Na
podlagi 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami), 3., 7.,
32., 33. in 35. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s
spremembami), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s
spremembami), 21. in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 s spremembami),
16. člena
Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave Primorske novice
št. 41/03 in 17/06 ter Uradni list RS, št. 70/07, 51/08 in 93/15) ter
skladno s 143. in 152. členom
Zakona
o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 s
spremembami) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 17. redni seji dne
30. 3. 2017 sprejel |
|
O D L O
K |
o načinu
izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
|
Ta odlok
določa način opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu:
javni službi) na območju Občine Kanal ob Soči (v nadaljevanju občina),
in sicer tako, da določa: |
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javnih služb,
|
2. vrste
in obseg storitev javnih služb ter njihovo prostorsko razporeditev,
|
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb,
|
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javnih služb, |
5. vire
financiranja javnih služb in način njihovega oblikovanja, |
6. vrsto
in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb,
|
7. programe javnih služb in poročanje, |
8. koncesijo, |
9. razmerja koncesionarja do uporabnikov storitev javnih služb in
koncedenta, |
10. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, |
11. podelitev koncesije, |
12. izbor koncesionarja, |
13. koncesijsko razmerje, |
14. prenos koncesije, |
15. plačila koncesionarja, |
16. nadzor nad izvajanjem koncesije in poročanje koncesionarja,
|
17. prenehanje koncesijskega razmerja, |
18. višjo silo in spremenjene okoliščine, |
19. uporabo prava in reševanje sporov, |
20. nadzor nad izvajanjem tega odloka, |
21. kazenske določbe. |
2. člen
(cilji in namen
obdelave in odlaganja ali odstranjevanja odpadkov)
|
Cilji in
nameni obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so: |
– zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov skladno z zakonodajo, |
– zagotoviti varovanje in ohranjanje okolja, |
– povzročiteljem odpadkov omogočati dostop do storitev javnih služb,
|
– dosegati cilje državnih operativnih programov s področja varstva
okolja, |
– zagotoviti podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost
o ravnanju z odpadki, |
– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj odpadkov«, |
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov
ukrepov na področju ravnanja z odpadki, |
– določiti obvezna vlaganja v vso opremo in lokacije, ki so potrebne za
izvajanje javnih služb, kar je v pristojnosti izvajalca teh služb,
|
– določiti obveznost osveščanja občanov glede ravnanja z odpadki, kar je
določeno kot obveznost izvajalca. |
3. člen
(koncesijski
akt)
|
Ta odlok
je tudi koncesijski akt, s katerim občina določa predmet in pogoje za
podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem
javnih služb. |
4. člen
(definicije)
|
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
|
1. javni
službi sta gospodarski javni službi iz 1. člena, |
2. koncedent je Občina Kanal ob Soči (občina), |
3. pristojni organ je občinska uprava Občine Kanal ob Soči, |
4. občinski svet je Občinski svet Občine Kanal ob Soči, |
5. občine lastnice javne infrastrukture so občine, ki so lastnice javne
infrastrukture, ki se uporablja za izvajanje javnih služb iz 1. člena,
|
6. koncesija je izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih
služb iz 1. člena, |
7. koncesionar je pravna oseba javnega prava, ki izvaja javni službi po
tem odloku na podlagi koncesije po načelu javno-javnega partnerstva,
|
8. izvajalec javnih služb je koncesionar po tem odloku, |
9. koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar
uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo, |
10. povzročitelj odpadkov je fizična ali pravna oseba, katere delovanje
ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj
odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge
postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov,
|
11. uporabniki storitev javnih služb, so uporabniki javnih dobrin, to je
storitev, ki jih trajno in nemoteno v javnem interesu zagotavlja občina
zaradi zadovoljevanja javnih potreb, saj jih ni mogoče zagotavljati na
trgu. Po določilih tega odloka je edini uporabnik storitev obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini, izvajalec javne službe
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. |
5. člen
(opredelitev
pojmov)
|
(1) Komunalni
odpadki (v nadaljevanju odpadki) po tem odloku so odpadki, ki nastajajo
na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po
naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji,
obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo odpadki
pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije
komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov
in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi
komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter
embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko
številko 15 01. |
(2) Ostanki komunalnih odpadkov (mešani komunalni odpadki) so komunalni
odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz
predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi
njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v
skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov
ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je
komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o
ravnanju z odpadki. |
(3) Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne
službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko
hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. |
Zbirni
center je tudi objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim
predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do
naprave za obdelavo odpadkov. |
(4) Center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt infrastrukture
lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot
naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in
obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in
ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v
skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. |
(5) Odlagališče je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem
odpadkov na ali v tla (podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer
povzročitelj odpadkov odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka,
in skladiščem, ki se stalno, to je več kot eno leto, uporablja za
začasno skladiščenje odpadkov. Za odlagališče se ne šteje: |
– naprava, kjer se odpadki raztovarjajo zato, da se omogoči njihova
priprava za nadaljnji prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje v
drugi napravi, |
– skladišče odpadkov, v katerem se odpadki skladiščijo največ tri leta
pred predelavo ali obdelavo, ali |
– skladišče odpadkov, v katerem se odpadki skladiščijo največ eno leto
pred odstranjevanjem. |
(6) Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje
odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po
prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter delovanje
trgovca ali posrednika. |
(7) Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim
sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za
obdelavo odpadkov. |
(8) Predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri
zbiralcu v zbirnem centru, v katerem se odpadki raztovorijo za namene
priprave za prevoz do kraja njihove obdelave. |
(9) Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim
listom. |
(10) Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki
postopek pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v
skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s
katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova
prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih
snovi, da se laže ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo
predelavo. |
(11) Obdelava ostankov komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov)
je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovijo izločanje
odpadkov, primernih za recikliranje, in aerobna ali anaerobna obdelava
mešanih komunalnih odpadkov (ali kombinacija obeh) in predhodno ali
poznejše izločanje odpadkov, primernih za energetsko predelavo ali
predelavo v trdno gorivo. Za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se ne
šteje izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov.
|
II.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
6. člen
(oblika izvajanja
javne službe)
|
Javni
službi na celotnem območju občine se izvajata s podelitvijo koncesije
pravni osebi javnega prava po načelu javno-javnega partnerstva in pod
pogoji določenimi z zakonom, podzakonskimi akti, tem odlokom ter drugimi
predpisi, ki urejajo način izvajanja javnih služb. |
7. člen
(dolžnost
izvajalca javne službe)
|
(1) Za
nemoteno izvajanje javnih služb mora izvajalec: |
– redno,
trajno, neprekinjeno in strokovno izvajati vse storitve javnih služb za
celotno območje Občine Kanal ob Soči, |
– obračunavati storitve javnih služb izvajalcu gospodarske javne službe
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči,
|
– redno
in pravočasno obveščati uporabnika storitev in povzročitelje odpadkov o
posameznih aktivnostih izvajanja javnih služb, |
– voditi
evidence o odpadkih in ravnanju z njimi, |
– zagotavljati in objavljati podatke ter poročati pristojnim organom,
|
– v
sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in
pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in
gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje
javnih služb, |
– pripravljati predloge letnih in dolgoročnih Programov ravnanja z
odpadki. |
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, se mora
izvajalec javne službe ravnati po predpisih, ki urejajo gospodarski
javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
III. VRSTE IN
OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
8. člen
(obseg javnih
služb)
|
(1) Gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov
in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
zajemata: |
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču v
centru za ravnanje s komunalnimi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja
odlagališča odpadkov, |
– oddajanje komunalnih odpadkov v nadaljnje ravnanje, |
– odlaganje ostankov predelave na odlagališče v skladu s predpisom, ki
ureja odlagališča odpadkov, |
– tehtanje in evidentiranje količin prevzetih, obdelanih in odloženih
ali odstranjenih odpadkov, |
– ekološko obveščanje in osveščanje povzročiteljev odpadkov.
|
9. člen
(Program ravnanja
z odpadki)
|
Izvajalec opravlja gospodarski javni službi obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov skladno s Programom ravnanja z odpadki (v
nadaljevanju: Program), ki ga izdela vsako leto do 15. 11. za naslednje
leto. Program ravnanja z odpadki sprejme župan občine in z njim seznani
občinski svet. |
IV. POGOJI ZA
ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNIH SLUŽB
10. člen
(pogoji
obratovanja)
|
Izvajalcu javnih služb morajo biti s ceno storitve zagotovljene možnosti
pokrivanja stroškov ravnanja z odpadki na celotnem območju občine.
