Na podlagi
16. člena
Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni
list RS, št. 118/07 – uradno prečiščeno besedilo in 18/10) in 53. člena
Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 46/14) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na
30. redni seji dne 29. 5. 2014 sprejel |
P R A V I
L N I K
o tehnični izvedbi in uporabi objektov javne kanalizacije v Občini
Slovenske Konjice |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(1) S tem
pravilnikom se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki za
projektiranje, izgradnjo in uporabo javne kanalizacije, priključevanje
uporabnikov na javno kanalizacijo ter vzdrževanje in upravljanje javne
kanalizacije v Občini Slovenske Konjice. |
(2) Ob
določilih tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati tudi veljavne
zakone, standarde, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost.
|
(3)
Tehnični pravilnik za kanalizacijo so dolžni upoštevati vsi sodelujoči v
upravnem postopku, planiranju, projektiranju, izvedbi (gradnji in
rekonstrukciji), komunalnem opremljanju, upravljanju in uporabi
kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav in drugih komunalnih vodov,
ki vplivajo na javno kanalizacijo, izvajalec gospodarske javne službe in
uporabniki javne kanalizacije. |
(4) V
primerih, kadar ni mogoče izpolniti zahtev iz tehničnega pravilnika,
poda izvajalec javne službe na predlog, podan v obliki elaborata s
strani projektanta ali izvajalca del, soglasje na predloženo tehnično
rešitev, ali sam predpiše drugo ustrezno tehnično rešitev. |
(5) Izrazi
uporabljeni v tem pravilniku imajo pomen kot ga določajo zakoni in
podzakonski akti, s katerimi se ureja javna služba, če ni pomen s tem
pravilnikom posebej opredeljen. |
II.
SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE IN HIŠNIH
PRIKLJUČKOV |
2. člen |
(splošno) |
(1)
Kanalizacijski sistem mora biti projektiran in grajen tako, da
zagotavlja optimalno odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode ob
najmanjših stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja. Pri
načrtovanju, gradnji in obnovi kanalizacijskih sistemov se mora
zagotavljati zaščito zdravja ljudi in obratujočega osebja, zaščito
odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično in okoljsko
preobremenitvijo, obstoječih objektov, ki mejijo na oskrbovalne naprave,
podtalnice, primerne zmogljivosti kanalizacije in naprav za črpanje in
čiščenje, varnih delovnih pogojev, trajnost, pravilno delovanje in
vzdrževanje ter nadzorovanje, preprečevanje nastajanja smradu in
strupenih snovi, statično in dinamično nosilnost kanalizacije,
vodotesnost ter omejitev pogostosti preplavitve. |
(2) Pri
načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega
pravilnika in smernice, ki jih predpiše izvajalec javne službe v okviru
izdaje projektnih pogojev, državni standardi SIST in Evropski standardi
EN. Še posebej je potrebno upoštevati SIST EN 1610 pri polaganju
cevovodov in SIST EN 752-2 pri hidravličnih preračunih mešanih
kanalizacijskih omrežij. |
(3) Pri
hidravličnem preračunu kanalizacije je potrebno upoštevati usmeritve:
|
Količina
komunalne odpadne vode se izračuna ob upoštevanju predvidenega števila
uporabnikov in normi porabe vode np=150 l/os/dan za prebivalce oziroma
skladno z normo porabe, ki je podana v tabeli. Kolikor so znani podatki
o porabi vode na izbranem območju se lahko uporabijo za izračun,
upoštevajoč predvidene spremembe porabe. |
Tabela
norme porabe in odvedene vode glede na dejavnost |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|gospodinjstvo | 150|litrov na prebivalca na dan | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|turizem | 200|litrov na posteljo na dan | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|gostinstvo | 15|litrov na gosta na dan | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|javni
uradi | 15|litrov na zaposlenega na dan | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|vojašnice | 100|litrov na vojaka na dan | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|šole | 20|litrov na dijaka na dan | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|javni
bazeni | 300|litrov na kopalca na dan | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|pekarne | 150|litrov na zaposlenega na dan | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|frizerski
salon | 100|litrov na zaposlenega na dan | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|avtopralnice | 200|litrov na avto | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
|mlekarne | 4|litre na liter mleka | |
+-------------------+---------+---------------------------------+ |
Industrijsko in odpadno vodo iz obrti je potrebno upoštevati na podlagi
merjenih ali ocenjenih vrednosti iz porabe vode, upoštevaje predvidene
spremembe porabe ali kot specifični odtok 0,35 l/s/ha reducirane
prispevne površine. Količina tuje vode se upošteva iz dejanskih meritev
oziroma največ kot 100 % 24-urni sušni odtok ali kot specifična
infiltracija 0,15 l/s/ha reducirane prispevne površine. |
Največja
urna poraba za določitev sušnega odtoka je odvisna od števila
prebivalcev in zaposlenih na obravnavanem območju, izražen v % dnevnega
pretoka in znaša običajno 1/6–1/17 dnevne potrošnje po spodnji tabeli.
|
Tabela
največje urne porabe v razmerju do povprečne dnevne porabe v odvisnosti
od števila prebivalcev v naselju |
+---------------------------+-------------------+ |
| Število
prebivalcev na | Največja urna | |
|
območju |poraba v % dejanske| |
| | dnevne porabe | |
+---------------------------+-------------------+ |
|do
500 | 17 | |
+---------------------------+-------------------+ |
|nad 500 do
1500 | 13 | |
+---------------------------+-------------------+ |
|nad 1500 do
5000 | 11 | |
+---------------------------+-------------------+ |
|nad 5000 do
20000 | 8 | |
+---------------------------+-------------------+ |
|nad
20000 | 6 | |
+---------------------------+-------------------+ |
Pogostnost
nalivov je v neposredni povezavi s stopnjo zaščite pred poplavljanjem
sistema in se privzame glede na vrednosti po spodnji tabeli.
|
Tabela
pogostosti nalivov po standardu SIST EN 752-2 |
+-------------------+-----------------------+-------------------+ |
| Pogostost
nalivov | Kraj | Pogostost poplav | |
|
1) | | (1 x v "n" letih) | |
| (1 x v "n"
letih) | | | |
+-------------------+-----------------------+-------------------+ |
|1 v 1 (n =
1) |Podeželje | 1 v 10 | |
+-------------------+-----------------------+-------------------+ |
|1 v 2 (n =
0,5) |Stanovanjska območja | 1 v 20 | |
+-------------------+-----------------------+-------------------+ |
|1 v 2 (n =
0,5) |Centri mest, | | |
|1 v 5 (n =
0,2) |industrijska in obrtna | | |
| |območja: | | |
| |– s preizkusom | | |
| |poplavljanja | | |
| |– brez preizkusa | | |
| |poplavljanja | 1 v 30 | |
+-------------------+-----------------------+-------------------+ |
|1 v 10 (n =
0,1) |Podzemi prometni | 1 v 50 | |
| |objekti | | |
| |Podvozi | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1) pri nalivih
ne sme priti do preobremenitve | |
+---------------------------------------------------------------+ |
Projektant
uporabi ustrezno intenzivnost in trajanje naliva za vsako območje, in
sicer tako, da je trajanje naliva enako trajanju odtoka. Koeficient
odtoka je potrebno definirati glede na pozidavo, nagib in vrsto
zemljišča. Upoštevati je potrebno zmanjšanje odtoka zaradi dokazanega
podaljšanja časa zbiranja ali dokazane akumulacijske sposobnosti
kanalske mreže in objektov za zadrževanje odtoka. Kanalizacija naj bo
velikostno načrtovana tako, da pri izbranem nalivu ne poplavlja.
