|
Na podlagi 23. in 72. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.,
58/03-ZZK-1), 18. in 96. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list
RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) ter Programa priprave občinskega
lokacijskega načrta območja Planina – jug (Uradni list RS, št. 11/04) je
Svet Mestne občine Kranj na 26. seji dne 29. 6. 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem lokacijskem načrtu območja Planina – jug |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami
dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni
list RS, št. 76/03 in 23/04), sprejme občinski lokacijski načrt območja
Planina – jug (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je
izdelalo podjetje DOMPLAN, d.d., Bleiweisova 14, 4000 Kranj, št.
projekta UD/375-82/04 z datumom junij 2005. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina lokacijskega načrta) |
|
|
Lokacijski načrt vsebuje: |
|
|
1. Besedilo, ki obsega: |
|
|
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim
načrtom; |
|
|
– ureditveno območje lokacijskega načrta; |
|
|
– umestitev načrtovane ureditve v prostor; |
|
|
– lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in
gradnjo; |
|
|
– zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske,
komunalne in druge gospodarske infrastrukture; |
|
|
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjevanje
narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin; |
|
|
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami; |
|
|
– načrt parcelacije; |
|
|
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in
zahteve za izvajanje lokacijskega načrta; |
|
|
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti lokacijskega načrta. |
|
|
2. Kartografski del, ki obsega: |
|
|
A) NAČRT NAMENSKE RABE
PROSTORA:
1.1. Izsek iz kartografskega dela dolgoročnega
plana M 1:5000
1.2. Lega prostorske ureditve v širšem območju
(ortofoto) M 1:1000
1.3. Katastrski načrt M 1:2000
B) NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA
Z NAČRTOM PARCELACIJE:
2.1. Ureditveno območje s prikazom površin
namenjenih nemoteni rabi trajnih objektov in
površin potrebnih za ureditve v času gradnje M 1:1000
2.2. Ureditveno območje s prikazom skupnega
vplivnega območja pričakovanih vplivov na okolico M 1:2000
2.3. Ureditveno območje s prikazom meje
in lege v širšem območju M 1:2000
2.4. Načrt parcelacije M 1:750
C) NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE
UREDITVE V PROSTOR:
3.1. Razmestitev obstoječih in predvidenih
dejavnosti M 1:2000
3.2. Razporeditev javnih in drugih skupnih
površin M 1:2000
3.3. Lega objektov na zemljiščih, odstranitev
objektov M 1:750
3.4. Lega objektov na zemljiščih-usmeritve
za projektiranje M 1:750
3.5. Lega objektov na zemljišču-regulacijski
elementi M 1:750
3.6. Vplivi načrtovane ureditve na urbane in
krajinske strukture in povezave s sosednjimi območji M 1:2000
3.7. Karakteristični prerezi M 1:750
3.8. Zasnova prometne ureditve M 1:750
3.9. Zasnova projektnih rešitev energetske,
komunalne infrastrukture in priključevanje na
primarno gospodarsko infrastrukturo M 1:750
3.10. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:2000
3.11. Etapnost izvedbe M 1:2000
|
|
|
3. Priloge: |
|
|
1. povzetek za javnost, |
|
|
2. izvleček iz strateškega akta, |
|
|
3. obrazložitev in utemeljitev, |
|
|
4. strokovne podlage: |
|
|
4.1. zasnova ureditve prometnega omrežja, |
|
|
4.2. poročilo o vplivih na okolje (PVO), |
|
|
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
|
|
6. seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili
upoštevani, |
|
|
7. spis postopka, |
|
|
8. ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta, |
|
|
9. program opremljanja zemljišč. |
|
|
2.a člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta vsebujejo:
1. ODLOK
2. KARTOGRAFSKI DEL:
– prikaz stanja prostora,
– lega prostorske ureditve v širšem območju (karta
1.2.) M 1:1000,
– načrt parcelacije (karta 2.4.) M 1:1000,
– lega objektov na zemljiščih, regulacijski
elementi (karta 3.5.) M 1:1000.
3. PRILOGE:
– povzetek za javnost,
– obrazložitev in utemeljitev,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
3. člen |
|
|
(opis prostorske ureditve) |
|
|
Z lokacijskim načrtom se določajo merila in pogoji za
prostorske ureditve in gradnjo objektov s pripadajočo gospodarsko javno
infrastrukturo. |
|
|
Območje je na jugovzhodu omejeno z regionalno cesto R1-210
Jezersko-Kranj-Škofja Loka, na jugozahodu ga omejuje Cesta 1. maja, na
severu meji na območje pokopališča, na zahodu pa na obstoječo
stanovanjsko sosesko Planina. |
|
|
V naravi je del zahodnega območja že zapolnjen s
stanovanjskimi objekti ter nekaterimi objekti centralnih dejavnosti
(trgovina, vrtec, poslovni objekti), vzhodni del območja pa je še
nepozidan. Predvidena je gradnja stanovanj, ki se prepleta s centralnimi
funkcijami. Nekaj stanovanjskih enot je namenjeno oskrbovanim
stanovanjem. |
|
|
4. člen |
|
|
(ureditveno območje) |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta se po urbanistični
zasnovi mesta Kranja nahaja v prostorski enoti – območje z oznako PL S6
in PL CS1. |
|
|
Območje obsega zemljišča ali del zemljišč parcelnih št.
191/1, 191/2, 191/3, 193/1, 193/2, 193/3, 193/4, 193/5, 194/1, 194/2,
195/1, 195/2, 195/3, 195/4, 195/5, 195/6, 195/7, 195/8, 195/9, 195/10,
195/11, 195/12, 195/13, 195/14, 195/15, 195/16, 195/17, 195/18, 195/19,
195/20, 195/21, 195/22, 195/23, 195/24, 195/25, 196/1, 196/3, 196/4,
196/5, 202, 203, 204, 205, 206, 206/1, 207, 208/1, 208/2, 269,
190/1, 190/2, 190/6, 196/24, 190/4 in 273/2 k.o. Huje
in zemljišča parcelnih št. 110, 111/1, 111/3, 112/1, 115/3, 115/4,
116/2, 153/2, 330/4, 332/6–del, 336/3, 336/4, 338/2, 339/6, 341/3,
342/1, 343/4, 344, 345/1, 349/1, 349/2, 349/3, 349/4, 349/5, 349/7,
350/1, 353/1, 353/2, 354–del, 505/2, 512/2, 512/5, 512/6, 515/2, 522,
523, 524, 526, 528–del k.o. Čirče,
ter 391, 392/1, 392/2, 392/3 k.o. Klanec na katerih so načrtovani trajni
objekti vključno s površinami in napravami potrebnimi za njihovo
nemoteno delovanje. |
|
|
Površina območja je 12,4 ha. |
|
|
Površina območja meri 12,8 ha. |
|
|
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna
za izvajanje del v času gradnje. |
|
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji) |
|
|
Načrtovano prostorsko ureditev z dveh strani obkroža
obstoječa stavbna struktura (z jugozahoda bivši industrijski kompleks
Mlekarne, s severozahoda stanovanjsko naselje Planina I.), s
severovzhodne pokopališče, z jugovzhodne strani pa kompleks omejuje
regionalna cesta R1-210. Vsa potrebna prometna in ostala javna
gospodarska infrastruktura bo navezana na obstoječe komunalne vode in
obodno cestno omrežje, ki omejuje območje lokacijskega načrta. |
|
|
6. člen |
|
|
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) |
|
|
Obod območja lokacijskega načrta predstavlja cestno
omrežje – ceste »A«, »B«, »D« in »F«. Osrednja prometna hrbtenica –
cesta »C« deli notranjost v dve prostorski celoti (vzhodno in zahodno).