|
V. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNIH SLUŽB
11. člen
(uporabniki
storitev javne službe)
|
Uporabnik storitev javnih služb, ki so predmet urejanja v tem odloku,
je: |
– izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
|
12. člen
(pravice
uporabnika storitev javne službe)
|
Pravice
uporabnika so: |
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb, |
– da je
obveščan o storitvah javnih služb. |
13. člen
(obveznosti
uporabnika storitev javne službe)
|
Uporabnik je dolžan zagotavljati: |
– redno
plačevanje storitev javnih služb. |
VI. VIRI
FINANCIRANJA JAVNIH SLUŽB IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA
14. člen
(viri
financiranja)
|
Izvajalec javnih služb pridobiva sredstva iz: |
– plačil
uporabnika storitev javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov, |
– sredstev občinskega proračuna, |
– sredstev državnega proračuna in državnih skladov, |
– sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
|
– subvencij, |
– sredstev finančnega jamstva za zaprtje odlagališča, |
– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin, |
– drugih
virov. |
15. člen
(zavezanci za
plačilo)
|
(1) Stroške
ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov, za
katere je organizirano ravnanje z odpadki, oziroma uporabniki javne
službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, in sicer s prvim
dnem naslednjega meseca: |
– po
dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov, |
– po
dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo, |
– po
dnevu začetka uporabe počitniškega objekta, |
– po
dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali
upravljanje. |
(2) Izvajalec zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je edini
uporabnik storitev gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov. |
(3) Izvajalec zbiranja je dolžan z izvajalcem obdelave in odlaganja
skleniti pogodbo, s katero medsebojno uredita način zaračunavanja in
plačevanja storitev javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov. |
(4) Izvajalec javne službe zbiranja je tisti, ki je dolžan
povzročiteljem odpadkov oziroma uporabnikom javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov na istem računu poleg stroškov
gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
zaračunati tudi stroške gospodarske javne službe obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
(5) Uporabniki, ki so izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov oddali odpadke, so mu zavezani plačati tudi stroške
storitev gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov. |
(6) Stroški zaračunavanja storitev uporabnikom in morebitni drugi skupni
stroški povezani s tem (stroški izterjav, odpisi terjatev in podobno),
se razdelijo med javno službo zbiranja in javno službo obdelave in javno
službo odlaganja v razmerju ostalih stroškov teh javnih služb.
|
16. člen
(cene storitev)
|
(1) Cena
storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa
metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
(2) Ceno
storitev predlaga izvajalec javnih služb z elaboratom, ki ga predloži
občinskemu svetu v potrditev. Pristojni občinski organ določi potrjeno
ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalec javnih služb pa
oblikuje ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način
objavi cenik s potrjeno ceno storitev. |
17. člen
(način
obračunavanja, izstavljanje računov in obveznost plačila)
|
Način
obračunavanja, izstavljanje računov in obveznost plačila storitev javnih
služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se uredi v občinskem
odloku, ki ureja način izvajanja gospodarske javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov. |
VII. VRSTA IN
OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB
18. člen
(infrastruktura
lokalnega pomena)
|
(1) Za
izvajanje javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je
potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura: |
– zemljišče, objekti in naprave centra za ravnanje s komunalnimi odpadki
in |
– zemljišče, objekti in naprave odlagališča odpadkov. |
(2) Izvajalec javnih služb mora razpolagati z vso potrebno
infrastrukturo, oziroma imeti v najemu vso potrebno javno infrastrukturo
za izvajanje gospodarskih javnih služb. |
(3) Občina, občine lastnice javne infrastrukture in izvajalec javnih
služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja
stroškov javne infrastrukture, ki je v lasti drugih občin, uredita s
sporazumom o uporabi javne infrastrukture za izvajanje javnih služb
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
19. člen
(oprema izvajalca
javne službe)
|
Opremo
za izvajanje javnih služb zagotavlja izvajalec v skladu s koncesijsko
pogodbo. |
VIII. PROGRAMI
JAVNIH SLUŽB IN POROČANJE
20. člen
(programi javne
službe, poročanje)
|
(1) Izvajalec
je dolžen vsako leto pripraviti predlog letnega Programa ravnanja z
odpadki za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o
poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb najkasneje do 15. 11.
vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program
sprejme župan in o tem obvesti občinski svet. |
(2) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja javnih služb
po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti
predlog dolgoročnega Programa ravnanja z odpadki za obdobje naslednjih
petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture.