|
Za
določitev jakosti naliva se upoštevajo vrednosti gospodarsko
enakovrednih nalivov za meteorološko postajo Slov. Konjice po podatkih
Hidrometeorološkega zavoda RS. Pri dimenzioniranju javne kanalizacije je
potrebno upoštevati maksimalno polnitev cevi mešanih in meteornih
kanalov 70 % in 50 % za ločene sanitarne kanale. |
(4) Pri
projektiranju in izgradnji ter za potrebe obratovanja in vzdrževanja
javne kanalizacije in naprav je potrebno zagotoviti, da je možen dostop
z ustrezno gradbeno mehanizacijo v varovalnem pasu javne kanalizacije
(3,00 m od osi kanala obojestransko). Kot ustrezno gradbeno mehanizacijo
se smatra lažja gradbena mehanizacija, predvsem kombinirani gradbeni
stroji, specialno vozilo za izpiranje in prediranje kanalov in vozila za
črpanje odpadnih vod in grezničnih gošč. |
(5) V fazi
projektiranja je potrebno z geomehanskimi raziskavami pridobiti podatke
o lastnostih zemljine, obtežbah kanalov in objektov, nevarnosti drsin,
posedanju, toku in gladini podtalnice, obremenitvah bližnjih objektov in
cest, poprejšnji uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo) ter na podlagi
izsledkov določiti možnost gradnje, uporabe posameznih vrst cevi,
možnost uporabe peščene posteljice cevi ter načine stabilizacije brežin
jarkov in zasipa gradbenih jarkov. Od pristojnih vodnogospodarskih služb
je potrebno pridobiti podatke o nivojih in pogostostih poplav ter
biološkem in hidrološkem stanju vodotoka, prav tako stanju podtalne
vode. |
(6) Pri
presoji, ali so zahteve sistema za odvod vode izpolnjene, je potrebno
upoštevati vse razpoložljive podatke o poplavah, zamašitvah, porušitvah
kanalov, boleznih, poškodbah, smrtnih primerih vzdrževalnega osebja,
poškodbah kanalov, upoštevanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za
odvod vode in iz njega, pregledih kanalov s TV kamero, pritožbah o
širjenju smradu, hidravličnih preverbah, delovanju mehanskih in
električnih naprav, rezultatih tlačnih preizkusov, preobremenitvah in
delovanju in stanju regulacijskih naprav. |
(7)
Objekti in naprave javnega kanalizacijskega omrežja morajo biti
projektirani in izvedeni tako, da v normalnih pogojih ni možen pristop
ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb in živali. Vse naprave in
objekti na omrežju se varujejo tehnično in samo v posebnih primerih tudi
fizično, kar se posebej določi v projektni dokumentaciji. |
3. člen |
(križanja
kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti) |
(1) Pri
križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami poteka
kanalizacija načeloma horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja
morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi
kanalizacije in druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°.
|
(2) Ker se
mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede
na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi
prilagajati kanalizaciji. |
(3)
Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi. |
4. člen |
(vertikalni odmiki) |
(1)
Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi
podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten
kanalizacije in drugih kanalov) ne smejo biti manjši od opredeljenih
odmikov: |
a) pri
poteku vodovoda pod in nad kanalizacijo, morajo biti izpolnjene zahteve:
|
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije
najmanj 1,5 m na vsako stran, |
– ustje
zaščitne cevi se zatesni z ustrezno tesnilno maso, |
–
vertikalni svetli odmik vodovoda in kanalizacije mora znašati minimalno
0,5 m; |
b) pri
poteku vodovoda nad kanalizacijo na območju vodonepropustnega zemljišča
mora znašati vertikalni svetli odmik najmanj 0,5 m; |
c) pri
gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih vodov javne kanalizacije se
minimalni vertikalni odmiki od drugih tangiranih vodov na križanjih
določajo v okviru projektnih pogojev soglasodajalcev; |
d) pri
izgradnji drugih vodov v območju javne kanalizacije znaša minimalni
vertikalni svetli odmik med cevmi na križanjih 0,30 m (vključno z
zaščitno cevjo), križanja pa se izvedejo v zaščitni cevi katere ustji
cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj
1,5 m na vsako stran. |
5. člen |
(horizontalni svetli odmiki) |
Minimalni
odmik od javne kanalizacije od spodnjega roba podzemnih temeljev ali
podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni
kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v
osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali
objekta, kot 35°. |
|
Minimalni
odmik od dreves znaša 2,0 m in okrasnega grmičevja 1,0 m. |
Tabela
minimalnih odmikov od ostalih komunalnih vodov |
+-------------------+------------------------+------------------+ |
| Komunalni
vod | Globina v odvisnosti s | Odmik | |
| | kanalizacijo | | |
+-------------------+------------------------+------------------+ |
|Vodovod |Večja ali enaka (odpadni|3,0 m; lahko manj | |
| |in mešani kanal) |z ustreznimi | |
| | |ukrepi za zaščito | |
| | |vodovoda | |
+-------------------+------------------------+------------------+ |
|Vodovod |Manjša – teme |1,5 m | |
| |kanalizacijske cevi niže| | |
| |od vodovoda | | |
| |(odpadni in mešani | | |
| |kanal) | | |
+-------------------+------------------------+------------------+ |
|Vodovod |Padavinska kanalizacija |1,0 m | |
| |ne glede na globino | | |
+-------------------+------------------------+------------------+ |
|Plinovodi, |Teme cevi nižje kot |1,0 m | |
|elektrokabli,
kabli|kanalizacija | | |
|javne
razsvetljave | | | |
|ali
šibkotočno | | | |
|omrežje | | | |
+-------------------+------------------------+------------------+ |
|Plinovodi, |Večja |0,8 m | |
|elektrokabli,
kabli| | | |
|javne
razsvetljave | | | |
|ali
šibkotočno | | | |
|omrežje | | | |
+-------------------+------------------------+------------------+ |
Med
izkopom je potrebno posvetiti posebno pozornost zagotovitvi stabilnosti
prisotnih naprav in podzemnih napeljav. |
6. člen |
(podzemna
prečkanja) |
Podzemna
prečkanja cest, vodovodov, železnic in ostale infrastrukture se
praviloma izvedejo v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja, oziroma v
skladu s pogoji upravljavcev križane infrastrukture. Na obeh straneh
prečkanja se na kanalu izvedeta revizijska jaška. |
7. člen |
(materiali
in premeri cevi) |
(1) Za
gradnjo kanalov javne kanalizacije in hišnih priključkov se praviloma
uporabijo vodotesne cevi, ki ustrezajo veljavnim normativom in
standardom ter zagotavljajo: vodotesnost in odpornost proti mehanskim,
kemijskim, biološkim in drugim vplivom, se polagajo vključno s tesnili
iz materialov, ki v stiku z odpadno vodo ne smejo spreminjati kakovosti
vode glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti, so
standardnih dimenzij (DN), kar pomeni nazivni notranji premer glede na
notranji premer cevovoda, so bile dane v promet skladno s predpisi o
gradbenih proizvodih in zagotavljajo izdelavo kanalizacije v skladu s
SIST EN 1610. |
(2) Za
gradnjo kanalov javne kanalizacije se uporabljajo cevi, izdelane po
standardu EN 1401-1: |
– za odvod
komunalne odpadne vode: polivinil klorid, polietilen, armirani poliester
(GRP in CC GRP), nodularna litina, keramika, jeklo, |
– za odvod
mešanih odpadnih in padavinske vode se poleg navedenih lahko uporabijo
tudi centrifugirane betonske cevi in armirano betonske cevi z
integriranimi tesnili. |
Premer
cevi kanalizacije se določi na podlagi hidravličnega računa, pogojev
glede vzdrževanja in možnosti zamašitve. |
(3) Vse
vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko
trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo
ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo, in Slovenskim tehniškim
standardom (STS). |
(4)
Minimalen profil zbirnih kanalov javne kanalizacije je DN 200–250 mm.