Zahodna je s peš prehodi-povezavami deljena v manjše enote, vzhodna pa
predstavlja samostojno homogeno zaključeno območje. |
|
|
Zahodna celota: |
|
|
Načrtovana je gradnja treh poslovno-stanovanjskih
kompleksov in samostojno območje oskrbovanih stanovanj. Predvidena je
odstranitev treh obstoječih stanovanjskih objektov, postavitev
nadomestnega trgovskega centra, ureditev zunanjega parkiranja za
obstoječe in nove stanovanjske objekte ter podzemnega parkiranja za nove
stanovalce. Skupno se predvideva približno 300 stanovanjskih enot, ki
bodo namenjene 1000 novim prebivalcem. |
|
|
Vzhodna celota: |
|
|
Območje je namenjeno gradnji večjega
trgovsko-nakupovalnega centra s pripadajočimi zunanjimi parkirnimi
površinami in samostojnim bencinskim servisom. Površina centra obsega do
22.000 m2. |
|
|
Območje se nameni večjemu trgovsko-nakupovalnemu centru in manjšemu
trgovsko-gostinskemu objektu s pripadajočimi zunanjimi parkirnimi
površinami. |
|
|
Površina trgovsko-nakupovalnega centra obsega do 37.500 m2,
trgovsko-gostinskega objekta pa do 800 m2. |
|
|
Urbanistična zasnova celotnega območja sledi obstoječi
cestni mreži, ki poteka v smeri severovzhod-jugozahod. Temu je podrejena
tudi orientacija predvidenih stavb (tako stanovanjskih kot poslovnih).
Pravilno zasnovan raster »mehčajo« peš prehodi, ki se ne podrejajo
ortogonalni mreži. |
|
|
IV. LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
|
|
7. člen |
|
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
|
Zahodna celota je namenjena gradnji treh stanovanjskih
kompleksov z možnostjo poslovnih pritličij in ločeni stanovanjski enoti
– oskrbovana stanovanja. V okviru treh stanovanjskih karejev so v
pritličju dovoljeni poslovni prostori in storitvene dejavnosti, ki ne
povzročajo motenj v bivalnem okolju, pod pogojem, da je na gradbeni
parceli možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest za zaposlene in
obiskovalce. V območju oskrbovanih stanovanj druga namembnost ni
dovoljena. |
|
|
Vzhodna celota je namenjena trgovsko-storitvenim
dejavnostim lahko tudi s centralnimi funkcijami. |
|
|
8. člen |
|
|
(vrste gradenj) |
|
|
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in
gradenj: |
|
|
Zahodna celota: |
|
|
– gradnja novih stanovanjskih stavb, pritličje se lahko
nameni tudi poslovni dejavnosti, |
|
|
– rekonstrukcije, adaptacije in vzdrževanje obstoječih
objektov, |
|
|
– gradnje nadomestnih objektov, |
|
|
– spremembe namembnosti delov obstoječih stavb v kolikor
ne povzročajo motenj v bivalnem okolju, |
|
|
– rušitev obstoječih objektov, |
|
|
– gradnje prometne, energetske, komunalne in
telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v
javni rabi, |
|
|
– gradnje pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev
urbane opreme, ureditev trgov, parkirišč, zasaditev), |
|
|
– nadkritje parkirnih prostorov z enotno oblikovanimi
nadstrešnicami, |
|
|
– gradnja za individualne potrebe ni dovoljena. |
|
|
Vzhodna celota: |
|
|
– gradnja novih objektov za trgovske in storitvene
dejavnosti (trgovina), |
|
|
–
gradnja novih objektov za trgovske in storitvene dejavnosti (trgovina,
gostinstvo), |
|
|
– gradnje prometne, energetske, komunalne in
telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v
javni rabi, |
|
|
– gradnje pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev
urbane opreme, ureditev trgov, zasaditev), |
|
|
9. člen |
|
|
(rušitev obstoječih objektov) |
|
|
Vzhodno od obstoječega vrtca se porušita dva pritlična
objekta velikosti 7 m × 21,70 m oziroma 7,10 m × 12 m na predvideni osi
osrednje ceste »C« pa še stanovanjski objekt K+P+1, velikosti 8,80 m ×
12,80 m. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za rušenje objektov Centra za
odvisnost Kranj mora Mestna občina Kranj zagotoviti preselitev centra na
novo lokacijo. |
|
|
Poruši se tudi obstoječi pritličen trgovski objekt
velikosti 16 × 34,20 m, ki se nadomesti z novim trgovskim centrom. |
|
|
Rušitveni material se odpelje na primerno deponijo
gradbenih odpadkov. |
|
|
10. člen |
|
|
(tipologije zazidave) |
|
|
Zahodna celota: |
|
|
Tri stanovanjske enote ob osrednji hrbtenici-cesti »C«
predstavljajo samostojne kareje, ki so na jugovzhodni strani lahko
prekinjeni, pritličje pa mora biti obvezno prosto za prehod v ravnini
terena. Stavbe se preko notranjega pol javnega atrija krakasto odpirajo
v zunanje javne parkovne površine. Med kompleksi so podzemne garaže,
lahko v dveh etažah, ravna streha v nivoju pritličja je urejena kot
javni trg z urbano opremo. |
|
|
Četrti stanovanjski kompleks ob cesti »F« oblikujeta dve
vzporedni stavbi. |
|
|
Tipologija obstoječih objektov je podrejena sedanjim
oblikovnim zakonitostim. |
|
|
Vzhodna celota: |
|
|
Osrednji objekt trgovsko-storitvenih dejavnosti
predstavlja enoten »kubus«. Posebno enoto predstavlja še kompleks
bencinskega servisa. |
|
|
Osrednji objekt trgovsko-storitvenih dejavnosti predstavlja sestavljen »kubus«.
