|
Na podlagi
1. alineje drugega odstavka 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.
94/07
– uradno prečiščeno besedilo,
76/08,
79/09,
51/10,
40/12
– ZUJF in
14/15
– ZUUJFO ), petega odstavka 100. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/13 - uradno
prečiščeno besedilo) in prvega odstavka 104. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št.
74/11) je Občinski svet Občine Škofja Loka, na svoji 11. redni seji, dne
21.01.2016, potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Škofja
Loka, ki obsega: |
|
·
Statut Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 33/10) |
|
·
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS,
št. 2/13) |
|
·
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS,
št. 98/15) |
|
|
|
STATUT |
|
OBČINE
ŠKOFJA LOKA URADNO PREČIŠČENO BESEDILO - UPB-2 |
|
|
|
|
|
|
|
1. člen |
|
Občina
Škofja Loka (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost,
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Binkelj, Bodovlje,
Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov Vrh nad Visokim, Bukovica,
Bukovščica, Crngrob, Dorfarje, Draga, Forme, Gabrk, Gabrovo, Gabrška
Gora, Godešič, Gorenja vas - Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Knape,
Kovski Vrh, Križna Gora, Lipica, Log nad Škofjo Loko, Moškrin, Na Logu,
Papirnica, Pevno, Podpulfrca, Pozirno, Praprotno, Pungert, Puštal,
Reteče, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Spodnja Luša, Staniše, Stara
Loka, Stirpnik, Strmica, Suha, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Sv. Duh, Sveti
Florijan nad Škofjo Loko, Sv. Lenart, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Sv.
Tomaž, Ševlje, Škofja Loka, Trata, Trnje, Valterski Vrh, Vešter,
Vincarje, Virlog, Virmaše, Visoko pri Poljanah, Zgornja Luša, Zminec. |
|
Sedež občine
je v Škofji Loki, Mestni trg 15. |
|
Občina je
pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
Občino
predstavlja in zastopa župan. |
|
Območje, ime
in sedež občine se lahko spremenijo po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
|
|
2. člen |
|
Na območju
Občine Škofja Loka so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti, kot
ožji deli občine: |
|
·
Bukovica -
Bukovščica, s sedežem v Bukovščici, Bukovščica 4; |
|
·
Godešič, s sedežem na
Godešiču, Godešič 100; |
|
·
Kamnitnik, s sedežem
v Škofji Loki, Mestni trg 15; |
|
·
Sv. Lenart - Luša, s
sedežem v Škofji Loki, Mestni trg 15; |
|
·
Log, s sedežem v
Gabrku, Gabrk 1; |
|
·
Reteče - Gorenja vas,
s sedežem v Retečah, Reteče 33; |
|
·
Stara Loka -
Podlubnik, s sedežem v Škofji Loki, Podlubnik 139; |
|
·
Sv. Duh, s sedežem v
Sv. Duhu, Sv. Duh 10; |
|
·
Škofja Loka Mesto, s
sedežem v Škofji Loki, Mestni trg 15; |
|
·
Trata, s sedežem v
Škofji Loki, Frankovo naselje 69; |
|
·
Zminec, s sedežem v
Zmincu, Zminec 35. |
|
Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so
določeni s tem statutom. |
|
|
|
3. člen |
|
Občina v
okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve
lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine, in izvršuje posamezne
naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna
sredstva. |
|
|
|
4. člen |
|
Osebe, ki
imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
Občani
odločajo o lokalnih zadevah javnega pomena po organih občine, ki jih
volijo na podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter po drugih organih v skladu s
tem statutom. |
|
Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi neposredno – na
zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
Občani kot
posamezniki in njihove organizacije lahko sodelujejo pri oblikovanju
razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z
dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v
rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme
trajati manj kot trideset (30) dni. |
|
Skladno z
zakonom se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki
so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
|
|
|
|
5. člen |
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
Občina
samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti,
na način in po postopku, ki ju predpisuje zakon. |
|
Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
ter lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe
in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
6. člen |
|
Občina ima
svoj grb, zastavo, žig in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določijo z odlokom. |
|
Občina
podeljuje občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
|
|
|
|
|
7. člen |
|
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
opredeljene s tem statutom in zakoni, še posebno pa: |
|
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
·
sprejema statut,
odloke in druge splošne akte občine, |
|
·
sprejema proračun in
zaključni račun občine, |
|
·
načrtuje prostorski
in okoljski razvoj z integracijo prostorskih in okoljskih vidikov v vse
ostale lokalne zadeve javnega pomena ter sprejema prostorske akte, |
|
·
predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti, |
|
·
določi organizacijo
in način dela občine v vojni in v izrednih razmerah. |
|
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
·
ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
·
pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
·
gospodari s stavbnimi
zemljišči in določa pogoje za njihovo uporabo, |
|
·
sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
·
sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
|
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
·
spremlja in analizira
gospodarske rezultate v občini, |
|
·
sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
|
·
oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
|
·
pospešuje razvoj
gospodarskih dejavnosti, obrti, turizma in kmetijstva,
|
|
·
sodeluje z
gospodarskimi subjekti ter v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
|
·
z javnimi sredstvi v
skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih
subjektov, |
|
·
pomaga pri pripravah
in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni in izrednih razmerah. |
|
|
|
·
sprejema in
uresničuje stanovanjski program občine, |
|
·
spremlja ponudbo in
povpraševanje na trgu najemnih stanovanj s ciljem izboljšanja
stanovanjske oskrbe, |
|
·
zagotavlja gradnjo
oziroma pridobivanje neprofitnih stanovanj in jih oddaja v najem, |
|
·
omogoča občanom
najemanje stanovanjskih posojil. |
|
5.
Ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
·
zagotavlja izvajanje
obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
|
·
nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
·
gradi in vzdržuje
komunalno infrastrukturo. |
|
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
|
·
ustanovi
vzgojno-izobraževalni oziroma zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za
njegovo delovanje, |
|
·
v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in
v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
·
sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
·
z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
·
ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost
življenja njenih prebivalcev. |
|
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
|
·
spremlja stanje na
tem področju, |
|
·
pristojnim organom in
institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
·
sodeluje s centrom za
socialno delo, javnimi zavodi ter drugimi pristojnimi organi in
institucijami, |
|
·
lahko podeljuje
denarne pomoči socialno ogroženim občanom. |
|
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije na način, da: |
|
·
omogoča dostopnost
kulturnih in športnih programov ter projektov, |
|
·
spodbuja in
zagotavlja pogoje za razvoj kulturnih in športnih dejavnosti na
profesionalnem in ljubiteljskem področju, |
|
·
zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
·
skrbi za varstvo
kulturne dediščine v okviru svoje pristojnosti, |
|
·
usklajuje programe
medobčinskega pomena, |
|
·
sodeluje z društvi in
jih vključuje v aktivnosti občine, |
|
·
z materialnimi in
finančnimi sredstvi spodbuja izvajanje teh dejavnosti enakomerno na
celotnem območju občine. |
|
9.