Najmanjši profil kanalizacijskih hišnih priključkov znaša DN 150 mm.
|
(5)
Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije
je DN 80 mm. |
8. člen |
(globina
vkopa cevi) |
Minimalna
začetna globina vkopa kanalov za komunalno odpadno in padavinsko vodo
mora omogočati priključitev odtokov iz pritličja bližnjih objektov
gravitacijsko odvajanje in znaša 0,80 m merjeno od temena kanalizacijske
cevi do obstoječega terena. Prav tako mora omogočati priključitev
cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov za padavinsko vodo.
Pri projektiranju je potrebno slediti naravnemu padcu terena. |
9. člen |
(minimalne
hitrosti) |
Najmanjši
dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v
kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s in 1 m/s za
podvode (sifone). Minimalni naklon nivelete kanalizacije mora
preprečevati odlaganje in zastajanje trdnih delcev v kanalizaciji. Če to
ni mogoče, se predvidi ukrepe za intenzivno čiščenje kanalov. |
10. člen |
(vgraditev
cevi, zasip) |
(1)
Vgradnja cevi se izvaja po navodilih proizvajalca cevi na primerno
urejeno in utrjeno ležišče cevi (posteljica) skladno s SIST EN 1610.
Pred polaganjem cevovoda mora biti dno gradbene jame suho. |
(2) V
primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno
zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi
statičnega izračuna. |
(3)
Kanalizacijske cevi morajo biti vgrajene tako, da so zaščitene pred
mehanskimi vplivi, kot so: obtežbe, vibracije in posedanje tal.
Kanalizacija za odpadne vode šteje za najbolj globoko vkopani komunalni
vod, zato morajo biti cevi kanalizacije lokacijsko vgrajene po principu
prioritete tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop z žlico
širine najmanj 40 cm in je omogočena izvedba varovanja gradbene jame.
|
(4) Cevi
kanalov javne kanalizacije in kanalizacijskih hišnih priključkov se
morajo zasuti z nevezanim materialom v takšni debelini, da je kanal
zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem skladno z določili
SIT EN 1610. |
(5) Na
mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni možna poznejša intervencija
z izkopom, morajo biti cevi kanalizacije položene v prehodnih
kolektorjih ali kinetah. |
(6) Pri
vseh izkopih in ostalih delih pri izgradnji kanalizacije je potrebno
paziti, da se poškoduje čim manj obdelovalnih površin in objektov. Po
končanih delih oziroma po zasipih kanalov je potrebno vzpostaviti
zemljišče v prvotno stanje. |
11. člen |
(revizijski jaški) |
(1) Na
kanalu morajo biti zgrajeni revizijski jaški za potrebe vzdrževanja.
Revizijske jaške je potrebno zgraditi na vseh mestih spremembe smeri,
profila ali padca kanala. |
(2)
Revizijski jaški so tipske montažne izvedbe ali zabetonirani v vodotesni
izvedbi. |
(3)
Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški morajo omogočati čiščenje
kanalizacije s standardno opremljenim vozilom za čiščenje kanalizacije
in znašajo maksimalno: |
– za
kanale do vključno DN 500 mm 50 m, |
– za
kanale > DN 500 mm 100 m. |
(4)
Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in
vzdrževanja s stroji. |
(5)
Revizijski jaški naj bodo izdelani v skladu s standardom SIST EN
notranjega premera DN odvisno od globine: |
– DN 600
za globine do 1,0 m, |
– DN 800
do globine do 2,0 m, |
– DN 1000
mm za globine večje od 2,0 m. |
(6)
Pokrovi na revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60x60 cm
ali Φ 600 mm in dimenzionirani po standardu EN 124 ter odporni proti
notranjemu tlaku. |
(7) Stik
jaška in pokrova je potrebno zatesniti zaradi možnosti vtoka meteornih
vod, predvsem pri ločeni fekalni kanalizaciji. |
(8) V
primeru, ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala
večja od 0,5 m, se izvede prepadni, sferični ali kaskadni RJ. V
prepadnem RJ se izvede stopnjo iz kolena, ravnega dela cevi in odcepnega
kosa. Stopnja se izvede iz istega materiala ali iz materiala z boljšimi
lastnostmi, kot je osnovni kanal. V primeru, ko hitrosti odpadne vode v
kanalu prekoračijo 3,5 m/s, je potrebno na vertikalnih lomih vgraditi
umirjevalne jaške. |
(9) Na
poplavnem območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali dvignjen 0,50 m
nad višino stoletne vode. V primeru vgradnje vodotesnih pokrovov mora
biti zagotovljeno zračenje kanala z montažo zračnikov na razdalji od 100
do 200 m. |
12. člen |
(razbremenilniki, zadrževalni bazeni, deževni bazeni in objekti za
dušenje odtoka) |
(1)
Razbremenilniki in zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži za
razbremenjevanje padavinske vode v odprte odvodnike. Gradimo jih z
namenom, da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajamo
neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v dolvodnih
kanalih. |
(2) Na
spojnem kanalu za odvod padavinske vode iz utrjenih površin v
kanalizacijo mora biti zgrajen ustrezno dimenzioniran peskolov.
|
(3) Pri
dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov, ki so del
javnega kanalizacijskega sistema, je potrebno upoštevati: |
– pretežni
del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi
val, je potrebno zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo;
|
–
zadrževalne bazene je potrebno dimenzionirati po predpisu ATV 128,
biološkega in ekološkega stanja naravnega vodnega odvodnika ter veljavne
zakonodaje ob upoštevanju parametrov, kot so količina zadržane vode,
višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena. Pri določanju višine
prelivne stene v razbremenilnem objektu je potrebno preračunati dvig
tlačne črte v kanalih in preprečiti zalitje hišnih priključkov in višino
določiti na podlagi kot 10–20 letnih visokih vod v vodotoku kamor se
razbremenjuje drugi naliv. |
(4)
Dotočni kanal sestavljajo: |
–
razbremenilna komora s prelivno steno, |
– kanal
prelitih vod iz razbremenilnika do odprtega odvodnika in |
– dušilna
komora z vgrajeno hidromehansko opremo za regulacijo pretoka.