Posebno enoto predstavlja še kompleks trgovsko-gostinskega objekta. |
|
|
11. člen |
|
|
(oblikovanje zunanje podobe objektov) |
|
|
1. Poslovno-stanovanjski objekti: |
|
|
– Stavbe morajo imeti podolgovati tlorisni gabarit, ki se
niza okrog atrija v obliki črke U. Pritličje ima lahko višjo etažno
višino, posebno še prehodni odprti del stavbe, ki je vzporeden s cesto
»C«. |
|
|
– Svetla višina prehodov mora omogočiti dostop
intervencijskih vozil pod njimi (min. 4,50 m). |
|
|
– Objekti so situativno postavljeni vzporedno oziroma
pravokotno na os ceste »C«. |
|
|
– Deli stavb so lahko (v horizontalni smeri) delno
umaknjeni iz osnovne linije tlorisnega gabarita, kar je na vogalih
prvega in zadnjega kareja zaželeno kot arhitekturni poudarek. |
|
|
– Zadnja-mansardna etaža je (v horizontalni smeri)
umaknjena v notranjost, tako da je prostor pred stanovanjem namenjen
terasi. |
|
|
– Višinski gabarit: K+P+3+M (severni krak kareja) oziroma
K+P+2+M (južni krak kareja). |
|
|
– Strehe stavb so lahko ravne ali enokapnice manjšega
naklona s smerjo kapa proti severovzhodu oziroma jugovzhodu. Odpiranje
strešin v obliki frčad ni dovoljeno. |
|
|
– Arhitektonsko oblikovanje stavb: |
|
|
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v
svetlih pastelnih barvah; dovoljene so obloge iz umetnega kamna, lesa,
ne refleksnega stekla, opeke ali keramike, |
|
|
– napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov, |
|
|
– ravni deli streh-terase so lahko skriti za strešnimi
venci, |
|
|
– balkonske ograje so lahko lesene ali kovinske, |
|
|
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno, |
|
|
– napisi in reklame za poslovne prostore morajo biti
postavljeni v liniji fasade in ne višje od prve – pritlične etaže. |
|
|
2. Stanovanjski objekti – oskrbovana stanovanja: |
|
|
– Stavbi morata imeti podolgovati tlorisni gabarit |
|
|
– Objekti so situativno postavljeni pravokotno na os ceste
F. |
|
|
– Deli stavb so lahko (v horizontalni smeri) delno
umaknjeni iz osnovne linije tlorisnega gabarita. |
|
|
– Zadnja-mansardna etaža je (v vertikalni smeri) umaknjena
v notranjost, tako da je prostor pred stanovanjem namenjen terasi. |
|
|
– Višinski gabarit: K+P+3+M (severna stavba) oziroma
K+P+2+M (južna stavba). |
|
|
– Strehi stavb sta lahko ravni ali enokapnici manjšega
naklona s smerjo kapa proti severovzhodu. Odpiranje strešin v obliki
frčad ni dovoljeno. |
|
|
– Arhitektonsko oblikovanje stavb: |
|
|
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v
svetlih pastelnih barvah; dovoljene so obloge iz umetnega kamna, lesa,
ne refleksnega stekla, pločevine, opeke ali keramike, |
|
|
– napušči ne smejo biti izvedeni iz masivnih elementov, |
|
|
– ravni deli streh-terase so lahko skriti za strešnimi
venci, |
|
|
– balkonske ograje so lahko lesene ali kovinske, |
|
|
– stavbi sta lahko grajeni klasično ali montažno. |
|
|
3. Trgovski objekt v zahodni celoti – nadomestna gradnja: |
|
|
– Gradnja novega pritličnega, podkletenega objekta v
gabaritu do 25 × 37 m. |
|
|
– Severozahodna in jugozahodna stranica objekta je
pogojena z gradbeno linijo. |
|
|
– Ob vhodni severovzhodni strani je po celotni dolžini
fasade predviden večji nadstrešek širine do 6,50 m v sklopu katerega je
tudi vetrolov, prostor za nakupovalne vozičke in nekaj parkirnih mest. |
|
|
– Nadstrešnica je predvidena tudi ob vhodu za dostavo
blaga, velikost do 9 × 9 m. |
|
|
– Arhitektura objekta bo utilitarna, primerna tipologiji
diskontne trgovine. |
|
|
– Streha bo ravna ali minimalnega naklona skrita za
fasadnim vencem. |
|
|
4. Obstoječi stanovanjski objekti: |
|
|
– Obstoječih stavb gabaritno (tlorisno in višinsko) ni
dovoljeno spreminjati. |
|
|
– Izjema je vgradnja frčad pri spremembi namembnosti
podstrešij obstoječih večstanovanjskih stavb. |
|
|
5. Trgovski objekt v vzhodni celoti: |
|
|
– Gradnja novega pritličnega, podkletenega objekta do
22.000 m2 zazidane površine. |
|
|
– Del pritličja je zaradi velike višine lahko deljen v
medetažo kjer so pomožni prostori. |
|
|
– Severovzhodna in severozahodna stranica objekta je
pogojena z gradbeno linijo. Fasada na južnem vogalnem delu stavbe naj ne
bo oblikovana v togi pravokotni obliki. |
|
|
– Servisni dostop se uredi z dostopom z osrednje ceste »C«
in dvema prehodoma preko zelenice z drevoredom širine 3 m, glavni vhod
za obiskovalce bo preko zunanjega parkirišča z jugovzhodne strani. |
|
|
– Arhitekturno poudarjen vhod z nadstrešnico je na strani
glavnega vhoda. |
|
|
– Nadstreški so lahko izmaknjeni iz linije glavne fasade
(tudi preko gradbene linije). |
|
|
– Streha bo minimalnega naklona. |
|
|
5.a Prizidek
trgovskega objekta v vzhodni celoti:
– gradnja podkletenega prizidka obsega do 15.500 m2 bruto površine,
– tlorisni gabarit prizidka max. 45,00 m – 60,00 m × 85,00 m,
– višinski gabarit max. +12,00 m,
– dozidava se skupaj z že zgrajenim objektom poveže v funkcionalno in
oblikovno celoto. |
|
|
6. Bencinski servis v vzhodni celoti: |
|
|
– Oblikovanje je vezano na tehnologijo in zunanjo
poenoteno podobo uporabnika. |
|
|
6. Trgovsko-gostinski objekt v vzhodni celoti:
– tlorisni gabarit stavbe max. 18,00 m × 36,00 m, 6,00 m × 8,00 m in
5,00 m × 10,00 m,
– višinski gabarit max. +6,00 m,
– fasada: sendvič paneli, lahko deloma zastekljena,
– oblikovanje je vezano na tehnologijo in zunanjo poenoteno podobo
uporabnika,
– napušč strehe lahko sega iz linije stavbe do 1,00 m oziroma 2,00 m,
– znotraj pripadajoče gradbene parcele so še krožna prometna pot,
ureditev parkiranja in postavitev oglasno-reklamnih panojev. |
|
|
7. Pomožni objekti kolektivne rabe: |
|
|
– Oblikovanje pomožnih objektov za skupne potrebe
(postavitev urbane opreme, nadkritje zunanjih parkirišč) mora biti
poenoteno za celotno vzhodno oziroma zahodno celoto. |
|
|
12. člen |
|
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
|
Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št.
