureditve). |
(2)
Toleranca v višinski regulaciji terena je lahko +/- 0,5 m. |
(3)
Prekoračitev gradbene meje ni dopustna, razen lokalno za največ en meter
prekoračitve v dolžini največ dva metra. |
(4)
Višinski gabarit objektov je dovoljeno presegati z dimniki ali s
posameznimi višjimi deli objektov, v kolikor je to zaradi funkcioniranja
objekta nujno potrebno. |
(5)
(5) Posamezna prekoračitev višinskega gabarita sme preseči višinski
gabarit za največ 5 m, vendar ne sme imeti večje tlorisne površine od 25
m2. Višinski gabarit ni dovoljeno preseči z reklamnimi tablami in
oznakami. |
(6) Na JV delu je možna tudi
drugačna ureditev odprtega prostora, tako da se z nasipavanjem |
okoliškega prostora teren
načrtovane cone višinsko poveže z okoliškim terenom brez ureditve |
brežine, ne glede na to, pa se
omenjeni rob cone zasadi. |
|
41. člen |
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti
OPPN) |
|
(1) Po izvedbi z OPPN predvidene ureditve je v funkcionalnih enotah od
F1 do F 6 dopustno: |
-
spremembe namembnosti v okviru osnovne dejavnosti, |
-
investicijsko-vzdrževalna dela in gradnje enostavnih objektov iz 13.
člena tega odloka, |
-
novogradnje in nadomestne gradnje obstoječih objektov ter
rekonstrukcije, dozidave in |
- nadzidave. Spremembe gabaritov so dopustne v okviru GM in GL z
upoštevanjem regulacijskih določil OPPN. |
|
42. člen (vpogled) |
|
(1) Občinski podrobni
prostorski načrt je stalno na vpogled pri: |
-
Občinski upravi, Občina Velike Lašče, |
-
Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik. |
|
43. člen (uveljavitev) |
|
(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine
Velike Lašče. |
|
Št.: 0301-26/2008 |
Velike Lašče, dne 19.
decembra 2008 |
|
Zupan Občine Velike Lašče |
Anton Zakrajšek, univ.dipl.inž., l.r. |
|