|
(5) V
zadrževalne bazene se po potrebi vgrajuje hidromehanska oprema:
|
– za
preprečevanje usedanja (vpihovalniki zraka za mešanje odplak),
|
– za
čiščenje zadrževalne komore (prekucniki, elektromotorne grobe grablje s
kontejnerjem za odpadke kolikor je razpoložljiv prostor za vgradnjo),
|
–
hidromehanska oprema za regulacijo pretoka in |
– po
potrebi zapornice ter regulacijske prelivne stene. |
(6) V
primeru vgradnje določenih tipov navedene hidromehanske opreme je
potrebno objekt oskrbeti z nizkonapetostnim elektro priključkom z
možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata. |
13. člen |
(črpališča) |
(1)
Črpališča se gradijo na mestih, kjer odpadne vode ni mogoče odvajati
gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje (dvig vode na
višji nivo). |
(2)
Črpališče naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo)
minimalnega premera cevi DN 2000 mm ali pravokotne oblike notranjih
minimalnih dimenzij 2,00 x 2,00 m v soglasju upravljavca. Gradnja
nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer naj bo
objekt javnega kanalizacijskega omrežja le pokrit s pokrovom z
zaklepanjem. |
(3)
Elektroomarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in
napajanja objekta je locirana v neposredni bližini črpalnega bazena,
postavljena je na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma
zahtevah distributerja električne energije in izvajalca javne
kanalizacije. |
(4) Pri
dimenzioniranju je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
–
Akumulacijski bazen mora biti volumsko preračunan in primeren za
sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku. Pri
izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora
upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na
karakteristike črpalk; |
– Premer
tlačnega voda mora biti minimalno DN 80 mm; |
–
Minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti
črpalke znašajo na vertikalnih vodih 1 m/s in na horizontalnih vodih 0,8
m/s; |
–
Maksimalne hitrosti v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno
lahko znašajo za premer kanala DN 100 mm največ 2,0 m/s, za premer
kanala DN 150 mm največ 2,2 m/s in za premer kanala DN 200 mm 2,4 m/s;
|
– Izbor
opreme črpališča (grablje, kompaktor) je odvisen od načina črpanja in
izbire tipa črpališča (zaprt, odprt sistem); |
–
Zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v
akumulacijski bazen; |
–
Črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se
rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi. |
(5)
Izbrani hidravlični deli črpalk, morajo obdržati visok nivo zmogljivosti
črpanja in zmanjšati možnost zamašitve na minimum. |
14. člen |
(oprema za
prenos podatkov) |
V
zadrževalnih bazenih, razbremenilnikih, objektih za dušenje odtoka in
črpališčih se vgradi oprema za nadzor delovanja naprav (brezžični ali
kabelski sistem zveze s prenosom podatkov v nadzorni center vzdrževalne
službe, skupaj z anteno) po navodilih izvajalca javne službe in pogojih
na lokacijah objektov. |
15. člen |
(tlačni
vod) |
Izvedbo
tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in
dejanske možnosti izvedbe. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk
morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak
vod in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. |
16. člen |
(peskolovi) |
(1)
Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je
potrebno preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v
kanalizacijski sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte
(črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na
mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v
kombinaciji z lovilci lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako,
da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti
morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način
odstranjevanja usedlin. |
(2) Kjer
obstaja možnost onesnaževanja z olji ali maščobami, mora biti na
požiralniku ali spojnem kanalu zgrajen lovilec olj oziroma maščob. |
17. člen |
(lovilci
lahkih tekočin) |
(1)
Lovilci olj se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje
povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s
specifično težo manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno
spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred
izpustom v vodotok ali vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s
površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. |
(2)
Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu s standardom SIST EN
858. Lovilci lahkih tekočin morajo biti izvedeni na dostopnih mestih
zaradi vzdrževanja in morajo imeti predviden način odstranjevanja
izločenih lahkih tekočin. |
(3)
Lovilci lahkih tekočin, ki se vgrajujejo kot prefabricirani izdelki,
morajo imeti izjavo o skladnosti. Gradnja je obvezna na varstvenih
pasovih vodnih virov v primeru, ko se padavinska voda odvaja v
ponikalnico, v garažah in na pralnih ploščadih, ter na parkiriščih za
tovorna vozila in avtobuse. |
Kolikor so
vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za
odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor
upravljavca javnega kanalizacijskega sistema. |
18. člen |
(lovilci
maščob) |
Lovilci
maščob so objekti za izločanje maščobe iz odpadne vode in se vgrajujejo
v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer jih po
predpisih ni dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Biti morajo dostopni za
vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih
maščob. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje
uporabnik, mora biti upravljavcu omogočen nadzor nad delovanjem. Lovilci
maščob, ki se vgrajujejo kot prefabricirani izdelki, morajo imeti izjavo
o skladnosti. Vgradnja lovilcev maščob je obvezna v gostinskih lokalih. |
19. člen |
(čistilne
naprave) |
(1) Vse
čistilne naprave na območju Občine Slovenske Konjice se načrtujejo in
gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede odstranjevanja
ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in ekonomično
odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov, v skladu s predpisi.
|
(2)
Čistilne naprave za prečiščevanje odpadne vode morajo zadostiti
naslednjim zahtevam: |
–
upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi, čistilna naprava
ne sme biti preobremenjena, ne sme predstavljati nevarnost za zdravje in
življenje ljudi, naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in
emisij, nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti
zmanjšane na najmanjšo možno mero, dosežena mora biti predpisana
vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov, načrtovani morajo biti
pogoji za učinkovito vzdrževanje, možno mora biti povečanje kapacitete
oziroma spremembe procesov na objektih in napravah, dosežena mora biti s
projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega delovanja
mora biti zmanjšana na minimum, poraba energije mora biti zmanjšana na
najmanjšo možno mero. |
(3) V
projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje
zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata. Pri zasnovi čistilne
naprave se upoštevajo podatki o sestavi odpadne vode, iz katerih je
razvidna tudi prisotnost agresivnih in korozivnih snovi, klimatskih
razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura, vlažnost, vetrovi
ipd., zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije,
elektromagnetna sevanja ipd. Zahteve, ki se nanašajo na zasnovo čistilne
naprave in so praviloma določene v razpisni dokumentaciji oziroma v
projektni nalogi za objekte in naprave na čistilni napravi. |
(4) Vse
naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je
dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo
vedno z največjim izkoristkom oziroma, če je del vgrajenih naprav v
okvari. |
(5) V
primerih, ko je oskrba z energijo pogosto motena, je potrebno predvideti
ustrezno rezervno napajanje elementov in naprav. Proces na čistilni
napravi mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi
normalno operativno stanje v najkrajšem možnem času. Na čistilni napravi
mora biti omogočeno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na iztoku iz
naprave oziroma iz kateregakoli elementa čistilne naprave na mestih, ki
so pomembna za kontrolo procesa in emisij. Vse informacije o kvaliteti
in kvantiteti snovi in elementov na čistilni napravi, ki so pomembne za
efektivno delovanje le-te, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki,
temperature, koncentracija snovi, pH vrednost). Omogočeno mora biti
varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov in naprav
na čistilni napravi. V sklopu čistine naprave se predvidi 24-urni
on-line nadzorni sistem. |
(6)
Konstrukcija objektov na čistilni napravi mora delovati skupaj z
vgrajenimi napravami kot funkcionalna celota, natančnost pri
dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno inštalacijo in
operativnost vgrajenih naprav, dosežena mora biti zanesljivost za
prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in dinamične obtežbe) v času
delovanja in servisiranja naprave. Prav tako mora biti dosežena
odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz vode, blata,
atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnim
spremembam. Na čistilni napravi mora biti dosežena varnost proti vzgonu,
ko so objekti prazni, dosežena mora biti vodotesnost. |
(7)
Posebne pozornosti morajo biti deležni elementi kot so: |
– prehodi
med objekti in napravami, zveze med strojnimi in elektroelementi in
napravami, dostopi k objektom in napravam, ventilacija in temperatura v
objektih, oskrba z vodo, možnost za hitro praznjenje objektov, naprave