Zagotavlja varstvo okolja in učinkovito rabo energije tako, da:
|
|
·
zagotavlja varstvo
zraka, tal in vodnih virov, |
|
·
zagotavlja varstvo
pred hrupom, |
|
·
zagotavlja zbiranje
in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
|
|
·
izvaja naloge, ki jih
določa zakon, odloki, uredbe in drugi predpisi o varstvu okolja in
učinkoviti rabi energije, |
|
·
pospešuje zanesljivo,
varno in učinkovito rabo energije v smeri zniževanja izpustov
toplogrednih plinov in zmanjševanja ostalih škodljivih emisij ter
uporabo obnovljivih virov energije, |
|
·
spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja in učinkovito rabo energije,
|
|
·
sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja in učinkovito
rabo energije, |
|
·
sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
·
z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja in učinkovito rabo energije v občini. |
|
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
·
občinske ceste, ulice
in druge javne poti, |
|
·
javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine, |
|
·
površine za pešce in
kolesarje, |
|
·
objekte za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
·
spomenike in
spominska obeležja na območju občine. |
|
11.
Zagotavlja požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in
drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
·
organizira reševalno
pomoč v požarih, |
|
·
organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in
drugih nesreč, |
|
·
zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
·
zagotavlja sredstva
za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
·
sodeluje z občinskim
poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja
njihovo delo, |
|
·
opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
12. Ureja
javni red v občini tako, da: |
|
·
sprejema programe
varnosti, |
|
·
ureja promet v občini
in zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah,
|
|
·
določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
|
·
organizira občinsko
redarstvo, |
|
·
opravlja inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno, |
|
·
opravlja druge naloge
v okviru teh pristojnosti. |
|
|
|
8. člen |
|
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naslednje naloge: |
|
·
organizira občinsko
upravo, |
|
·
ugotavlja javno
korist v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
·
določa namensko rabo
prostora, |
|
·
evidentira občinsko
nepremično in drugo premoženje, |
|
·
zagotavlja varstvo
naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
·
organizira mrliško
pregledno, pokopališko in pogrebno službo in |
|
·
ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
|
|
9. člen |
|
Občina opravlja
statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe, določeno
v področnih predpisih. |
|
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10. člen |
|
Organi
občine so: |
|
·
občinski svet,
|
|
·
župan in
|
|
·
nadzorni odbor.
|
|
Občina ima občinsko
volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o
lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za
izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih
postopkov. |
|
|
|
Občina ima
tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
Člani
občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji. |
|
|
|
11. člen |
|
Občina ima
občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom, odloki in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
|
Občinska
uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi
stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva
oziroma drugih služb nadzora. |
|
Občinska
uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe in organe ožjih delov občine. |
|
Občinsko
upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim
določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
Občinsko
upravo sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje
organizacijske enote. |
|
Delo
občinske uprave vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan. |
|
|
|
12. člen |
|
Če ni v
zakonu, s tem statutom ali poslovniki drugače določeno, organi občine,
ki delajo na sejah, veljavno sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča
večina njihovih članov. Člani organa odločitve sprejemajo z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
|
13. člen |
|
Delo organov
občine je javno. |
|
Organi
občine so dolžni na zahtevo poslanca Državnega zbora Republike Slovenije
dati pojasnila, ki jih poslanec potrebuje pri svojem delu v volilni
enoti. |
|
Javnost dela
se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem
pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine ter z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov. Uradno glasilo, v katerem se objavljajo splošni akti
občine, je Uradno glasilo slovenskih občin. |
|
Za objavo
drugih pomembnejših odločitev organov občine, ki neposredno zadevajo
občane, se uporabljajo tudi oglasna deska občine, ki je na sedežu
občine, spletne strani občine in lokalna glasila. |
|
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine, oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe tajne narave
določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
Občani in
njihovi pravni zastopniki imajo pravico do vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
|
2. Občinski svet
|
|
|
|
14. člen |
|
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
|
Občinski
svet šteje 28 članov. |
|
Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta in traja do
prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. |
|
Občinski
svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
Prvo sejo
občinskega sveta skliče dotedanji župan najpozneje v 20 dneh po
izvolitvi članov sveta. Če je za izvolitev novega župana potreben drugi
krog volitev, župan skliče prvo sejo občinskega sveta najpozneje v 20
dneh po drugem krogu volitev. Če seje ne skliče v navedenem roku, jo
skliče predsednik občinske volilne komisije. Do potrditve mandata novemu
županu vodi sejo najstarejši član občinskega sveta. |
|
S konstituiranjem novoizvoljenega
občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S
konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega
sveta. |
|
Če je bil član
občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena
prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda,
javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to
članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega
podjetja ali sklada. |
|
|
|
14.a člen |
|
Nezdružljivost
funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa
zakon. |
|
Podžupan, ki v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana,
v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
|
15. člen |
|
Občinski
svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim
in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
Občinski
svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
|
Oblikovanje
volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom opredeli
občinski svet z odlokom. |
|
|
|
|
|
16. člen |
|
Občinski
svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
akte občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov,
ki zadevajo koristi občine. |
|
V okviru
svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
·
sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
·
sprejema prostorske
akte in druge akte razvoja občine, |
|
·
na predlog župana
sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave, |
|
·
v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
·
odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
·
nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
·
potrjuje mandate
članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana ter ugotavlja
razloge za predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
|
|
·
imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora predčasno razreši
člana nadzornega odbora, |
|
·
imenuje člane
občinske volilne komisije, |
|
·
imenuje in razrešuje
člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
·
določi, kateri od
članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu
predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
·
na predlog organa,
pristojnega za izvajanje proračuna, sprejme letni načrt pridobivanja in
letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine,
|
|
·
določi vrednost
premičnega premoženja, nad katero je treba posamično premično premoženje
uvrstiti v letni načrt razpolaganja, |
|
·
odloča o najemu
posojila in dajanju poroštev, |
|
·
razpisuje
referendume, |
|
·
ustanavlja, spreminja
in ukinja ožje dele občine, |
|
·
s svojim aktom v
skladu z zakonom določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, ter odloča o povračilih stroškov,
|
|
·
v skladu z zakonskimi
in podzakonskimi akti izvaja svoje pristojnosti na področju določanja
plač direktorjev in drugih predstavnikov porabnikov občinskega
proračuna, |
|
·
določa vrste lokalnih
javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
·
ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
·
v skladu z zakonom in