Kasnejše predloge dolgoročnih programov je izvajalec dolžen pripravljati
vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni program,
kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema župan in o tem obvesti
občinski svet. |
(3) Izvajalec je dolžen najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta
pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju
gospodarskih javnih služb v preteklem letu. |
(4) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter
poročila o poslovanju in izvajanju javnih služb iz prejšnjega odstavka
se določi v koncesijski oziroma drugi ustrezni pogodbi. |
IX. KONCESIJA
21. člen
(koncesijsko
razmerje)
|
(1) Koncesijsko
razmerje po tem odloku je razmerje, ki obsega koncesijo za opravljanje
javnih služb iz 1. člena tega odloka v skladu z Zakonom o gospodarskih
javnih službah. Koncesijsko razmerje iz prejšnjega stavka predstavlja
koncesijo storitev, v smislu predpisov o javno zasebnem partnerstvu.
|
(2) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s
tem nastane koncesijsko razmerje. |
(3) Pri
oddaji pravnih poslov tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z
načelom nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo
predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati
skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo
javnih naročil. |
22. člen
(koncesionarjev
pravni monopol)
|
(1) Koncesionar
ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
|
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javni službi iz 1. člena
tega odloka, |
– dolžnost zagotavljati uporabniku storitve javnih služb, in
povzročiteljem komunalnih odpadkov, kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje gospodarskih javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem
interesu. |
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz
1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec
javne službe na celotnem območju občine. |
(3) V
izjemnih primerih lahko koncesionar, po predhodni pridobitvi soglasja
koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o izvajanju
posameznih del v okviru izvajanja gospodarskih javnih služb, po kateri
lahko druga oseba opravlja posamezne storitve ali dela javnih služb za
območje občine. |
23. člen
(razmerje do
podizvajalcev)
|
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov
storitev javne službe ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem
imenu in za svoj račun. |
24. člen
(dejavnost
koncesionarja)
|
(1) Predmet
koncesije po tem odloku je izvajanje javnih služb iz 1. člena tega
odloka na območju občine v času trajanja koncesije, v skladu s tem
odlokom in koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije, pod pogoji, ki jih
dopušča zakon, opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti
ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z Zakonom o
preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih
dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), predpisi izdanimi za njegovo
izvrševanje in drugimi predpisi s tega področja. |
(3) Oprema za izvajanje koncesije, ki sestavlja infrastrukturo javne
službe, je v času trajanja koncesije in po njenem prenehanju, last
koncesionarja, kolikor ni drugače določeno s koncesijsko pogodbo. Oprema
iz prejšnjega stavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
|
25. člen
(trajanje
koncesije)
|
(1) Koncesija
se podeli izbranemu koncesionarju za obdobje 20 let. |
(2) Rok
koncesije začne teči naslednji dan po uveljavitvi koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
|
(3) Rok
koncesije se lahko na predlog koncesionarja podaljša največ za 5 let, če
je moral koncesionar zaradi okoliščin, ki predstavljajo višjo silo,
zagotoviti v času trajanja koncesijskega razmerja bistvena dodatna
vlaganja, ki s prvotnim investicijskim načrtom niso bila predvidena in
katerih si v času trajanja koncesije koncesionar ni mogel povrniti.
|
X. RAZMERJA
KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV STORITEV JAVNIH SLUŽB IN KONCEDENTA
26. člen
(pravice in
dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev javne
službe)
|
Razmerja
koncesionarja do uporabnikov storitev javnih služb in koncedenta tvorijo
pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev
javnih služb. |
27. člen
(dolžnosti
koncesionarja)
|
(1) Koncesionar
mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje
javnih služb iz 1. člena tega odloka. Storitve javnih služb so javne
dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi
pogoji. |
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
1. v
javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati
javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom
ter koncesijsko pogodbo, |
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki, |
3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih
odpadkov ter odpraviti napake na opremi, ki utegne povzročiti večjo
škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve
napake oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javnih služb
(interventno izvajanje javne službe), |
4. uporabljati opremo in druga sredstva za izvajanje javnih služb kot
dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake,
okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali
zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila
uporabnikov storitev javnih služb, |
5. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javnih služb
in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen
(tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih
služb in poslovanju, |
6. svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov, |
7. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne
organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude
uporabnikov storitev javnih služb, omogočati nemoten nadzor v zvezi z
izvajanjem koncesije in javnih služb in skrbeti za tekoče obveščanje
javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb, |
8. izvajati druga dela, v skladu z odlokom o načinu izvajanja obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov v Občini Kanal ob Soči in drugimi predpisi, ki urejajo ravnanje
z odpadki. |
(3) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je
registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče
vplivati na opravljanje teh javnih služb. Koncesionar mora za predmetni
javni službi, ki ju opravlja, ločeno voditi zakonsko predpisane
računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe.