za dvigovanje, skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi,
betonski in zemeljski bazeni, korozijska odpornost betonskih objektov,
|
– podatki,
ki so pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in
naprav, kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje
itd., poti, stopnice in podesti, grablje s kompaktorjem, pokrovi,
montažne odprtine, odprtine za čiščenje, premikajoči deli (kolesa ipd.),
črpalke in kanali, vpihovala in kompresorji, merilna in kontrolna
oprema, elektrooprema, zaščita materialov proti koroziji, kakovosti
varjenja. |
(8) Pri
zasnovi, gradnji in delovanju čistilne naprave je treba določiti in
zasledovati vplive na okolje, varnost objektov in naprav oziroma
posameznih elementov, delovanje in vzdrževanje, rezervne dele in posebna
orodja. |
(9)
Nadzorni sistem naj omogoča operaterju nadzor in upravljanje
dislociranih enot preko nadzornega računalnika, nameščenega v centru
vodenja na centralni čistilni napravi Slov. Konjice. Nadzorni računalnik
v centru vodenja mora omogočati povezavo v kabelsko in brezžično omrežje
za komunikacijo z dislociranimi objekti in napravami, ter povezavo s
centrom vodenja na sedežu izvajalca. |
(10)
Objekti, ki se na novo povezujejo v nadzorni sistem, morajo omogočati
kompatibilnost z že obstoječo tehnologijo. Nadzor in vodenje
dislociranih enot se opravlja na samostojnem nadzornem sistemu. Način
komunikacije ter kontrola delovanja naprav in objektov se določi
smiselno glede na vrsto, velikost in opremljenost posameznega objekta
ali naprave. Glede na način komunikacije, ki je lahko avtomatsko
alarmiranje (sms komunikacija) oziroma neprekinjena komunikacija
(UKV-komunikacija), se mora omogočiti prenos naslednjih podatkov in
signalov: avtomatsko alarmiranje (SMS komunikacija): nadzor vstopa v
objekte (zaprto/odprto), dnevno sporočanje stanja (obratovalne ure,
trenutni nivo, status črpalk in ostalih pogonov), sporočanje stanja na
zahtevo, signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v
črpalke, predtokovne, prenapetostne in termične zaščite, signali
delovanja momentnih zaščit), signali delovanja nivojskih zaščitnih
stikal, kontrola napajanja. |
(11) Na ČN
morajo biti omogočena neprekinjena komunikacija (UKV) za nadzor vstopa v
objekte (zaprto/odprto), sporočanje stanja (obratovalne ure, trenutni
nivo, status črpalk in ostalih pogonov), signali napak na elektro in
strojni opremi (vdor vode v črpalke, predtokovne, prenapetostne in
termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit), signali delovanja
nivojskih zaščitnih stikal, kontrola napajanja, položajna signalizacija
močnostnih in krmilnih elementov ter položaj loput in zapornic, meritev
trenutnega nivoja, pretoka in kumulativne vrednosti pretoka, kontrola
napajanja, meritev tehnoloških parametrov (temperatura, pH, kisik),
nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto), signali napak na elektro in
strojni opremi (vdor vode v črpalke, predtokovne, prenapetostne in
termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit), nastavitve
parametrov delovanja, daljinsko upravljanje. |
(12)
Elektronapajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav so izvedeni v
prosto stoječem ali stenskem elektrorazdelilcu z ustrezno antikorozijsko
zaščito in najmanj IP 54 mehansko zaščito, lociranem v nadzemnem delu
ali na betonskem podstavku ob objektu oziroma v objektu. Rezervno
napajanje ob izpadih električne energije mora biti zagotovljeno iz
stacionarnega ali mobilnega agregata. Elektrorazdelilci objektov, pri
katerih se ob izpadih električne energije zagotavlja napajanje iz
mobilnega agregata, morajo biti opremljeni z opremo in napravami, ki
omogočajo varno in enostavno priključitev mobilnega agregata. |
20. člen |
(male
komunalne čistilne naprave) |
(1) Mala
komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode
z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov (v
nadaljevanju: PE), v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega
čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način: |
– s
prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s
standardom SIST EN 12255-5, |
– v
bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom
SIST EN 12255-6, |
– v
bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN
12255-7, |
– z
naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi
z vertikalnim tokom. |
(2) Za
malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE šteje
tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu
s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v
skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v
površinsko vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za
infiltracijo v tla. |
(3) Prve
meritve, obratovalni monitoring, oceno obratovanja in evidence izvaja
izvajalec javne službe, kot je to določeno v zakonodajnih predpisih s
tega področja. |
(4) Za
odvajanje komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave na
območjih kjer ni javne kanalizacije, mora lastnik pridobiti
geološko-hidrološko poročilo, s katerim je določen način odvajanja
komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave (ponikanje,
odvajanje v vodotoke), preverjeni vplivi ponikanja na sosednje objekte
in možnost proženja plazov. |
21. člen |
(nepretočne greznice) |
(1)
Nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno
odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje
oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. Usedalnik je gradbeni
proizvod, namenjen izločanju usedljivih snovi zaradi predčiščenja
komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi. |
(2)
Greznica mora biti postavljena na takšnem mestu, da lahko izvajalec
javne službe s posebnim vozilom za praznjenje grezničnih muljev do nje
dostopa in prazni vsebino usedalnika. Od stojnega mesta vozila ne sme
biti oddaljena več kot 25 metrov. Z greznico upravlja uporabnik,
greznične mulje pa redno in najmanj enkrat na tri leta odvaža na
čiščenje na ČN izvajalec javne službe. |
22. člen |
(preizkusi
kanalov) |
Preizkušanje kanalizacijskega omrežja obsegajo preizkuse tesnosti
cevovodov in revizijskih jaškov z vodo po standardu SIST EN 1610 –
poglavje 10 ali DIN 4033, preizkuse tesnosti cevovodov in revizijskih
jaškov z zrakom po standardu SIST EN 1610 – preizkusni postopek LC,
preizkus infiltracije z meritvijo pretokov, preizkus s pregledom
pohodnih kanalov, pregled s TV kamero, določitev sušnega odtoka, nadzor
dotokov v sistem, nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij
na izpustnih mestih v odvodnik, nadzor nad strupenostjo in
eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v sistemu, nadzor nad
dotokom na čistilno napravo. Izbira vrste preizkusov in presoj je
odvisna od stanja in starosti kanalizacije. Preizkus tesnosti se opravi
na vsakem novozgrajenem ali rekonstruiranem kanalu. Zapisnik o uspešno
opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del investicijsko-tehnične
dokumentacije oziroma dokazil v postopku pridobitve uporabnega
dovoljenja. |
III.
PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO |
23. člen |
(1)
Obstoječi in novo izgrajeni objekti morajo biti priključeni na javno
kanalizacijo skladno z določili Odloka o načinu opravljanja lokalne
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode v Občini Slovenske Konjice. |
(2)
Kanalizacijski priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej,
lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Za vse objekte istega lastnika
se izvede enoten hišni priključek. V posebnih primerih je na
kanalizacijski priključek lahko priključenih več objektov. Uporabnik je
dolžan s kanalizacijskim priključkom in objekti na njem gospodariti
tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne komunalne in padavinske
vode ter skrbeti, da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje
zahtevane pogoje, skladno z veljavnimi predpisi in standardi.
|
(3) Kjer
že obstaja ali se gradi javna kanalizacija, je priključitev obstoječih
in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje obvezno, če je
priključek tehnično izvedljiv z gravitacijskih odvodom odpadnih vod.
|
(4) Pred
priključitvijo na javno kanalizacijo mora uporabnik pridobiti od
izvajalca javne službe soglasje za priključitev, v katerem izvajalec
javne službe opredeli tehnične pogoje izgradnje hišnega priključka,
zahteve o izgradnji predčiščenja in kontrolno-merskega jaška, tehnične
pogoje za izgradnjo zbirnega kanalskega jaška v primeru priključitve več
objektov na enotni hišni priključek in druge pogoje, ki so pomembni za
priključitev na javno kanalizacijo. |
(5)
Izvajalec javne službe izda soglasje za priključitev v 30 dneh, pri manj
zahtevnem objektu v 15 dneh, pri enostanovanjski stavbi, nezahtevnem in
enostavnem objektu pa v 10 dneh od prejema zahteve in prilog.
|
(6)
Priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno
kanalizacijsko omrežje izvede izvajalec javne službe ali z njegove
strani pooblaščena družba oziroma lastnik objekta pod nadzorom
upravljavca javne službe. Pred prvo uporabo in vnosom v uradne evidence
mora biti hišni priključek geodetsko posnet in izdelana obvezna evidenca
hišnega priključka s strani izvajalca javne službe. |
(7)
Izvajalec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse
pogoje, določene s soglasjem za priključitev, predložil vso potrebno
dokumentacijo in poravnal vse obveznosti do izvajalca javne službe kadar
je le-ta izvajalec priključka. |
(8)
Priklop na javno kanalizacijo se izvede praviloma v revizijskem jašku,
lahko pa tudi direktno na kanal po navodilih izvajalca javne službe.