aktom o ustanovitvi javnega zavoda imenuje oziroma daje soglasje k
imenovanju direktorja oziroma ravnatelja javnega zavoda,
|
|
·
imenuje člane
ustanovitelja v svet javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, |
|
·
imenuje in razrešuje
člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta
občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov
občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
·
določi program in
načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne sme biti v
nasprotju z nacionalnim programom varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
·
sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
·
določi organizacijo
občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni, |
|
·
odloča o pritožbi
zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev
mandatov, |
|
·
odloča o drugih
zadevah, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
|
|
17. člen |
|
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
|
(črtan) |
|
Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. |
|
|
|
(črtan) |
|
|
|
18. člen |
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
|
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi eden od
preostalih podžupanov. Če tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
|
Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno. |
|
Župan mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta. Seja pa mora biti v 15 dneh po podani pisni zahtevi za
sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v 7 dneh po prejemu
pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo
podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni
red. Zahteva za sklic seje občinskega sveta vsebuje predlog dnevnega
reda in nujno potrebno gradivo oz. utemeljeno zahtevo občinski upravi za
pripravo gradiva. |
|
|
|
19. člen |
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
|
|
20. člen |
|
Občinski
svet dela in odloča na rednih in izrednih sejah. |
|
Seje
občinskega sveta so javne. |
|
Občinski
svet sklene, da se javnost izključi, če to zahtevajo razlogi, določeni v
5. odstavku 13. člena tega statuta. |
|
Dnevni red
seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
Na vsaki
seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja, pobude in
predloge ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta in se
nanašajo na uresničevanje pristojnosti občine. |
|
Za vsako
sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom, članom
občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega
sveta se obvesti javna občila in predsednika nadzornega odbora. |
|
Predsednik
nadzornega odbora, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
direktor občinske uprave, vodja organa skupne občinske uprave in
predstavnik občine v skupnem organu za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
|
|
|
21. člen |
|
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino. |
|
Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje, če je
tako določeno z zakonom, statutom ali poslovnikom občinskega sveta ali
če tako sklene občinski svet. |
|
Način dela
in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
Župan in
direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
|
22. člen |
|
Razloge za predčasno
prenehanje mandata članov občinskega sveta ter postopke v zvezi z s
predčasnim prenehanjem mandata članov občinskega sveta in postopke za
nadomestitev člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
|
23. člen |
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed članov občinskega sveta. |
|
Občinski
svet s splošnim aktom ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
|
24. člen |
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Predsednika
odbora ali komisije občinskega sveta izvolijo člani odbora ali komisije
izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora ali komisije.
|
|
Prvo sejo
delovnega telesa skliče župan. |
|
Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
Število, sestavo, pristojnosti in organizacijo
delovanja odborov in komisij občinskega sveta določi občinski svet s
sklepom. |
|
|
|
25. člen |
|
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
Komisije in
odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
|
26. člen |
|
Občinski
svet lahko razreši predsednika in posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih
teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
|
|
|
|
|
27. člen |
|
Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
|
Mandatna
doba župana je štiri leta. |
|
Mandatna
doba župana se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta,
traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta. |
|
Do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
|
·
mandatna doba župana,
ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu
županu pred potekom mandatne dobe, |
|
·
mandatna doba župana,
ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz katerega drugega razloga na
podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete. |
|
Župan
opravlja funkcijo nepoklicno oziroma poklicno. O svoji odločitvi je
župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
|
28. člen |
|
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
|
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovati. |
|
Poleg tega
župan: |
|
·
predlaga občinskemu
svetu v sprejem statut občine, poslovnik občinskega sveta, proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
|
·
izvršuje občinski
proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
|
·
sprejema posamične
programe ravnanja s stvarnim premoženjem, |
|
|
|
·
predlaga ustanovitev
organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in
notranje organizacije, |
|
·
določi podrobnejšo
notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, |
|
·
odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive in o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih
v občinski upravi ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te
naloge, |
|
·
imenuje in razrešuje
direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in
skupaj z župani občin ustanoviteljic tudi predstojnike organov skupne
občinske uprave, |
|
·
ustanavlja začasne
komisije za posamična področja iz svoje pristojnosti in o tem seznani
občinski svet na naslednji seji, |
|
·
odloča o upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti na drugi stopnji, |
|
·
izmed članov
občinskega sveta imenuje podžupane in jih razrešuje, |
|
·
usmerja in nadzoruje
delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
·
v skladu s tem
statutom opravlja naloge v krajevnih skupnostih, |
|
·
razpisuje volitve v
svete krajevnih skupnosti, |
|
·
sklicuje zbore
občanov, |
|
·
predlaga občinskemu
svetu razpis referenduma, |
|
·
predlaga podelitev
državnega odlikovanja, |
|
·
vloži zahtevo za
presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču
RS, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti, |
|
·
v upravnem sporu
izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo nadzor, in |
|
·
opravlja druge
naloge, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
·
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
|
|
29. člen
|
|
Župan zadrži objavo
splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. V tem primeru mora
župan sklicati prvo naslednjo sejo občinskega sveta najpozneje v treh
mesecih. |
|
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
na ustavno sodišče zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali če
je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek na upravnem sodišču. |
|
Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
|
30. člen |
|
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite, reševanja in
pomoči, predvsem pa: |
|
·
skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za
uresničevanje zaščitnih ukrepov in odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
|
·
skrbi za obveščanje
prebivalcev ob nevarnostih in izvaja z zakonom določene naloge s
področja alarmiranja prebivalcev ob nevarnostih, |
|
·
imenuje poveljnika
civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe
civilne zaščite ter poverjenike za civilno zaščito, |
|
·
imenuje odbor za
razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada, |
|
·
sprejme načrt zaščite
in reševanja, |
|
·
vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
·
določi organizacije,
ki opravljajo določene operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči,
ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
|
·
ugotavlja in razglaša
stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
|
·
sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
|
·
v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
|
·
predlaga pristojnemu
organu razporeditev na delovno dolžnost občinskih oziroma pokrajinskih
delavcev, potrebnih za delo v vojni. |
|
|
|
31. člen |
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu, takoj ko se ta lahko sestane. |
|
|
|
32. člen |
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje
izmed članov občinskega sveta župan.