3/3 – lega objektov na zemljiščih, odstranitev objektov, načrta št. 3/4
– lega objektov na zemljiščih-usmeritve za projektiranje in načrta št.
3/5 – lega objektov na zemljišču-regulacijski elementi. |
|
|
Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno
linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v
notranjost. Kote pritličij so določene z višinskimi kotami v toleranci
+- 0.50 m glede na konfiguracijo terena. |
|
|
13. člen |
|
|
(ureditev okolice) |
|
|
Trgi nad podkletenimi garažami so javnega značaja.
Opremljeni so z urbano opremo (klopi, pergole, plastike). Višinsko so
lahko razgibani, izhodi in dostopi morajo biti na koti okoliške ureditve
oziroma vhodov v objekt (brez arhitektonskih ovir). |
|
|
Notranji pol zasebni atriji so zasajeni z avtohtonimi
drevesnimi in grmovnimi vrstami. Izhodi iz lokalov pred objekti so v
širini 4,00m lahko tlakovani, vendar ne ograjeni. |
|
|
Skupne odprte parkovne površine morajo biti dostopne vsem.
Lahko so opremljene z igrali. Teh površin (razen otroških igrišč) ni
dovoljeno ograjevati. Prečkajo jih tlakovane peš poti (tlakovci, pesek,
kamen, les, opeka). |
|
|
Osrednja ulica – cesta “C” mora imeti proti vzhodni celoti
v predvidenem 3 m pasu zasajen srednje ali visoko debelni drevored, ki
se lahko na dveh delih prekine s servisno cesto za trgovski objekt. Za
zasaditev ulice proti zahodni celoti je predviden drevored nižje
drevesne vrste ali živa meja, ki je prekinjena za uvoze in dostope na
trge ali vhode v poslovno-stanovanjske objekte. |
|
|
Vsi dostopi do objektov, primarne peš-poti v zunanjih
ureditvah in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih
ovir. Višinske terenske razlike se morajo premoščati s travnimi
brežinami ali tlakovanimi rampami z naklonom najmanj 1:2. Gradnja škarp
in ograj ni dovoljena. |
|
|
Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti.
Odvečni gradbeni in izkopani material je potrebno odpeljati na ustrezno
deponijo ter okolico primerno urediti. |
|
|
Zaradi podaljšanja ceste »D« v smeri stanovanjske soseske Planina 1 se
obstoječi betonski zid novega pokopališča v dolžini 6,00 m odstrani. Z
nadomeščanjem in minimalno prestavitvijo dela zidu se izdela tudi
krajinska ureditev vhodov na novi in stari del pokopališča na južni
strani z zasaditvijo enorednega visokodebelnega drevoreda. |
|
|
14. člen |
|
|
(stopnja izkoriščenosti) |
|
|
Dovoljeni faktor zazidanosti gradbenih parcel (FZ) ni
predpisan. |
|
|
15. člen |
|
|
(gradbene parcele) |
|
|
Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je
razvidna iz načrta št. 2/4 – parcelacija in načrta št. 3/5 –
lega objektov na
zemljišču-regulacijski elementi, jugovzhodna meja gradbene parcele št. 1
pravilno zariše tako, da meja gradbene parcele med zakoličbenima točkama
št. 58 in št. 59 poteka po jugovzhodni meji parcele št. 208/1, k.o. Huje. |
|
|
V. ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE |
|
|
16. člen |
|
|
Načrtovana komunalna oprema obsega: ceste in druge
prometne površine, dovoze, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo,
meteorno in fekalno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin,
telefon in kabelsko kanalizacijo. |
|
|
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske,
komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta št.
3/8 – zasnova prometne ureditve in načrta št. 3/9 – zasnova projektnih
rešitev energetske, komunalne infrastrukture. |
|
|
Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati pod
javnimi površinami v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu
tako, da bo nanj možno neposredno priključevanje posameznih objektov. |
|
|
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na javno cesto,
električno in plinovodno oziroma toplovodno omrežje, vodovod, meteorno
in fekalno kanalizacijo ter telekomunikacijsko omrežje. |
|
|
1. Ceste in druge prometne površine |
|
|
1.1. Ceste |
|
|
Območje lokacijskega načrta omejujejo ceste »A«, »B«, »D«
in »F«. |
|
|
V cesto »F« – mestna cesta »Planina« se razen preureditve
obstoječega nesemaforiziranega križišča K4 zaradi ureditev v območju
lokacijskega načrta ne posega, cesta »A« – državna cesta R1-210/1108
Preddvor-Kranj in cesta »B« – mestna cesta »Cesta 1. maja« se
rekonstruirata, na novo pa se zgradijo cesta »C« – osrednja povezovalna
hrbtenica območja, cesta »D« – ob pokopališču in cesta »E« – dostopna
cesta z intervencijsko potjo. |
|
|
Na cesti »F« – mestna cesta Planina je predvidena gradnja
semaforiziranega križišča K8, gradnja pločnika širine 1,60 m in preuredi
obstoječe nesemaforizirano križišče K4, cesta »A« – državna cesta
R1-210/1108 Preddvor–Kranj in cesta »B« – mestna cesta »Cesta 1. maja«
se rekonstruirata, na novo pa se zgradijo cesta »C« – osrednja
povezovalna hrbtenica območja, »cesta »D« – ob pokopališču do uvoza za
Športno dvorano«, in cesta »E« – dostopna cesta z intervencijsko potjo. |
|
|
Med križiščema K1 in K5 se cesta »A« rekonstruira tako, da
ostanejo robovi njenega vozišča obstoječi, v sredini pa se doda 1,50 m
široka zelenica v otoku, omejenim z dvignjenimi robniki. Ta otok se
vgradi v dolžini približno 180 m od križišča K1 proti križišču K5 in
preprečuje voznikom, da bi zavijali levo na parkirišče trgovskega centra
na priključku K6 (priključek desno-desno za parkirišče trgovskega
centra). |
|
|
Prečni prerez ceste »A« ostane obstoječ, doda se mu le
dodaten pas za desne zavijalce v križišču K5 v širini 3,25 m in dodaten
pas za desne zavijalce na priključku K6. Zaradi obeh dodatnih pasov za
desne zavijalce je potrebno deloma prestaviti kombinirano kolesarsko in
pešpot proti severozahodu. V križišču K1 je predvidena delna razširitev
na severovzhodnem kraku zaradi ureditve dveh izvoznih pasov za smer
naravnost proti Primskovem v dolžini približno 100 m (dodatna razširitev
vozišča na vzhodni strani do širine 1 m v dolžini 60 m). |
|
|
– Prečni prerez ceste »B«
V rekonstrukciji ohranjamo južni robnik in vozišče širimo na severni strani.