Ločene računovodske evidence in izkaze mora koncesionar voditi tudi v
primeru, ko opravlja posamezno javno službo tudi na območju drugih
lokalnih skupnosti. |
28. člen
(način izvajanja
javnih služb)
|
S
koncesijsko pogodbo se natančneje opredeli način izvajanja javnih služb.
|
29. člen
(odgovornost
koncesionarja in zavarovanja)
|
Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost za škodo iz naslova
splošne civilne odgovornosti, ki bi jo, pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javnih služb, povzročili pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam
(zavarovanje odgovornosti). |
30. člen
(koncesionarjeva
tveganja)
|
(1) Koncesionar
izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno
tveganje povpraševanja po storitvah javnih služb in druga tržna tveganja
koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil
koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo
načrtovanih. |
(2) V
primeru predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in
koncesijsko pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli
vlaganj v opremo oziroma drugo infrastrukturo potrebno za izvajanje
javnih služb s strani koncedenta, razen v primeru odstopa od pogodbe
zaradi kršitev na strani koncedenta. |
31. člen
(pravice in
dolžnosti koncedenta)
|
(1) Koncedent
mora zagotavljati: |
– ustrezne pogoje za izvajanje javnih služb v skladu z zakonom in
drugimi predpisi in tem odlokom, |
– takšno
ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen
obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje opreme oziroma potrebne
infrastrukture za izvajanje javne službe, da se lahko, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
|
– sankcioniranje uporabnikov, zaradi onemogočanja izvajanja storitev
javnih služb, |
– sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve javnih služb na področju
občine, |
– po
potrebi najem javne infrastrukture, ki jo ima v svoji lasti,
koncesionarju, |
– pisno
obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javni službi
v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javnih služb, v skladu s
koncesijsko pogodbo. |
(3) Koncedent ima pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede
poslovanja koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po
tem odloku. |
32. člen
(pravice in
dolžnosti uporabnika)
|
(1) Uporabnik
ima pravico: |
– do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
|
– enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– da se
storitve javnih služb obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto
tarifo in veljavno zakonodajo, |
– da
koncesionar izvaja javni službi na način, kot je določen v veljavnih
predpisih in odloku občine. |
(2) Uporabnik mora omogočiti izvajanje javnih služb in upoštevati
navodila koncesionarja ter redno plačevati za opravljene storitve v
skladu z vsakokratno veljavno ceno storitve. |
(3) Če
uporabnik koncesionarju ne dovoli izvajati storitev javnih služb ali ga
pri tem ovira, mora koncesionar o tem obvestiti pristojno inšpekcijo
oziroma drug nadzorni organ, ki v skladu s pooblastili zagotovi potrebne
ukrepe za nemoteno izvajanje javnih služb. |
XI. POGOJI, KI
JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
33. člen
(status
koncesionarja)
|
Koncesionar je lahko pravna oseba javnega prava, ki izpolnjuje pogoje:
|
1. da je
registriran za opravljanje dejavnosti javnih služb ter izpolnjuje vse
predpisane pogoje za izvajanje javnih služb, |
2. da je
sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet
koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v
skladu s predpisi, normativi in standardi, |
3. da
razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javnih služb, ima
v najemu potrebno javno infrastrukturo, oziroma na drug način nesporno
izkaže, da lahko opravlja dejavnost javnih služb, |
4. da
razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije
in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javnih služb, |
5. da se
obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem
koncesije lahko povzroči občini, uporabniku ali tretjim osebam (predloži
ustrezno predpogodbo), |
6. da
predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki
vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov,
organizacije dela, strokovne opremljenosti, finančno-operativnega vidika
in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke
1–5). |
XII. PODELITEV
KONCESIJE
34. člen
(postopek
podelitve koncesije)
|
Občina
Kanal ob Soči zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov z neposredno podelitvijo koncesije
javnemu podjetju CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ZASAVJE, d.o.o., Brdce
41B, 1431 Dol pri Hrastniku (v nadaljevanju: koncesionar), ki je
upravljavec odlagališča za komunalne odpadke na lokaciji Unično, Brdce
41 B, Dol pri Hrastniku, zaradi zagotovitve dolgoročnega sodelovanja
občin ter koncesionarja pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za
izvajanje javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki
se izvajajo v okviru Centra za ravnanje z odpadki Zasavje. |
XIII. IZBOR
KONCESIONARJA
35. člen
(postopek izbora
koncesionarja)
|
Koncesionarja se je izbralo na podlagi najugodnejše ponudbe za izvajanje
gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in
vloge o zainteresiranosti skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih
javnih službah. |
XIV. KONCESIJSKO
RAZMERJE
36. člen
(sklenitev
koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesionar
pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe. |
(2) Za
dejavnost iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem sklene
ena koncesijska pogodba. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem
podpisa obeh pogodbenih strank. |
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(4) Koncesijska pogodba začne učinkovati ob izteku roka prejšnje
koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javnih služb. |
37. člen
(koncesijska
pogodba)
|
(1) S
koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna
vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
|
1. vsebino, obliko in namen koncesije, |
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z
izvajanjem javnih služb, |
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem opreme
oziroma druge infrastrukture koncesije, vlaganje osnovnih sredstev
koncesionarja v dejavnost javnih služb, |
4. garancije za kvalitetno izvajanje javnih služb, |
5. spremembe v družbi koncesionarja, |
6. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem, |
7. način
medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati
na izvajanje javnih služb ter poročanja o izvajanju koncesijske
dejavnosti, |
8. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja
javnih služb, |
9. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v
zvezi z (ne)izvajanjem javnih služb, |
10. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in
strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in
obveščanje javnosti, |
11. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice
pogodbenih strank, |
12. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti,
|
13. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane
pravice pogodbenih strank, |
14. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja
javnih služb. |
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom in
odlokom (koncesijskim aktom), sicer je neveljavna. |
38. člen
(razmerje med
koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
|
(1) V
primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja
koncesijski akt. |
(2) Po
sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt
skladno s predpisi s področja javno zasebnega partnerstva, če je
potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja
koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
|
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na
koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s
spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo. |
39. člen
(podizvajalci)
|
Če
koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora
koncedent s tem soglašati. Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar
koncedentu, kot da bi ga opravljal sam. |
XV. PRENOS
KONCESIJE
40. člen
(prenos
koncesije)
|
Koncesija se lahko prenese le s spremembo tega odloka. |
XVI. PLAČILA
KONCESIONARJA
41. člen
(koncesijska
dajatev)
|
Koncedent se koncesijski dajatvi v celoti odpove. |
XVII. NADZOR NAD
IZVAJANJEM KONCESIJE IN POROČANJE KONCESIONARJA
42. člen
(nadzor)
|
(1) Nadzor
nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ občine. |
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega zlasti: |
– nadzor
nad opremo za izvajanje javnih služb, njeno vzdrževanje oziroma
obnavljanje, |
– nadzor
dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti
stroškov, ki izvirajo iz opravljanja javnih služb, |
– nadzor
izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni
in drugimi predpisi. |
(3) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad
izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno
dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi
z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in
evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. |
(4) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja
ali na terenu. |
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da
ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem
času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom
koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju
koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi
zapisnik. |
Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v
skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe. |
(6) V
skladu s predpisi izvaja nadzor nad koncesionarjem tudi pristojna
inšpekcija in drugi pristojni državni organi. |
43. člen
(poročanje)
|
(1) Koncesionar
mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so
potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa: |
– podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti,
|
– podatke o zaračunanih količinah storitev javnih služb, |
– podatke o stroških izvajanja javnih služb, |
– podatke o količinah prevzetih, obdelanih in odloženih ali odstranjenih
količinah odpadkov, |
– podatke o pritožbah uporabnikov, |
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javnih služb,
|
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače
vplivajo na ceno storitve. |
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka
poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate
pošiljanja podatkov določi pristojni organ. |
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. maja
tekočega leta za preteklo leto. |
(4) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz
prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javnih služb v
preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah
uporabnikov. |
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
|
XVIII. PRENEHANJE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA
44. člen
(prenehanje
koncesijskega razmerja)
|
Koncesijsko razmerje preneha: |
– zaradi
prenehanja koncesijske pogodbe, |
– zaradi
prenehanja koncesionarja, |
– z
odvzemom koncesije, |
– z
odkupom koncesije. |
45. člen
(prenehanje
koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesijska
pogodba redno preneha z dnem poteka roka koncesije. |
(2) Koncesijska pogodba preneha tudi z odstopom pogodbi zveste stranke
od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop
zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi. |
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe
sporazumeta o prenehanju pogodbe, v primeru, da ugotovita, da je zaradi
bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja
oziroma drugih objektivnih okoliščin, nadaljnje izvajanje dejavnosti iz
koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi
sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki
vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z
obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki. |
(4) Stranki koncesijske pogodbe se v primeru iz drugega in tretjega
odstavka tega člena dogovorita za primeren odpovedni rok, ki ne sme biti
krajši od 6 mesecev. |
46. člen
(prenehanje
koncesionarja)
|
(1) Koncesijsko
razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega
pravnega naslednika. |
(2) V
primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko
razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z
določbami tega odloka. |
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne
posledice začetka stečajnega postopka. |
47. člen
(odvzem
koncesije)
|
(1) Pristojni
organ z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če
koncesionar: |
– ne
začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo,
|
– če ne
izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarskih javnih služb, ki sta
predmet koncesije ali ne izvaja koncesije, |
– pri
izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma
ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, |
– krši
določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja
koncesije, |
– ne
ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pristojni organ izdaja v
okviru nadzora nad izvajanjem koncesije, |
– ne
ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega
nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri
izvajanju koncesije, |
– če
zahteva plačilo za izvedene storitve izven potrjenih tarif javnih služb
ali predlaga spremembo tarif v nasprotju s ponudbo, koncesijsko pogodbo
ali predpisi. |
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene
kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe. |
(3) Pristojni organ pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog
za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga
opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
|
48. člen
(odkup
koncesije)
|
(1) Odkup
koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo
javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način. |
(2) Ob
prisilnem odkupu koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati
odškodnino po predpisih, ki urejajo razlastitev. |
(3) Način, obseg in pogoje odkupa se določi v koncesijski pogodbi.
|
XIX. VIŠJA SILA
IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
49. člen
(višja sila)
|
(1) Višja
sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti
potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi
oblasti, pri katerih izvajanje javnih služb ni možno na celotnem območju
občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska
pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v
primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer
so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s
posameznimi programi izvajanja javnih služb. O nastopu okoliščin, ki
pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in
dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih. |
(3) V
primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi civilno zaščito ter enote, službe in druge
operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame civilna zaščita nadzor nad izvajanjem ukrepov.
|
50. člen
(spremenjene
okoliščine)
|
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
|
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske
pogodbe. |
XX. UPORABA PRAVA
IN REŠEVANJE SPOROV
51. člen
(reševanje
sporov)
|
Za
reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesioniranih javnih služb je
pristojno sodišče v Novi Gorici. |
XXI. NADZOR
52. člen
(izvajanje
nadzora, obveščanje)
|
(1) Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvaja krajevno pristojen občinski
inšpekcijski organ. |
(2) Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil
odloka dokumentirati in o tem obvestiti občinski inšpekcijski organ.
|
53. člen
(ravnanje v
primeru ugotovljenih kršitev)
|
V
primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali
pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, uvede
postopek za kaznovanje kršilca odloka in o tem obvesti pristojni organ.
|
XXII. KAZENSKE
DOLOČBE
54. člen
(opredelitev
prekrškov in glob)
|
(1) Z
globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če: |
1. ne
zagotavlja nemotenega izvajanja javnih služb za celotno območje občine
(7. člen), |
2. ne
ravna z odpadki v skladu s sprejetim letnim Programom ravnanja z odpadki
(9. člen), |
3. v
rokih iz 20. člena odloka pristojnemu organu ne predloži letnega ali
dolgoročnega Programa ravnanja z odpadki po tem odloku oziroma poročila
o poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb. |
(2) Z
globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba
izvajalca. |
55. člen
|
(1) Z
globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki
stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če
nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju občine
(6. člen), |
(2) Z
globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prvega odstavka. |
XXIII. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
(Program ravnanja
z odpadki)
|
Ob
oddaji nove koncesije, župan pred začetkom izvajanja koncesije na
predlog koncesionarja sprejme letni Program ravnanja z odpadki za
prihodnje leto in z njim seznani občinski svet. |
57. člen
(prenehanje
veljavnosti starega odloka)
|
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z odpadki v
Občini Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 51/08). |
58. člen
(uveljavitev
odloka)
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
Št. 9000-0002/2017-11 |
Kanal
ob Soči, dne 30. marca 2017 |
|
Župan |
Občine Kanal |
Andrej Maffi l.r. |
|