|
|
Podžupan
pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge iz
pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
V primeru
županove odsotnosti ali zadržanosti župana nadomešča tisti podžupan, če
ima občina več podžupanov, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši podžupan. Med nadomeščanjem opravlja podžupan tekoče naloge
iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
|
|
V primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do
nastopa mandata novoizvoljenega župana podžupan. Če ima občina več
podžupanov, pa tisti podžupan, ki ga določi župan, razen če je župan
razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal
funkcijo župana, oziroma če je župan razrešen,odloči občinski svet,
kateri od podžupanov bo opravljal to funkcijo. |
|
V soglasju z
županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali
poklicno. |
|
|
|
33. člen |
|
Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupani ne morejo opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
|
Med
nadomeščanjem opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
|
|
34. člen |
|
Če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije
in druge strokovne organe občine. |
|
Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti in o tem
obvesti občinski svet. |
|
|
|
35. člen |
|
Razloge za predčasno
prenehanje mandata župana in podžupana ter postopke v zvezi z njunim
predčasnim prenehanjem mandata in postopke za izvolitev novega župana
ureja zakon. |
|
|
|
|
|
|
|
36. člen |
|
Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
Nadzorni
odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
·
opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
·
nadzoruje namenskost
in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
·
nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih
skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
|
37. člen |
|
Nadzorni
odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Trajanje mandata članov
nadzornega odbora je vezano na mandat občinskega sveta, ki ga je
imenoval. |
|
Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe
in zaželeno znanje iz finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga občinskemu svetu komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kandidate za člane nadzornega
odbora predlagajo politične stranke in liste, ki so zastopane v
občinskem svetu ter sveti krajevnih skupnosti. |
|
Člani
nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave,
javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so
uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
|
Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
|
|
38. člen |
|
Prvo sejo
nadzornega odbora po imenovanju skliče župan, najpozneje v roku 30 dni
od imenovanja članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzoča večina članov. |
|
Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika
nadzornega odbora. |
|
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
Nadzorni
odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzoča večina
članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine v Škofji Loki, Mestni trg 15.
Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
|
Nadzorni
odbor pri svojem poslovanju uporablja žig občine. |
|
|
|
39. člen |
|
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program nadzora in
predlog finančnega načrta. Z letnim programom nadzora mora nadzorni
odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta
predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega
proračuna. |
|
Nadzorni odbor lahko
začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu
nadzora. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni
program nadzora, mora najprej dopolniti letni program nadzora. O
dopolnitvi letnega programa nadzora obvesti župana in občinski svet.
Enako velja za spremembo letnega programa nadzora. |
|
Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z
izdajo sklepa, s katerim se določi nadzorovana oseba, obseg nadzora in
čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana oz. članov nadzornega
odbora, ki bodo nadzor vodili. Sklep se vroči zastopniku oziroma
pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega
proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem,
pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu:
nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. |
|
Nadzorni odbor samostojno ocenjuje
uspešnost izvajanja letnega programa nadzora in sprejme o tem poročilo.
S poročilom o izvajanju letnega programa nadzora seznani občinski svet
in župana. S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni
odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so
vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega
pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega
sveta, ko obravnava njegova poročila. |
|
|
|
40. člen |
|
Nadzorni
odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih
dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma
opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in
gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
|
Nadzorni
odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi
omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov
občinskega proračuna. |
|
|
|
41. člen |
|
Za vsa
dejanja v okviru posameznega postopka nadzora nadzorni odbor, na predlog
predsednika nadzornega odbora, pooblasti najmanj dva ali več članov
nadzornega odbora, izmed katerih se določi vodja nadzora (v nadaljnjem
besedilu pooblaščeni člani nadzornega odbora). |
|
V postopku
nadzora je odgovorna oseba nadzorovane osebe dolžna nadzornemu odboru
predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pooblaščeni člani
nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, imajo pravico zahtevati vse
podatke v okviru svoje zadolžitve, ki jih potrebujejo za izvedbo
nadzora. Odgovorna oseba nadzorovane osebe je zahtevane podatke dolžne
dati. |
|
Po
opravljenem pregledu pripravijo pooblaščeni člani nadzornega odbora
predlog poročila, v katerem so navedeni nadzorovana oseba, odgovorne
osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna
priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor
in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v 30 dneh od prejema
predloga poročila izdelati odzivno poročilo in ga posredovati nadzornemu
odboru. Nadzorni odbor mora v 30 dneh uskladiti končno poročilo z
navedbami v odzivnem poročilu. Končno poročilo pošlje nadzorni odbor
nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču. |
|
Poročilo o
nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, določene z zakonom. |
|
|
|
42. člen |
|
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče Republike Slovenije ter
občinski svet. |
|
Če nadzorni
odbor ugotovi, da obstajajo razlogi za sum, da je nadzorovana oseba ali
odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje
ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
|
|
43. člen |
|
Nadzorovane
osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega
odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora ter v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
|
|
44. člen |
|
Član
nadzornega odbora predlaga predsedniku nadzornega odbora svojo izločitev
iz posamezne zadeve, če so podane okoliščine, ki spravljajo v dvom
njegovo nepristranskost, oziroma so podane okoliščine navzkrižja
interesov. |
|
Predsednik
nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve, če
so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti,
oziroma če ugotovi, da so podane okoliščine navzkrižja interesov. |
|
Izločitev
člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
|
O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
|
|
45. člen |
|
Delo
nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti
javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Za obveščanje javnosti o delu
nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma
oseba, ki jo on pooblasti. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati
pravice strank, vključenih v postopek nadzora. Ob hujših kršitvah mora
obvestiti pristojno ministrstvo, računsko sodišče in ob sumu storitve
prekrška ali kaznivega dejanja obvestiti tudi pristojen organ pregona. |
|
Nadzorni
odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne,
uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
integriteto posameznikov. |
|
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
|
|
|
46. člen |
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
Posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na
predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
|
|
|
47. člen |
|
Sredstva za
delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. |
|
|
|
48. člen |
|
Podrobneje
uredi nadzorni odbor svoje delo in organizacijo s poslovnikom, ki ga
sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
|
|
|
49. člen |
|
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
|
|
Organizacija
in delo organa skupne občinske uprave se določita s splošnim aktom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
|
|
50.