|
(9)
Stroške priključitve, izdelave interne kanalizacije in hišnega
priključka ter z njimi povezanih objektov na javno kanalizacijo krije
uporabnik javne kanalizacije v celotni višini nastalih stroškov. |
24. člen |
(kanalizacijski priključek) |
(1)
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta
priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška
na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na
javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni
možno postaviti. Prvi revizijski jašek mora biti vedno dostopen
izvajalcu javne službe zaradi nadzora. Kanalizacijski priključek
sestavljajo kanalizacijske cevi ter vsi objekti in naprave, ki so na
njem izgrajene. |
(2)
Priključitev kanalizacijskega priključka (spoj na javno kanalizacijo) se
izvede praviloma v revizijskem jašku pod kotom 45° v smeri toka vode v
javnem kanalu, in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka
v javnem kanalu oziroma na koti mulde v jašku. Kanalizacijski priključek
se priključi na javno kanalizacijo v revizijskem jašku ali direktno na
cev s spojnim kosom. V primeru direktne priključitve hišnega priključka
na javni kanal je obvezna izvedba revizijskega jaška na hišnem
priključku v neposredni bližini priključitve zaradi možnosti čiščenja
spoja direktne priključitve. V primeru vgradnje tipskih jaškov s tremi
vtoki se priključitev izvede na prostem vtoku v dnu jaška s kolenoma 45°
tako, da ni vpliva gladine stalnega toka na pretok v priključku.
|
(3) Vse
spremembe smeri kanalskih priključkov v neposrednem območju priključitve
na javni kanal se lahko izvedejo v jaških izjemoma tudi z uporabo lokov
do največ 45°. |
(4)
Revizijski jaški na kanalskih priključkih do globine dna priključne cevi
1,30 so lahko izjemoma notranjega premera minimalno DN 600 mm, globlji
jaški pa so notranjega premera 800 mm oziroma 1000 mm. |
(5)
Priporočljiv minimalni padec kanalizacijskega priključka je 2–3 %. Padec
nivelete kanalizacijskega priključka ne smejo presegati 5 %. Pri večjih
padcih se izvedejo višinske stope (kaskade). |
(6) V
primeru, da razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega minimalnega
padca, se lahko padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po
naslednji metodologiji: |
+--------------+-------------------------+----------------------+ |
| DN
| Odpadne vode | Padavinske vode ali | |
|
| | mešan sistem | |
+--------------+-------------------------+----------------------+ |
|150
|1:10 |1:DN | |
+--------------+-------------------------+----------------------+ |
|Preko 200
|1:DN |1:DN | |
+--------------+-------------------------+----------------------+ |
|
| | | |
+--------------+-------------------------+----------------------+ |
|Polnitev h/D
|50% ločen sistem, |70% mešan sistem, | |
|
|sanitarni kanali |meteorni kanali | |
+--------------+-------------------------+----------------------+ |
(7) Odvod
odpadne vode se lahko izvede neposredno v javno kanalizacijo, če je kota
pritličja objekta uporabnika najmanj 10 cm višja od kote pokrova
bližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. |
(8) Če je
kota dna kleti objekta uporabnika, nižja od kote pokrova najbližjega
revizijskega jaška na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode
iz više ležečih prostorov ali objektov vodijo ločeno po interni
kanalizaciji do zunanjega revizijskega jaška na kanalizacijskem
priključku. Komunalna odpadna voda iz kletnih prostorov se ločeno odvaja
do istega zunanjega revizijskega jaška na hišnem priključku preko
ustrezno dimenzioniranega internega hišnega črpališča. |
(9) Odsek
tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova
najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora
biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj
neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri
zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma
zapreti. Nepovratne lopute so v lasti in upravljanju lastnika stavbe.
Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo, nastalo iz naslova
preplavitev kletnih prostorov. |
(10)
Izjemoma je pri ločenih sistemih javne kanalizacije možna neposredna
priključitev odvoda odpadne vode iz kletnih prostorov, katerih kota tal
je do 50 cm pod koto pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem
kanalu – kota temena javnega kanala na tem mestu pa je najmanj 80 cm pod
koto tal kleti z uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to navedeno v
prejšnji alinei. Tovrstne rešitve se lahko predvidijo in izvedejo le v
individualnih objektih, kjer je to v osebnem interesu lastnika objekta.
V tem primeru mora biti sestavni del dokumentacije tudi podpisana izjava
uporabnika, da v celoti krije stroške ob morebitni preplavitvi objekta.
|
(11) Če
vsebnost odpadne vode uporabnika ne dosega kriterijev za izpust v javno
kanalizacijo, mora biti na interni kanalizaciji vgrajena ustrezna
naprava za predčiščenje odpadne vode in na kanalizacijskem priključku
izveden merilni jašek v skladu z določili tega pravilnika. |
(12) V
primeru odvoda komunalne in padavinske vode na javni kanal mešanih
odplak se interni kanalizaciji za odvod komunalne in padavinske odpadne
vode obvezno izvaja ločeno in se združita v zadnjem revizijskem jašku
hišnega priključka pred priključitvijo na javni mešani kanal.
|
(13)
Kanalizacijski hišni priključki za stanovanjske objekte se izdelajo iz
UKC PVC ali PP cevi z notranjim premerom 150 mm temenske togosti SN 4
ali SN 8, odvisno od obtežbe. Za večstanovanjske objekte se premer cev
določi na podlagi ocenjene porabe vode. |
Shema
hišnega priključka za priključitev komunalnih odpadnih vod: |
|
25. člen |
(odvajanje
padavinske vode) |
(1)
Prioritetno se odpadna padavinska voda iz streh objektov in utrjenih
površin vodi v podtalje s ponikanjem ali v odprte jarke in potoke. V
posebnih primerih, kadar ponikanje ni mogoče izvesti zaradi nepropustnih
temeljnih tal, se odpadna padavinska voda vodi v javno padavinsko ali
mešano kanalizacijo, kolikor je ta izgrajena in so zagotovljene proste
kapacitete. Pred izpustom padavinske vode v javno kanalizacijo je
potrebno količine zmanjšati z vgraditvijo objektov za zadrževanje
oziroma shranjevanje padavinske vode. V javno kanalizacijo se vodijo
padavinske vode iz prelivov objektov za zadrževanje oziroma
shranjevanje. |
(2) V
sklopu odvajanja padavinskih vod pridobi investitor geološko-hidrološko
poročilo o možnosti ponikanja, vplivih ponikanja na sosednje objekte in
možnostih proženja plazov zaradi ponikanja. |
(3) Pri
načrtovanju in izvedbi odvoda padavinskih vod se upoštevajo določila
Zakona o vodah. |
(4)
Odvajanje padavinske vode iz svojih površin je dolžan urejati lastnik
sam. |
(5)
Padavinske vode se lahko priključujejo izključno na javne padavinske
kanale ali kanale za odvod mešanih odplak po predhodno izvedenem
zadrževanju na mestu nastanka. Padavinske odpadne vode, drenažne in
zaledne odpadne vode je prepovedano priključevati na javno sanitarno
kanalizacijo v ločenem sistemu. |
(6) Hišni
priključek padavinskih odpadnih vod se izvede na enak način in po enakih
načelih kot hišni priključek komunalnih odpadnih vod. Premer cevi
hišnega priključka padavinskih vod se določi na podlagi prispevnih
površin, koeficienta odtoka in gospodarsko enakovrednega naliva za
območje Občine Slovenske Konjice. |
Shema
hišnega priključka za priključitev padavinskih odpadnih vod: |
|
26. člen |
(opustitev
obstoječih greznic) |
(1) Na
območjih, kjer so komunalne ali mešane odpadne vode obstoječe pozidave
priključene na čistilno napravo, so lastniki obstoječih greznic dolžni
izločiti obstoječe greznice iz uporabe v rokih, določenih v odloku.
|
(2)
Lastnik objekta lahko izloči obstoječo greznico na podlagi vloge v
lastni režiji. Postopek izločevanja greznic je opisan v odloku.
|
(3) Pred
izločitvijo greznice iz uporabe je lastnik dolžan naročiti pri izvajalcu
javne službe odvoz greznične gošče in poravnati stroške odvoza in
čiščenja greznične gošče. |
(4)
Lastnik objekta lahko obstoječo greznico po odvozu greznične gošče in
razkužitvi z apnenjem uporabi kot zadrževalnik padavinske vode,
ponikovalnico ali jo poruši oziroma zasuje z odpadnim materialom. |
IV.