vozišče 2 x 3,50 m = 7,00 m
pas za leve zavijalce 1 x 3,00 m = 3,00 m
kolesarska steza 2 x 1,75 m = 3,50 m
hodnik za pešce 1 x 1,60 m
1 x 2,40 m = 4,00 m
berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj cestišče = 18,50 m
– Prečni prerez ceste »C« in ceste »D«
vozišče 2 x 3,50 m = 7,00 m
kolesarska steza 2 x 1,50 m = 3,00 m
hodnik za pešce 2 x 1,60 m = 3,20 m
berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj cestišče = 14,20 m
– Prečni prerez ceste »E« do parkirišča oziroma intervencijske poti
vozišče 2 x 3,00 m = 6,00 m
hodnik za pešce 2 x 1,60 m = 3,20 m
berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj cestišče = 10,20 m
vozišče (za intervencijo) 1 x 4,00 m = 4,00 m
berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj cestišče = 5,00 m
|
|
|
Odvodnjavanje cest je urejeno preko požiralnikov s
peskolovci v meteorno kanalizacijo, ki se navezuje na obstoječe meteorne
kanale mestne kanalizacije. |
|
|
Ob južni ograji pokopališča je dopuščena možnost
kasnejšega podaljšanja ceste “D” do kotlarne. |
|
|
Ob južni ograji pokopališča se izvede podaljšanje ceste »D« do uvoza za
Športno dvorano. |
|
|
Južna peš aleja se preko poglobljenega robnika (z dostopom
s ceste »F«) uporablja tudi za intervencijski dostop in dostavo do
stanovanjskega bloka Planina 64. Nadaljevanje vožnje po aleji se omeji s
fizično oviro. |
|
|
1.2. Križišča |
|
|
V območju urejanja se križišče K3 ohranja, križišči K1 in
K4 se rekonstruirata, križišča K2, K5, K6 in K7 pa se zgradijo na novo. |
|
|
V
območju urejanja se križišče K3 ohranja, križišči K1 in K4 se
rekonstruirata, križišča K2, K5, K6, K7 in K8 pa se zgradijo na novo. |
|
|
Križišča K1, K2 in K3 so urejena kot štirikraka
semaforizirana križišča s potrebno dolgimi pasovi za leve zavijalce na
vseh štirih priključnih krakih. Križišče K4 je urejeno kot
nekanalizirano T-križišče, ki je namenjeno za dovoz do parkirišča za
stanovalce. Križišče K5 je urejeno kot trikrako semaforizirano križišče.
Križišče K6 je urejeno kot priključek za parkirišče trgovskega centra z
režimom desnega uvoza in desnega izvoza. Križišče K7 je urejeno kot malo
krožno križišče s tremi priključnimi kraki in zunanjim premerom 30m.
Križišči K5 in K8 sta urejeni kot trikrako semaforizirano križišče. |
|
|
1.3. Kolesarske steze |
|
|
Kolesarski promet je predviden po novih kolesarskih
stezah, razen na odseku regionalne ceste (cesta »A«), kjer je že
zgrajena kolesarska pot ter v območju križišča K1, kjer so že obstoječe
površine za kolesarje. Kolesarske steze na cesti »B« so široke 1,75 m,
na cesti »C« in »D« pa 1,50 m. |
|
|
Ob cesti »A« je obstoječa dvosmerna kolesarska pot, po
kateri je omogočena tudi hoja pešcem. Kolesarska pot je z zelenico
širine 2 m ločena od vozišča. Na odseku, kjer se dogradijo pasovi za
desne zavijalce, bo ta kombinirana kolesarska in pešpot prestavljena
proti severozahodu. |
|
|
1.4. Pešpoti |
|
|
Peš promet je v območju predviden na posebnih površinah,
ki bodo od vozišča ločene z dvignjenim robnikom. |
|
|
Hodniki za pešce so projektirani ob cestah »B«, »C«, »D«
in »E« obojestransko. Povsod so široki 1,60 m, le na severni strani
ceste »B« je hodnik predviden v širini 2,40 m. |
|
|
Hodniki za pešce so projektirani ob cestah »B«, »C«, »D«, »E« in »F«
obojestransko. Povsod so široki 1,60 m, le na severni strani ceste »B«
je hodnik predviden v širini 2,40 m. |
|
|
Predvidene so tudi nove tlakovane peš povezave z drevoredi
med cesto »F« in osrednjo ulico – cesto »C« širine 3 m z urejeno bankino
na vsaki strani širine 0,50 m. |
|
|
1.5. Zunanje parkirne površine |
|
|
Nova parkirna mesta so predvidena: |
|
|
– v varovalnem pasu pod daljnovodom visoke napetosti v
enem ali dveh pasovih, |
|
|
– ob nadomestnem objektu trgovskega centra in |
|
|
– obstoječem stanovanjskem objektu Planina 73, 74 v
zahodni celoti ter |
|
|
– med obstoječo regionalno cesto »A« in trgovskim objektom
v vzhodni celoti. |
|
|
Površine so tlakovane-asfaltirane, osvetljene z javno
razsvetljavo, opremljene s hidrantnim omrežjem in ozelenjene z
grmovnicami oziroma drevjem. |
|
|
Nova parkirna mesta so predvidena:
– v varovalnem pasu pod daljnovodom visoke napetosti v enem ali dveh
pasovih (parkirna mesta se zagotovijo tudi za večstanovanjske stavbe
Planina 70-74),
– ob nadomestnem objektu trgovskega centra,
– med obstoječo regionalno cesto »A« in trgovskim objektom v vzhodni
celoti,
– na zemljišču s parc. št. 1074 in 1076, obe k.o. Huje (parkirna mesta
za potrebe vrtca).