člen |
|
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
O upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava,
na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
|
O pritožbah
zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v
katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
|
|
51. člen |
|
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko
pooblasti druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
|
52. člen |
|
Župan izvaja nadzor
nad doslednim izvajanjem predpisov na področju upravnega postopka. |
|
Direktor občinske
uprave je dolžan zagotoviti, da upravno poslovanje v občinski upravi
poteka v skladu s predpisi na področju upravnega postopka. |
|
|
|
53. člen |
|
O pritožbah
zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča
župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
O pritožbah
zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi
stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
|
|
54. člen
|
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi iz
odločanja ali opravljanja posameznih upravnih dejanj v upravni zadevi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
organa občinske uprave o zadevi tudi odloči, če je pooblaščen za
odločanje v upravnih zadevah. |
|
O izločitvi
direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa občinski
svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. |
|
|
|
|
|
|
|
55. člen
|
|
Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
|
Krajevne
skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
|
Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti ali spremembo njenega območja lahko
da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega
območja po postopku in na način, ki ju določa ta statut za ljudsko
iniciativo. |
|
Krajevne
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s
statutom. Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo
njenega območja mora občinski svet ugotoviti interes prebivalcev te
krajevne skupnosti, pri čemer se ta interes nanaša na ime in območje te
krajevne skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki se
razpiše za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
|
|
|
|
56. člen |
|
Na območju
Občine Škofja Loka so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti, ki
obsegajo območja naslednjih naselij oz. ulic: |
|
·
Bukovica -
Bukovščica: Sv. Tomaž, Praprotno, Spodnja Luša od hišne številke 1 do 13
in hišna številka 38, Stirpnik, Bukovica, Ševlje, Knape, Pozirno,
Bukovščica, Strmica; |
|
·
Godešič: Godešič; |
|
·
Kamnitnik: Cesta
talcev – del s hišnimi številkami 4, 4 a, 6, 6 a, 10 in 12 ter hišne
številke 41, 42, 43, 44 in 45, Demšarjeva cesta, Kamnitnik, Kidričeva
cesta – del do hišne številke 22 ter hišni številki 22 a in 23 a,
Koširjeva cesta, Ljubljanska cesta – del do hišne številke 8,
Partizanska cesta, Potočnikova ulica, Sorška cesta, Stara cesta, Suška
cesta, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica, Kapucinski trg - del hišne
številke 4 in od 6 do 9, Pod Plevno; |
|
·
Sv. Lenart - Luša:
Rovte v Selški dolini, Spodnja Luša – del od hišne številke 14 dalje
brez hišne številke 38, Sv. Lenart, Zgornja Luša; |
|
·
Log: Brode, Bukov Vrh
nad Visokim, Gabrk, Gabrška Gora, Kovski Vrh, Log nad Škofjo Loko, Na
Logu, Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah; |
|
·
Reteče - Gorenja vas:
Gorenja vas - Reteče, Reteče; |
|
·
Stara Loka -
Podlubnik: Binkelj, Crngrob, Križna Gora, Moškrin, Papirnica, Pevno,
Stara Loka, Cesta talcev – del brez hišnih številk 4, 4 a, 6, 6 a, 10 in
12 ter brez hišnih številk 41, 42, 43, 44 in 45, Groharjevo naselje,
Podlubnik, Trnje, Vešter, Virlog; |
|
·
Sv. Duh: Dorfarje,
Forme, Grenc, Sv. Duh, Virmaše; |
|
·
Škofja Loka Mesto:
Sv. Andrej, Sv. Ožbolt, Podpulfrca, Puštal, Sv. Barbara, Blaževa ulica,
Cankarjev trg, Grajska pot, Studenec, Fužinska, Klobovsova ulica,
Kopališka ulica, Mestni trg, Novi svet, Kapucinski trg – del brez hišne
številke 4 in od 6 do 9, Poljanska cesta, Spodnji trg, Vincarje; |
|
·
Trata:
Draga, Gosteče, Hosta, Lipica, Pungert, Trata, Suha, Frankovo naselje,
Hafnerjevo naselje, Kidričeva cesta – hišna številka 23 in del od hišne
številke 24 dalje, Ljubljanska cesta – del od hišne številke 9 dalje; |
|
·
Zminec: Bodovlje,
Breznica pod Lubnikom, Gabrovo, Sv. Petra Hrib, Sopotnica, Staniše,
Sveti Florijan nad Škofjo Loko, Zminec. |
|
|
|
57. člen
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri
opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
·
dajejo predloge in sodelujejo pri
pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij
v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi
deli, |
|
·
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe
s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju
soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb, |
|
·
dajejo predloge za sanacijo divjih
odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
·
dajejo predloge za ureditev in
olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov,
sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo, |
|
·
dajejo pobude za dodatno prometno
ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve
hitrosti ipd.), |
|
·
oblikujejo pobude za spremembo
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
|
·
dajejo mnenja glede sprememb namembnosti
kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih
proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
|
·
seznanjajo pristojni organ občine s
problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju
urejanja prostora in varstva okolja, |
|
·
sodelujejo pri organizaciji kulturnih,
športnih in drugih prireditev, |
|
·
spremljajo nevarnosti na svojem območju
in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo
in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
·
dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju
in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za
opravljanje njihovih nalog. |
|
Podrobneje
se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim, določijo z
odlokom, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov
sveta. |
|
Občinski
svet mora pred vsako odločitvijo, ki se nanaša na posamezno krajevno
skupnost, obvezno pridobiti mnenje te krajevne skupnosti. Če krajevna
skupnost ne poda mnenja v 30 dneh, lahko občinski svet odloči brez tega
mnenja. |
|
|
|
58. člen
|
|
Krajevna
skupnost je pravna oseba javnega prava. V pravnem prometu nastopa v
svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, določenih s tem statutom
in posebnim odlokom. |
|
Za
administrativna opravila, pomoč predsednikom in svetom krajevnih
skupnosti skrbi delavec, ki je v sistemizaciji delovnih mest v občinski
upravi. |
|
Krajevna
skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in
sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne
skupnosti subsidiarno. |
|
Krajevno
skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. |
|
Pravni
posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana,
so nični. Predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega
proračuna, določi kateri pravni posli in do katerega zneska so ti pravni
posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega
soglasja župana. |
|
|
|
59. člen
|
|
Organ
krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s
stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve
članov sveta krajevne skupnosti določa zakon. |
|
Volitve v
svet krajevne skupnosti razpiše župan. Redne volitve v svete krajevnih
skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet Občine
Škofja Loka. |
|
Sveti krajevnih
skupnosti štejejo naslednje število članov: |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Bukovica - Bukovščica šteje 10 članov; |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Godešič šteje 7 članov; |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Kamnitnik šteje 11 članov; |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Sv. Lenart - Luša šteje 7 članov; |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Log šteje 7 članov; |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Reteče - Gorenja vas šteje 7 članov; |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Stara Loka - Podlubnik šteje 13 članov; |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Sv. Duh šteje 9 članov; |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Škofja Loka - Mesto šteje 15 članov; |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Trata šteje 15 članov; |
|
·
svet Krajevne
skupnosti Zminec šteje 7 članov. |
|
Volilne
enote za volitve članov svetov krajevnih skupnosti določi občinski svet
z odlokom. |
|
Mandat
članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat
članov občinskega sveta. |
|
Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami
občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon.