NORMATIVI O SESTAVI ODPADNE VODE, KI SE ODVAJA V JAVNO KANALIZACIJO |
27. člen |
(1)
Lastnosti industrijske odpadne vode, način meritve odvedenih količin in
faktorja onesnaženosti ter ceno storitve opredelita izvajalec javne
službe in uporabnik s posebno pogodbo saj odvajanje industrijske vode ne
spada v javno službo. Kolikor pogodba ni sklenjena, lahko izvajalec
javne službe onemogoči uporabniku odvajanje industrijske odpadne vode v
javno kanalizacijo. Za uporabnike storitev odvajanja komunalne odpadne
vode se neposredno uporabljata odlok in pravilnik in se pogodbe ne
sklepajo. |
(2)
Parametri onesnaženja odpadne vode morajo ustrezati določilom Uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, ki določa najvišje dopustne koncentracije snovi, ki jih je
dovoljeno izpustiti v javno kanalizacijo. Za posamezne industrijske
onesnaževalce veljajo določila posebnih panožnih uredb in pravilnikov. V
primeru, da odpadne vode na uporabnikovem priključku ne ustrezajo
navedenim zahtevam, mora uporabnik s predhodnim čiščenjem, s spremembo
tehnologije ali z drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za
zadostitev najvišjih dopustnih koncentracij za izpust v javno
kanalizacijo. Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme
redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti
izrazito neprijetnega vonja za okolico. Odpadna voda iz infekcijskih
oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred odvodom v javno
kanalizacijo dezinficirana. |
(3) Za
ugotavljanje lastnosti odpadne vode je odločilna analiza
reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih
snovi pa normativi, določeni v predpisih o emisijah snovi in toplote v
javno kanalizacijo. |
(4)
Uporabnik mora pri odvajanju odpade vode upoštevati prepovedi, omejitve
in druge ukrepe zmanjševanja emisije snovi in toplote v vode določene s
predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote iz virov
onesnaževanja v vode in javno kanalizacijo. |
(5) Če
uporabnik izpusti v javno kanalizacijo materiale, snovi ali odpadne
vode, ki bi lahko poškodovale objekte javne kanalizacije, povzročile
zamašitve ali škodovale procesu čiščenja na čistilni napravi, mu
izvajalec zaračuna vse stroške sanacije in drugo škodo, ki bi zaradi
tega nastala. |
V. MERITVE
KOLIČIN IN PARAMETROV ONESNAŽENJA TEHNOLOŠKIH ODPADNIH VOD |
28. člen |
(merjenje
količin v cevovodu) |
(1)
Količina odpadne vode se določi na podlagi količin odvzete pitne vode iz
javnega ali zasebnega vodovoda ter količin odvzete pitne vode iz drugih
virov pitne ali tehnološke vode. Količina odpadne vode se lahko določi
tudi na podlagi neposredne meritve odvedene vode v javno kanalizacijo na
enega od predpisanih načinov iz tega pravilnika. Pavšalnih količin
odpadnih vod ni dovoljeno določati. Količina padavinske vode se določi
na podlagi javno dostopnih podatkov o površinah streh, utrjenih površin
in tlakovanih površin pridobljenih iz meritev geodetskih kart, ortofoto
posnetkov in podatkov o povprečnih letnih padavinah v Občini Slovenske
Konjice, ki jih posreduje Hidrometeorološki zavod RS. |
(2)
Meritve količin in parametrov onesnaženja izvajajo za to delo
usposobljeni delavci izvajalca javne službe ali pooblaščene družbe.
Stroške izvajanja meritev in izgradnje za izvedbo meritev potrebnih
objektov ter montaže merilnih naprav krije uporabnik. |
(3)
Merjenje količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov
onesnaževanja se izvaja na stalnih merilnih mestih, nameščenih na vseh
iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sistem,
na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih
komunalnih voda v odvodnik ter na mestih, ki so pomembne za določitev
parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških
odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so
meritve lahko trajne ali občasne. |
(4)
Kriteriji meritev parametrov so navedeni v Uredbi o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in
Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav. |
29. člen |
(merilno
mesto) |
(1)
Izvedba merilnega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode
izvajanja meritev morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi uredbami in
pravilniki. |
(2) V
kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah se uporablja naslednje
osnovne načine merjenja pretoka odpadne vode: |
– odprt
sistem, kjer je pretok funkcija globine vode, nagiba ter omočenega
preseka v merilnem kanalu: Q = f (h, s, A). Odprt sistem merjenja
uporabljamo v odprtem kanalu, kjer voda odteka gravitacijsko;
|
– zaprt
sitem, kjer je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in preseka cevi Q =
f (v, A). Cev, v kateri teče vodni tok, je popolnoma zaprta in
napolnjena z vodo. Zaprt sistem merjenja uporabljamo tam, kjer odpadno
vodo črpamo po ceveh; |
– pri
merjenju s sledili se pretok izračuna iz znane množine dodanega sledila.
Za meritev s sledili mora uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja
meritve. Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v posebnih primerih
(kalibracija merilnih korit, meritev dotoka na čistilne naprave).
|
(3)
Merjenje pretoka odpadne vode se mora izvajati v skladu s standardi in
tehničnimi predpisi. Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in
opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez
nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno
vrsti dejavnosti onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba
ustrezno prilagoditi tudi merilno mesto. Izvajalcu meritev mora biti
omogočen dostop do merilnega mesta. V merskem koritu mora biti preprečen
rinjeni in plavajoči transport snovi (pesek, krpe ipd.). V primerni
bližini merilnega mesta mora biti varno mesto, prirejeno za postavitev
avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi izvajalec
javne službe, kadar izvaja kontrolne in raziskovalne meritve na
kanalizacijskem omrežju in za to potrebuje podatke z določenega
merilnega mesta. Merilno mesto mora biti varno osvetljeno, tako da je
delo možno tudi ponoči. |
(4) Ker v
kanalizacijskih napravah lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi
plini, je potrebno omogočiti neovirano (naravno ali prisilno)
prezračevanje merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične
predpise in standarde. |
30. člen |
(načini
meritev) |
(1)
Meritev pretokov se lahko izvaja ultrazvočno, z vpihovanjem zraka in s
posrednim merjenjem tlaka, z merjenjem globine vode z neposrednim
merjenjem tlaka in s kombinacijo merjenja globine vode in hitrosti
vodnega toka. |
(2)
Izvajalec lahko na stroške uporabnika javne kanalizacije preveri
ustreznost naprave in hidromehanske opreme. |
31. člen |
(merilne
naprave) |
(1)
Merilna naprava mora biti izdelana tako, da je mogoče na enem ali na več
prikazovalnikih neposredno odčitati višino vodne gladine v merilni
točki, vrednost pretoka, v predpisanih enotah in kumulativni pretok.