Površine so tlakovane-asfaltirane, osvetljene z javno razsvetljavo,
opremljene s hidrantnim omrežjem in ozelenjene z grmovnicami oziroma
drevjem.
Uvoz in izvoz na parkirna mesta v pasu pod daljnovodom je dovoljen preko
ceste »E« na zahodni strani in ceste »D« na severni strani. |
|
|
1.6. Notranje – kletne parkirne površine |
|
|
Parkirna mesta so predvidena: |
|
|
– v pasovih med posameznimi stanovanjsko-poslovnimi kareji
v zahodni celoti, uvoz preko rampe s ceste »C« tretji uvoz z zunanjega
parkirišča za območje oskrbovanih stanovanj in |
|
|
– pod trgovskim objektom v vzhodni celoti. |
|
|
Pomožna peš dostopa-izhoda iz garažne hiše sta predvidena
v smeri ceste »F«. |
|
|
Lega cestne in druge prometne ureditve je razvidna iz
načrta št. 3/8 – zasnova prometne ureditve. |
|
|
Pred ureditvijo zaprtega sistema parkiranja (rampa) v
območju trgovskega centra v zahodni celoti mora biti urejen dostop po
cesti »E« in zunanja parkirna mesta za stanovalce stanovanjskega bloka
Planina 64 na lokaciji jugovzhodno od njihove stavbe (med cesto »B« in
južno peš povezavo). |
|
|
2. Oskrba z vodo – vodovod |
|
|
Obstoječi vodovod premera o 125 mm Planina–Čirče, ki
poteka diagonalno čez predmetno območje se opusti. Obstoječi vodovod o
125 mm, ki poteka ob cesti »F« in »B« se obnovi. Za nadomestilo ukinjene
trase se uporabi obstoječi napajalni vodovod premera o 300 mm iz smeri
Delavski most. |
|
|
Po celotnem območju lokacijskega načrta se v koridorjih
cest predvidi ustrezno vodovodno omrežje iz nodularne litine, predvidena
vozlišča se uredijo v ustreznih betonskih jaških. |
|
|
3. Oskrba z vodo – hidrantno omrežje |
|
|
Za vse večstanovanjske stavbe ter objekte s poslovno in
trgovsko dejavnostjo in na površinah, ki so namenjene parkiranju je
načrtovano hidrantno vodovodno omrežje. Razdalja med posameznimi
hidrantnimi priključki ne sme presegati 80 m. |
|
|
4. Odvajanje odpadnih voda – komunalna odpadna
kanalizacija |
|
|
V območju lokacijskega načrta je predviden ločen sistem
odvajanja komunalne odpadne in meteorne vode. |
|
|
Za odvod komunalno odpadnih vod je ob cesti »A« potrebno
zgraditi nov fekalni kanal, ki se priključi na javno kanalizacijsko
omrežje v kanalu št. 514, in sicer za zadrževalnim bazenom pod Delavskim
mostom. Predmet tega lokacijskega načrta je del trase tega kanala, ki
poteka po ureditvenem območju lokacijskega načrta vzporedno s cesto »A«
od križišča K5 do križišča K1. |
|
|
Do izgradnje tega kanala se načrtovana fekalna
kanalizacija, ki bo odvajala odpadne vode iz objektov, načrtovanih s tem
lokacijskim načrtom priključuje na obstoječi kanal v križišču K1. |
|
|
5. Odvajanje odpadnih voda – meteorna kanalizacija |
|
|
Meteorne vode s strešin objektov se vodi v ponikovalnice.
Meteorne vode s parkirišč in ostalih utrjenih površin se vodi preko
lovilcev olj prav tako v ponikovalnice. Meteorne vode s cestnih površin
se odvajajo v obstoječo kanalizacijo, kateri poteka ob cesti »A« oziroma
ob cesti »B«. |
|
|
5.a Odvajanje odpadnih voda – tehnološke vode |
|
|
Vse morebitne tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti
speljane in očiščene skladno s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih
voda iz virov onesnaževanja. |
|
|
6. Oskrba z električno energijo |
|
|
Preko območja lokacijskega načrta potekajo naslednji
daljnovodi in kablovod: |
|
|
– daljnovod DV 110/20 kV (RTP Primskovo-RTP Labore), |
|
|
– daljnovod 1×20 kV (RTP Labore-Hraše), |
|
|
– kablovod K 1164 (povezava TP Planina in TP Čirče), |
|
|
– kablovod v kabelski kanalizaciji 2×3×1×1500 mm (RTP
Primskovo-RTP Labore) in |
|
|
– kablovod v kabelski kanalizaciji 1×3×150mm (RTP
Primskovo-DV RTP Labore-Hraše). |
|
|
Prostorska ureditev lokacijskega načrta upošteva predpisan
odmik od obstoječega 110 kV daljnovoda (2×15m), kjer je raba omejena,
del obstoječega 20 kV pa se prestavi v kabelsko izvedbo. |
|
|
Predlagani objekti se bodo napajali iz novih
transformatorskih postaj tipske izvedbe, ki se bodo vključevale v 20 kV
omrežje preko 20 kV kablovoda K 1164. |
|
|
6. Oskrba z električno energijo
Preko območja lokacijskega načrta potekajo naslednji daljnovodi in
kablovodi:
– dvosistemski daljnovod DV 110, 20 kV (RTP Primskovo –RTP Labore),
– kablovod K1438 (povezava TP Planina in TP Planina Jug 2),
– kablovod K1439 (povezava TP Planina Jug 2 in TP Interspar 2),
– kablovod K1440 (povezava TP Interspar 2 in TP Planina Jug 1),
– kablovod K1442 (povezava TP Planina Jug 2 in TP Interspar 1),
– kablovod K1441 (povezava TP Interspar 1 in RTP Primskovo),
– kablovod K1239 (povezava TP Kotlarna planina in DV 0435),
– kablovod K1399 (povezava RTP Primskovo Hrastje),
– kablovod K2328 (povezava RTP Labore in RP Brnik),
– kablovod K1457 (povezava RTP Labore in TP Tuš),
– kablovod K1301 2×3×1×150 mm (RTP Primskovo–RTP Labore).
Prostorska ureditev lokacijskega načrta upošteva predpisan odmik od
obstoječega 110 kV daljnovoda (2×15 m), kjer je raba omejena.
Predlagani objekti se bodo napajali iz nove transformatorske postaje
tipske izvedbe, ki se bodo vključevale v 20 kV omrežje preko 20 kV
kablovoda K1440.