Določbe zakona, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega
sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata članu sveta
krajevne skupnosti. |
|
Funkcija
člana sveta krajevne skupnosti je nepoklicna. |
|
|
|
60. člen |
|
Prvo sejo
sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne
skupnosti najpozneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne
skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici
njegovih članov. |
|
Svet
krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izmed sebe
izvolijo člani sveta. |
|
Predsednik
sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa krajevno skupnost,
sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti ter opravlja druge
naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Podpredsednik sveta
krajevne skupnosti nadomešča predsednika med njegovo odsotnostjo in
opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
|
|
60.a člen |
|
Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar
nima pravice glasovati. |
|
Predsednik sveta
krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta
ali najmanj tretjina članov sveta krajevne skupnosti.
|
|
Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
|
61. člen |
|
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom in odlokom iz
drugega odstavka 57. člena, naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
|
·
obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
|
·
daje pobude za
sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
·
sprejema odločitve
o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim
premoženjem krajevne skupnosti. |
|
Mnenja in stališča
ter pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na predloge splošnih
aktov občine, mora predlagatelj v postopku priprave predloga za
obravnavo na občinskem svetu obravnavati in občinskemu svetu o tem pisno
poročati. |
|
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
|
|
|
62. člen |
|
Zaradi obravnave določenih skupnih
vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko
župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj
posvetovalni organ. |
|
|
|
63. člen |
|
Krajevna
skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti,
določbe zakona, ki ureja javne finance, ki ureja financiranje
neposrednih uporabnikov občinskega proračuna in tega statuta. Če
krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
|
|
63.a člen |
|
Za delovanje in
opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega
proračuna. |
|
Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti
lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
Prostore, opremo in
materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti
krajevnih skupnosti, zagotovi občina, z njimi pa upravlja krajevna
skupnost. |
|
Izvajanje
strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih
skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
|
63.b člen |
|
Prihodki in odhodki
krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za
posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo
njihovi sveti. |
|
Finančne načrte, ki
so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski
svet. |
|
Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta
krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti imajo pri Upravi Republike
Slovenije za javna plačila (UJP) odprte svoje podračune |
|
Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. |
|
Nadzor nad
finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor. |
|
|
|
64. člen |
|
Občinski
svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
·
če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
|
·
če ne izvršuje nalog,
ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
|
·
če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki
so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko. |
|
Preden
občinski svet izda sklep o razpustitvi sveta krajevne skupnosti, mora
opozoriti krajevno skupnost na njeno nezakonito ravnanje ter ji
predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če
krajevna skupnost ravna v skladu z opozorilom, občinski svet postopek o
razpustitvi sveta krajevne skupnosti s sklepom ustavi. |
|
Občinski
svet razpusti svet krajevne skupnosti, če ugotovi, da razlogi niso
odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi ter da
je predčasna razpustitev sveta krajevne skupnosti v danem primeru
primeren in nujen ukrep za zagotovitev samouprave te krajevne skupnosti. |
|
|
|
65. člen |
|
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom in zakonom. |
|
|
|
|
|
|
|
66. člen |
|
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
|
|
|
|
|
67. člen |
|
Občani na zboru občanov: |
|
·
obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
·
obravnavajo predloge
in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
|
·
obravnavajo pobude in
predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
|
·
predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij in imen ulic, |
|
·
opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
·
dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom in varovanja življenjskega okolja, |
|
·
obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja
zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan primerno
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
|
68. člen |
|
Zbor občanov
se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti ali za
posamezno naselje. |
|
Zbor občanov lahko skliče župan na lastno pobudo ali
na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
Župan mora
sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini. Župan mora sklicati zbor občanov v krajevni skupnosti
ali naselju na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti ali
naselju. |
|
Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
vsakega volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
podpis volivca. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo dovolj volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči
pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najpozneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene
zahteve. |
|
|
|
69. člen |
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
Sklic zbora občanov
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
|
70. člen |
|
Zbor občanov
vodi župan, od njega pooblaščeni podžupan ali pooblaščeni delavec
občinske uprave. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
Delavec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve, in vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
|
|
|
|
|
|
71. člen |
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
|
|
(črtan) |
|
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
Občinski
svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega
sveta. |
|
Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
72. člen |
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najpozneje v 15
dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
|
(črtan) |
|
Najpozneje v 15 dneh
po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti
s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
|
|
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
|
|
73. člen |
|
Če je sprejeti
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
|
|
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
Odločitev
volivcev na referendumu zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o
katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
|
74. člen |
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj sto volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
Pobudnik o
pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
Če župan
meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s 1. odstavkom tega
člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8 dneh
po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da
pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
Pobudnik
lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
|
75. člen |
|
Volivci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali
podpisovanjem na seznamu. |
|
O načinu
dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec za
podporo z osebnim podpisovanjem oziroma obrazec seznama, ki vsebujeta
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
|
Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
|
Šteje se, da
je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku
podprlo s svojim podpisom dovolj volivcev. |
|
|
|
76. člen |
|
Občinski
svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu
župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh
od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s 4.