|
(2) Možen
mora biti kontinuiran zapis vrednosti pretoka, v predpisanih enotah na
posebnem tiskalniku (registratorju), ali zapis na tiskalniku nadzornega
sistema (računalnika). |
(3)
Zapisovanje količine pretoka mora biti tako pogosto, da je s primerno
natančnostjo mogoče izdelati dnevne, periodične in letne krivulje
pretoka. |
(4)
Gladine vode in oblika profila morajo ustrezati tipu merilnega mesta.
|
(5)
Merjenja nivoja se izvaja na 3 do 4 vrednosti maksimalne višine vodne
gladine (v nadaljevanju: Hmax) gorvodno od preliva. |
(6)
Dotočno korito kanal naj bo daljše od 2 m oziroma 10 Hmax. Pri izdelavi
korita je potrebna čim večja dimenzijska natančnost. Dimenzije dotočnega
in odtočnega kanala morajo biti izvedene tako, da je omogočen neoviran
tok vode (npr. neovirano prelivanje pri merskih prelivih). Padec korita
naj omogoča minimalno hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s
(samoizpiranje). Širina dotočnega korita naj znaša vsaj 3 širine
preliva, merjeno pri maksimalni višini. Zaradi varnosti morajo biti vsi
kovinski deli, ki so vgrajeni v merilnem mestu in služijo dostopu, in
varovalne ograje iz nerjavečega jekla ali iz drugega obstojnega
materiala. Merilni inštrumenti morajo biti montažni, da jih v primeru
poškodbe lahko zamenjamo in po uporabi očistimo. |
VI.
ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA JAVNE KANALIZACIJE |
32. člen |
(vzdrževanje javne kanalizacije) |
(1)
Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje,
vzdrževanje in nadzor koriščenja javnega kanalizacijskega omrežja ter
drugih objektov in naprav, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadne
vode, pri čemer mora zagotoviti: |
– redni
nadzor stanja nad objekti in napravami javne in hišne kanalizacije, ki
obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov,
izvajanje analiz odpadne vode, ki so predmet obratovalnega monitoringa
izvajalca javne kanalizacije, |
–
sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javnega kanalizacijskega
omrežja, |
–
intervencijsko vzdrževanje in popravilo javne in hišne kanalizacije,
kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javnega
kanalizacijskega omrežja ali varovanja okolja. |
(2)
Uporabnik mora skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter nadzor
delovanja in uporabe interne kanalizacije in kanalizacijskega
priključka. Pri vzdrževanju interne kanalizacije in kanalizacijskega
priključka mora uporabnik zagotavljati nadzor stanja, ki obsega občasne
preglede revizijskih jaškov, čiščenje priključnih cevi ter popravilo in
obnavljanje kanalizacijskega priključka. |
33. člen |
(škodni
primeri) |
(1)
Vsakdo, ki namenoma ali iz malomarnosti povzroči materialno škodo na
kanalizacijskem omrežju, objektih in napravah oziroma povzroči škodo
zaradi škodljivosti in neustreznosti odpadnih voda, mora to škodo
izvajalcu povrniti na podlagi cenitve. |
(2)
Vsakemu, ki mu zaradi malomarnosti izvajalca javne službe kanalizacija
povzroči škodo, mora izvajalec javne službe škodo povrniti na podlagi
cenitve. |
34. člen |
(obnova
kanalizacijskih vodov) |
(1) Obnova
kanala je izboljšava dosedanjega stanja pri tem pa je ohranjena, deloma
ohranjena ali spremenjena funkcija dosedanjega, vendar je ohranjena
osnovna sestava starega kanala. |
(2)
Rekonstrukcija kanala je izdelava novega javnega kanala po obstoječi ali
delno spremenjeni trasi, ohranjena pa je prvotna funkcija. |
(3)
Popravilo kanala je odpravljanje lokalnih poškodb na obstoječem javnem
kanalu. |
(4) Pred
začetkom obnove mora biti izdelana ocena stanja, ki mora vsebovati
ugotovitve poškodb in pomanjkljivosti (na podlagi pregleda s TV kamero,
meritev pretokov in preizkusov tesnosti, evidence popravil, evidence
motenj kot so preplavitve, zamašitve, porušitve, posedanja itd.).
|
(5) Na
podlagi ocene stanja, ki jo izdela izvajalec javne službe, določitve
ciljev in prioritet se izbere postopek obnove. |
(6) Pred
pričetkom del se izdela minimalna projektna dokumentacija za določitev
tehničnih parametrov, pridobi pravica graditi in vsa potrebna soglasja. |
VII.
TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE |
35. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
gradnjo javne kanalizacije izvaja v okviru gradnje nadzornik
investitorja. Upravljavec kanalizacije izvaja nadzor gradnje
kanalizacijskega priključka. |
36. člen |
(tehnični
pregled) |
Tehnični
pregled v smislu tega pravilnika je preverjanje izpolnitve zahtev
upravljavca, danih s soglasji in pogoji na podlagi tega pravilnika in ga
opravi pooblaščeni predstavnik na ogledu, razpisanem s strani upravnega
organa. |
37. člen |
(prevzem v
upravljanje) |
Upravljavec prevzame v upravljanje samo kanalizacijsko omrežje in
objekte na omrežju, za katere so izpolnjene vse zahteve iz občinskega
odloka. |
38. člen |
(kataster
javne kanalizacije) |
(1)
Izvajalec javne službe vodi kataster objektov in naprav javne
kanalizacije ter redno usklajuje kataster v skladu s predpisi.
|
(2) Za
vsak objekt javne kanalizacije mora biti izdelan projekt izvedenih del v
skladu s predpisi o katastru kanalizacijskega sistema. Vsebovati mora
podatke, ki jih določajo kriteriji vodenja operativnega katastra
izvajalca javne službe za vpis v zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture na Geodetski upravi RS. |
(3)
Projekt izvedenih del mora investitor predati izvajalcu javne službe
skupaj z ostalo predpisano dokumentacijo po Zakonu o graditvi objektov
ob predaji objekta v upravljanje. |
39. člen |
(spoštovanje pravilnika) |
(1)
Spoštovanje določil tega pravilnika pri izdelavi projektne dokumentacije
preveri izvajalec javne službe v okviru izdaje soglasja k projektnim
rešitvam. |
(2)
Nespoštovanje določil tega pravilnika pri gradnji javne kanalizacije in
hišnih priključkov ter obratovanju le-teh rešuje občinski komunalni
inšpektor. |
VIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
40. člen |
(1)
Lastniki obstoječih (pretočnih) greznic, oziroma povzročitelji
komunalnih in padavinskih odpadnih voda morajo: |
– na
območjih, kjer je javna kanalizacija in čistilna naprava, ukiniti
obstoječo greznico in urediti neposredno odvajanje v javno kanalizacijo,
in sicer do rokov navedenih v odloku; |
– na
območjih, kjer ni javne kanalizacije, sami na svoje stroške zagotoviti
čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni
greznici v skladu z zakonodajo, in sicer do rokov navedenih v odloku;
|
– na
območjih, kjer ni javne kanalizacije, morajo lastniki, ki imajo na dan
uveljavitve tega pravilnika že zgrajeno malo komunalno čistilno napravo
velikosti do 50 PE, izvedeno odvajanje odpadne padavinske vode in
odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave, pri izvajalcu javne
službe naročiti oceno obratovanja le-te in poravnati stroške izdelave
ocene. |
41. člen |
(1) Z dnem
uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi
in uporabi objektov javne kanalizacije v Občini Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 33/10). |
(2) Ta
pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve sprejema občinski svet in se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati začne petnajsti dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
00700-0012/2014(130) |
Slovenske Konjice, dne 29. maja 2014 |
|
Župan
Občine Slovenske Konjice
Miran Gorinšek l.r. |
|