Za oskrbo prizidanega dela trgovskega centra in trgovsko-gostinskega
objekta z električno energijo se predvidi izgradnja nove
transformatorske postaje, ki se jo umesti znotraj prizidanega dela
trgovskega centra tako, da je upravljavcu elektroenergetske
infrastrukture zagotovljen dostop s servisno mehanizacijo 24 ur na dan
brez omejitev. Trgovsko-gostinski objekt se bo napajal preko NN povezave
iz novo zgrajene transformatorske postaje. V primeru faznosti izgradnje
se za trgovsko-gostinski objekt zagotovi napajanje z električno energijo
iz obstoječega trgovskega centra. |
|
|
7. Javna razsvetljava |
|
|
Javna razsvetljava je načrtovana ob novo načrtovani cesti
»C« in »D«, pločnikih in zunanjih parkirnih površinah. Omrežje bo
položeno v kabelsko kanalizacijo. Napajanje se izvede preko
prižigališča, ki se navezuje na transformatorske postaje v območju
urejanja. |
|
|
8. Plinovodno omrežje |
|
|
Preko območja lokacijskega načrta poteka trasa 6 barskega
plinovoda, premera 250mm, P2926, del območja pa je v nadzorovanem pasu
50 barskega plinovoda, premera 200mm, P291. Za posege v varnostni in
nadzorovani pas plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljavca
(Geoplin, d.o.o., Ljubljana). |
|
|
Za nove objekte je predvidena priključitev na plinovodno
omrežje široke potrošnje, ki omogoča celotno toplotno oskrbo za potrebe
ogrevanja, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Izhodišče
predvidene trase je obstoječe omrežje v naselju Planina I, iz katerega
bo predvideni plinovod prečkal cesto »F« in se nadaljeval v koridorju
cest »E«, »C« in »D«. Priključek objektov oskrbovanih stanovanj je
direktno z ulice Planina. |
|
|
9. Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Znotraj lokacijskega načrta se predvideva izgradnja
kabelske kanalizacije, ki bo omogočala povezavo objektov z obstoječimi
TK kabli najsodobnejših tehnologij. Celotna predvidena ureditev se bo
navezovala na obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki poteka ob cesti »A«
(Škofja Loka-Kranj-Preddvor). |
|
|
10. Ravnanje z odpadki |
|
|
Za zbiranje odpadkov so predvidene tipske posode ob
objektih, v objektih ali na tlakovanih površinah, ki so prometno
dostopne. |
|
|
Nevarne odpadke iz gospodinjstev in morebitnih storitvenih
dejavnosti je potrebno zbirati in oddajati pooblaščenemu zbiralcu. |
|
|
Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke so ob
cestah „C”, “E” in “F”. |
|
|
17. člen |
|
|
(odstopanja) |
|
|
Odstopanja pri gradnji objektov so dovoljena ob
upoštevanju grafičnih prikazov na karti št. 3/4 – lega objektov na
zemljiščih-usmeritve za projektiranje in karti št. 3/5 – lega objektov
na zemljišču-regulacijski elementi. Zaradi zagotovitve zadostnega
števila parkirnih mest imajo podzemne garaže lahko dve kleti, zunanje
parkirne površine pod daljnovodom pa so lahko izvedene v dveh pasovih. |
|
|
Pri legi, oblikovanju in izboru materialov balkonov in
zimskih vrtov pa so odstopanja dovoljena tudi mimo dovoljene gradbene
linije kadar ima različnost oblike za cilj vzpostaviti večjo raznolikost
objekta. |
|
|
Odstopanja pri poteku prometne, energetske, komunalne in
druge gospodarske infrastrukture so dovoljena v kolikor se s projektnimi
rešitvami doseže ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba komunalnih
priključkov. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
18. člen |
|
|
(okoljski ukrepi) |
|
|
1. Varstvo okolja |
|
|
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le
teh je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. |
|
|
Vplivi na okolje v času gradnje bodo časovno omejeni in se
bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja,
med izgradnjo osnovne cestne mreže, gradnjo sekundarnega komunalnega
omrežja ter v času gradnje objektov. |
|
|
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom,
razen pasu v širini 25 m od regionalne ceste Preddvor-Kranj-Škofja Loka,
ki sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
|
PGD dokumentacija za podaljšanja ceste “D” mora vsebovati tudi parterno
ureditev obcestnega prostora z utemeljitvijo (ob objektu Planina 73).
Projekt mora upoštevati tudi obstoječe stanje (statično nosilnost)
objekta Planina 73. |
|
|
2. Ohranjanje narave |
|
|
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih
območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
|
3. Varstvo kulturne dediščine |
|
|
V območju ni evidentirane kulturne dediščine. |
|
|
Predvidene ureditve zaradi podaljšanja ceste »D« segajo tudi v območje
kulturne dediščine. Ureditve južnega roba pokopališča obsegajo:
prestavitev dela pokopališkega zidu, ureditev vhodov na staro in novo
pokopališče, zasaditev enorednega visokodebelnega drevoreda vzdolž
celotnega južnega roba pokopališkega zidu. |
|
|
PGD dokumentacija za posege v južni rob pokopališča mora vsebovati načrt
krajinske arhitekture s prikazom ozelenitve roba proti pokopališču z
visokodebelno vegetacijo. |
|
|
4. Varstvo naravnih dobrin |
|
|
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju in ne
posega v območje najboljših kmetijskih zemljišč ali varovanih gozdov. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
|
|
19. člen |
|
|
(ostali varstveni ukrepi) |
|
|
V strateškem aktu občine na obravnavanem območju ni
predvidenih omejitev glede rešitev in ukrepov za obrambo. V območju
lokacijskega načrta je potrebno predvideti vodovodno omrežje, ki bo
zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter izvesti
hidrantno omrežje. Zagotoviti je potrebno dostop za interventna vozila
in zagotoviti obračališča na slepih odsekih dovoznih poti. |
|
|
Obravnavano območje ne leži na ogroženem območju (naravne omejitve kot
so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena),
zato ni predvidenih posebnih omejitev glede rešitev in ukrepov za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Pri načrtovanju objektov je potrebno zagotoviti zadosten odmik od meje
in med objekti ali ustrezne protipožarne ločitve zaradi preprečitve
širjenja požarov.
Območje sodi v VIII. cono potresne ogroženosti. Projektni pospešek tal
znaša 0,225, temu primerno je potrebno predvideti tehnične rešitve
gradnje.
Za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, je
potrebno v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne
varnosti, za ostale pa zasnovo požarne varnosti.