odstavkom prejšnjega člena. |
|
Referendum
se izvede najprej 30 in najpozneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali
drug dela prost dan. |
|
Z aktom o
razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt,
o katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan
razpisa, dan glasovanja in referendumsko območje. |
|
Če občinski
svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v
nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno
sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in
najpozneje do izteka roka za razpis referenduma. |
|
Akt o
razpisu referenduma se objavi tako, kot je s tem statutom določeno za
objavo splošnih aktov občine. |
|
|
|
77. člen |
|
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta, če zakon ne določa drugače. |
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
|
|
78. člen |
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo
določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne
volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
Poročilo o
izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija
občinskemu svetu in ga objavi tako, kot je v statutu občine določeno za
objavo splošnih aktov občine. |
|
|
|
78.a člen |
|
Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se
opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja lokalni referendum, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
|
|
|
|
|
|
79. člen |
|
Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
|
Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
|
Odločitev
volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
|
|
|
|
|
|
80. člen |
|
Najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
|
Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najpozneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najpozneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
|
|
|
|
|
81. člen |
|
Občina
zagotavlja opravljanje obveznih javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
Opravljanje
javnih služb zagotavlja občina: |
|
·
neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
·
z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
·
z dajanjem koncesij,. |
|
·
z vlaganjem lastnega
kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
Zaradi
gospodarnejšega in učinkovitejšega izvajanja javnih služb lahko občina
skupaj z drugimi občinami ustanovi javni zavod ali javno podjetje. |
|
82. člen |
|
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi
in statutom javnega zavoda ali javnega podjetja iz 3. odstavka
prejšnjega člena tega statuta ter za usklajevanje odločitev občin v
zvezi z zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih občin
ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. |
|
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
|
83. člen |
|
Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina na podlagi zakona javne službe
naslednje dejavnosti: |
|
·
vzgojo in
izobraževanje, |
|
·
zdravstvo in
lekarništvo, |
|
·
socialno varstvo, |
|
·
kulturo, |
|
·
šport. |
|
|
|
84. člen |
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
·
oskrbo s pitno vodo,
|
|
·
odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode, |
|
·
zbiranje komunalnih
odpadkov, |
|
·
prevoz komunalnih
odpadkov, |
|
·
obdelavo mešanih
komunalnih odpadkov, |
|
·
odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
|
·
upravljanje
distribucijskega omrežja zemeljskega plina, |
|
·
urejanje in čiščenje
javnih površin, |
|
·
vzdrževanje občinskih
javnih cest in drugih občinskih javnih površin, |
|
·
gasilstvo, |
|
·
upravljanje
pokopališč in pogrebna dejavnost, |
|
·
pomoč, oskrbo in
namestitev zapuščenih živali v zavetišču in |
|
·
izvajanje dejavnosti
na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
85. člen |
|
Občina lahko
z odlokom določi kot javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali pogoj za izvrševanje
gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
|
|
|
|
|
86. člen |
|
Premoženje
občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
Občina mora
s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
Odsvojitev
delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del
premoženja občine. |
|
Nepremično
in premično premoženje se lahko pridobita brezplačno, razen če bi taka
pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s
pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na
koristi brezplačne pridobitve. Neodplačna pridobitev finančnega
premoženja občine je dovoljena v skladu z določili predpisov na področju
javnih financ. |
|
Za prodajo
ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine se smiselno
uporabljajo prepisi, ki veljajo za prodajo in zamenjavo državnega
premoženja, če ni z zakonom drugače določeno. Za prodajo ali zamenjavo
finančnega premoženja občine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
javne finance. |
|
Občinski
svet na predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja
z nepremičnim premoženjem občine. |
|
Župan
sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem
občine v rokih, določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno
časovno obdobje. |
|
Občinski
svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega premoženja. |
|
O pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja odloča občinski svet, če ni z zakonom
drugače določeno. |
|
|
|
87. člen |
|
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
|
Financiranje
občine, sestava proračuna in finančnega načrta, priprava proračuna in
finančnega načrta, sprejemanje proračuna, izvrševanje proračuna,
upravljanje in razpolaganje z občinskim premoženjem, zadolževanje,
upravljanje z dolgovi, poroštva države in občine ter zadolževanje
javnega sektorja, računovodstvo, zaključni račun proračuna in
proračunski nadzor so urejeni z določbami zakona, ki ureja področje
javnih financ, zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za
posamezno leto, uredbe oziroma akta o prodaji, oddaji ali zamenjavi
nepremičnin in premičnin v lasti Republike Slovenije, zakona na področju
financiranja občin ter z drugimi zakoni in akti. |
|
|
|
89. člen |
|
Prihodki in
izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet v skladu z zakonom.
Postopek sprejemanja proračuna občinski svet natančneje uredi s
poslovnikom. |
|
Občinski
svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev 1. januarja leta, za katerega se sprejema. |
|
Za pripravo
in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
|
Župan
predloži občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30
dneh po njegovem sprejetju. |
|
|
|
90. člen |
|
Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
|
Splošni del
proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
Posebni del
proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna
občine. |
|
Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
|
|
V splošnem
in posebnem delu proračuna in v načrtu razvojnih programov se prikažejo:
ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo in tekoče leto ter
načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v
občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
|
|
|
|
91. člen |
|
Za
izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. Za finance
pristojen organ občinske uprave mora redno spremljati izvrševanje
proračuna in o tem, če je treba, obveščati župana. |
|
V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, ki so določena s predpisi,
ki urejajo področje javnih financ in ki so določena s splošnimi akti
občine, sprejetimi na podlagi takih predpisov. |
|
Župan je
odgovoren za vzpostavitev notranjega nadzora javnih financ, kot to
določa zakon, ki ureja področje javnih financ. |
|
Župan je v
skladu z zakonom pristojen za prevzemanje obveznosti, verifikacijo
obveznosti, izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih sredstev
občine in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za
izterjavo v korist proračunskih sredstev. Župan lahko s pooblastilom
prenese posamezna upravičenja na podžupana ali posamezne javne
uslužbence občinske uprave. |
|
Župan poroča
občinskemu svetu v tretjem četrtletju koledarskega leta o izvrševanju
tekočega proračuna. |
|
|
|
92. člen |
|
Proračun
občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. |
|
V odloku o
proračunu se določijo obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev
občine, posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna ter drugi
elementi, ki jih določa zakon, ki ureja področje javnega financiranja.
|
|
Pri
izvajanju ukrepov za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
zagotavljanje proračunskega ravnovesja in drugih ukrepov, določenih z
zakonom, so pristojni organi dolžni ravnati v skladu s predpisi, ki
urejajo javne finance. |
|
Rebalans
proračuna predlaga župan pod pogoji in na način, kot določajo predpisi
na področju javnega financiranja. |
|
Predlogi za
povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
|
|
93. člen |
|
Če proračun
občine ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se
financirane nalog občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot preteklo leto. |
|
Odločitev o
začasnem financiranju občine sprejme župan ter o tem obvesti občinski
svet in nadzorni organ. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v
uradnem glasilu občine. |
|
Začasno
financiranje se izvaja za obdobje, na način in pod pogoji, ki jih
določajo predpisi na področju javnih financ. |
|
|
|
94. člen |
|
Sredstva
proračuna se uporabljajo za financiranje funkcij občine, za izvrševanje
njenih nalog in za druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali
splošnimi akti občine, ter v višini, ki je nujna za delovanje in
izvajanje njenih nalog in programov. |
|
Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih
določa zakon ali odlok o proračunu občine. |
|
Če se po
sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega
nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v
proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih
pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom
ali prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.
|
|
Če se med
letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost proračunskega
uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za
njegovo delo. Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih
nalog ne prevzame drug proračunski uporabnik, se neporabljena sredstva
prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo. |
|
Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu. |
|
|
|
95. člen |
|
V proračunu
se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo in proračunsko
rezervacijo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
|
96. člen |
|
Zaključni
račun proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani predvideni
in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
občine za preteklo leto. |
|
Po preteku
leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga v skladu s predpisanimi roki predloži
občinskemu svetu v sprejem. |
|
Župan o
sprejetem zaključnem računu obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v
30 dneh po njegovem sprejemu. |
|
|
|
97. člen |
|
Občina se
lahko zadolži in izdaja poroštva v skladu s pogoji, določenimi v zakonu
in statutu. |
|
Posredni
uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna
podjetja se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z
zakonom, ki ureja financiranje občin, to dovoljeno, in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. |
|
Pravne
osebe, v katerih ima občina odločujoči vpliv na upravljanje, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštva pod pogoji, ki jih določi občinski
svet. Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev se določi z odlokom,
s katerim se sprejme občinski proračun. |
|
|
|
98. člen |
|
Naloge
finančnega poslovanja občine izvršuje finančna služba občine.
|
|
Nadzor nad
finančnim poslovanjem izvaja župan, nadzorni odbor in občinski svet,
vsak v okviru svojih pristojnosti. |
|
Nadzor nad
finančnim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna, kjer je Občina
Škofja Loka ustanovitelj oz. soustanovitelj ter lastnik oz. solastnik,
opravljajo župan, pristojni oddelek občinske uprave in nadzorni odbor
občine. |
|
|
|
99. člen |
|
Nabavo
blaga, naročilo storitev in oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100. člen |
|
Splošni akti
občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki,
odredbe in navodila. |
|
Občinski
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge akte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
|
Postopek za
sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
Občinski
svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, popravke, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov, potrjuje uradna
prečiščena besedila aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
in statutom občine. |
|
|
|
101. člen |
|
Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga po postopku, ki velja za sprejem
odloka, sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
|
|
|
102. člen |
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
|
103. člen |
|
Z odlokom
občina na splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja
organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja
javne službe. |
|
Z odlokom
ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako
določeno z zakonom. |
|
|
|
104. člen |
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
|
|
105. člen |
|
Z odredbo
občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
|
|
|
106. člen |
|
Z navodilom
se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri
izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
|
107. člen |
|
Statut,
odloki in drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu občine,
ki je Uradni list Republike Slovenije,
in začnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
Interni akti
občine, ki urejajo notranje delovanje občinske uprave, se objavijo na
oglasni deski občinske uprave in na intranetu občine. |
|
|
|
|
|
|
|
108. člen |
|
Posamični
akti občine so odločbe in sklepi. |
|
S
posamičnimi akti odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti
in iz prenesene državne pristojnosti na način in pod pogoji, ki jih
določa zakon. |
|
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
|
|
|
|
|
109. člen |
|
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice
občine. |
|
|
|
110. člen |
|
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi v nasprotju z zakonom ureja
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
ravna, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
|
111. člen |
|
Občina lahko
v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko občina
sproži tudi zoper nosilce javnih pooblastil v primerih in pod pogoji, ki
jih določa zakon. |
|
|
|
112. člen |
|
Občina ima v
postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in
organizacij, pred državnimi organi položaj stranke, če so s temi akti
neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z ustavo in
zakoni. |
|
Občina ima
pravico biti obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni
državni organ odloča na podlagi predpisov občine. |
|
|
|
113. člen |
|
Državni zbor
mora pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo
tičejo koristi občine, pridobiti njeno mnenje. |
|
|
|
|
|
|
|
114. člen |
|
Organi
občine so dolžni odloke in druge splošne akte uskladiti z določbami tega
statuta v 9 mesecih. |
|
Peti
odstavek 59. člena tega statuta se v delu, ki se nanaša na
nezdružljivost funkcije člana sveta krajevne skupnosti s funkcijo
javnega uslužbenca v občinski upravi, in drugi odstavek 17. člena tega
statuta se v delu, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije člana
občinskega sveta z delom v službi krajevne skupnosti, začneta
uporabljati na način in pod pogoji, določenimi v Zakonu o spremembah in
dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 60/07). |
|
|
|
115. člen |
|
Z dnem
uveljavitve tega statuta prenehajo veljati Statut Občine Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) in na njegovi podlagi sprejeti
statutarni sklepi. Slednji se uporabljajo do izdaje predpisov, izdanih
na podlagi tega statuta, če niso z njim v nasprotju. |
|
|
|
116. člen |
|
Ta statut
začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
|
Številka:
020-0001/2008 |
|
Datum:
8.4.2010 |
|
|
|
Spremembe
in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/13)
vsebuje naslednji prehodni in končni določbi: |
|
|
|
|
|
|
|
47. člen |
|
Občinska
uprava je dolžna odloke iz Statuta pripraviti v 9 (devetih) mesecih od
začetka veljavnosti teh sprememb in dopolnitev. |
|
|
|
48. člen |
|
Te spremembe
in dopolnitve Statuta začnejo veljati 15. (petnajsti) dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Številka:
020-0001/2008 |
|
Datum:
20.12.2012 |
|
Spremembe
in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 98/15)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
|
Prehodne in končne
določbe
|
|
|
|
26.
člen |
|
Te spremembe
in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
Določba 4.
člena se prične uporabljati od 01.01.2016. |
|
|
|
27.
člen |
|
Z dnem uveljavitve
teh sprememb in dopolnitev statuta prenehajo veljati: |
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto, Uradni list RS, št. 51/97, |
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Kamnitnik, Uradni list RS, št. 51/97, |
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Godešič, Uradni list RS, št. 51/97,
|
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Log, Uradni list RS, št. 51/97, |
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Lenart nad Lušo, Uradni list RS, št. 51/97,
|
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Zminec, Uradni list RS, št. 51/97, |
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Stara Loka-Podlubnik, Uradni list RS, št. 51/97, |
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Reteče-Gorenja vas, Uradni list RS, št. 51/97, |
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Bukovica-Bukovščica, Uradni list RS, št. 64/97, |
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Sv. Duh, Uradni list RS, št. 63/98, 72/98 in |
|
·
Statut
Krajevne skupnosti Trata, Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/96 in 25/96. |
|
Do uveljavitve odloka
iz četrtega odstavka spremenjenega 59. člena, se za vsako krajevno
skupnost smiselno uporabljajo določbe statutov iz prejšnjega odstavka,
ki določajo število članov sveta krajevnih skupnosti, volilne enote in
število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti.
|
|
|
|
28.
člen |
|
Določba tretjega
odstavka spremenjenega 59. člena, ki določa število članov svetov
krajevnih skupnosti, se začne uporabljati ob prvih naslednjih rednih
volitvah članov v svete krajevnih skupnosti. |
|
|
|
Številka:
020-0001/2008 |
|
Datum:
10.12.2015 |
|
|
|
|
Občina Škofja Loka |
|
mag. Miha
Ješe, župan |
|
|
|
|
Spremembe Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 35/2016) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
|
|
|
|
Prehodna in končna določba |
|
3. člen |
Te spremembe statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|