V objektih, ki so določeni s predpisi se gradijo zaklonišča v vseh novih
objektih je potrebna ojačitev prve plošče. |
|
|
VIII. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
20. člen |
|
|
(parcelacija) |
|
|
Parcelacija se izvede po načrtu št. 2/4 – načrt
parcelacije. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej
gradbenih parcel in objektov v naravo. Gradbene parcele so določene z
lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu. |
|
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
21. člen |
|
|
(etapnost izvedbe) |
|
|
Ureditve v predvidenem območju lokacijskega načrta se bodo
odvijale v fazah: |
|
|
– prva faza obsega dograditev primarnega infrastrukturnega
omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture,
rušitev stanovanjskega objekta pod predvideno cesto »C«, gradnja
predvidene ceste »C« (brez kolesarske steze in pločnika na zahodni
strani), ceste »D« in križišč K2, K5, K6 in K7, gradnja
infrastrukturnega omrežja v koridorjih navedenih cest, trgovskega
objekta s pripadajočo infrastrukturo v vzhodni celoti
ter gradnja
bencinskega servisa kot podfaza. |
|
|
– druga faza obsega gradnjo objektov v zahodni celoti,
podfaze obsegajo gradnjo treh poslovno-stanovanjskih karejev in gradnjo
varovanih stanovanj s pripadajočo infrastrukturo, dograditev pločnika in
kolesarske steze ob cesti »C« in rušitev dveh objektov. |
|
|
Gradnja nadomestnega trgovskega objekta s pripadajočo
okoliško ureditvijo časovno ni vezana na faznost ostalih posegov v
območju. Enako velja za vsa dovoljena dela na obstoječih objektih v
zahodni celoti. |
|
|
Gradnja prizidka k trgovskemu objektu in gradnja trgovsko-gostinskega
objekta v vzhodni celoti fazno nista vezana na izgradnjo dodatne
komunalne infrastrukture, katera je določena v tem odloku. |
|
|
Sočasno s podaljšanjem ceste »D« se izvede prestavitev dela zidu
pokopališča in krajinska ureditev ob južni potezi pokopališkega zidu. |
|
|
22. člen |
|
|
(tehnični pogoji za projektiranje) |
|
|
Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je
potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam, pogoje
za varčevanje z energijo, varnost pred požari in hrupom. |
|
|
Pri načrtovanju objektov, katerih dejavnosti so pod
zdravstvenim nadzorom, je potrebno upoštevati pravilnik o higiensko in
sanitarno-tehničnih pogojih, pravilnik o higieni živil in pravilnik o
zdravstveni ustreznosti pitne vode. |
|
|
Za vse stavbe v območju urejanja je k projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi državne ceste morajo
biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa. Cestni
priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na katero se
priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti
mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na
območju cestnih priključkov in na državni cesti (izračunani
preglednostni trikotniki). Investitor je dolžan območje cestnih
priključkov oziroma križišč z državno cesto opremiti s predpisano talno
in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške ter jo
redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme
pritekati na državno cesto ali na njej zastajati. |
|
|
Za vse posege na območju državne ceste in v njenem
varovalnem pasu, je pred izdajo gradbenega dovoljenja k projektni
dokumentaciji (PGD) potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. |
|
|
Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi državne
ceste morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa.
Cestni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na
katero se priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna okolica
ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost
na območju cestnih priključkov in na državni cesti (izračunani
preglednostni trikotniki). Investitor je dolžan območje cestnih
priključkov oziroma križišč z državno cesto opremiti s predpisano talno
in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške ter jo
redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme
pritekati na državno cesto ali na njej zastajati. |
|
|
Za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu
(ureditev cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto, morebitna
potrebna ureditev površin za pešce in kolesarje, javne razsvetljave,
prehodov za pešce, komunalnih vodov, objektov, parkirišč, zunanjih
ureditev idr.) je v skladu z določbami Zakona o javnih cestah potrebno
pridobiti pogoje ter soglasje in dovoljenje Direkcije RS za ceste k
projektni dokumentaciji (PGD, PZI). |
|
|
Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu
državne ceste ni dovoljena (varovalni pas 15 m se meri od zunanjega roba
cestnega sveta). |
|
|
23. člen |
|
|
(obveznosti v času gradnje) |
|
|
V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje
obveznosti: |
|
|
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce
prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter
skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; |
|
|
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta
zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč; |
|
|
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo
prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se
prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala; |
|
|
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi,
vkopi); |
|
|
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času
odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
|
|
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh
obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; |
|
|
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe
za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri
transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; |
|
|
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje
usposobljene službe; |
|
|
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih
objektov, naprav in območij ter okolico objektov; |
|
|
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in
ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali
poškodovane. |
|
|
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s
smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na
podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
|
24. člen |
|
|
(pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja) |
|
|
Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na
območju lokacijskega načrta je ustrezna ureditev državne ceste in
križišč na njej. |
|
|
25. člen |
|
|
(oblikovne in funkcionalne smernice) |
|
|
Pri projektiranju poslovno-stanovanjskih objektov je
zaželeno več vhodov-stopnišč na posamezno karejsko enoto, direktna
povezava objekta s podzemno garažo in ločitev poslovne ter stanovanjske
dejavnosti v objektu (ločeni vhodi). |
|
|
26. člen |
|
|
(urbanistična pogodba)
(pogodba
o opremljanju) |
|
|
Med občino in investitorjem posamezne prostorske ureditve
v območju lokacijskega načrta je predvidena obvezna sklenitev
urbanistične pogodbe za vse novogradnje. Izjema so objekti, ki se rušijo
in obstoječe večstanovanjske zgradbe ob cesti »F«, ki se prenavljajo
(sprememba namembnosti podstrešij v stanovanja). |
|
|
Med občino in investitorjem posamezne prostorske ureditve se lahko za
izgradnjo nove komunalne infrastrukture v območju lokacijskega načrta
sklene pogodba o opremljanju. |
|
|
27. člen |
|
|
(javni natečaj) |
|
|
Za načrtovane objekte se zaradi pridobitve kvalitetne
arhitektonske rešitve lahko pridobijo projektne rešitve z javnim
natečajem, ki ga razpiše Mestna občina Kranj v sodelovanju z Zbornico za
arhitekturo in prostor Slovenije. |
|
|
X. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA
NAČRTA |
|
|
28. člen |
|
|
Lokacijski načrt preneha veljati, ko je izveden, ko so z
načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost načrta
ugotovi Svet Mestne občine Kranj z odlokom. Po prenehanju veljavnosti
lokacijskega načrta se območje ureja s prostorskim redom občine. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
29. člen |
|
|
Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na
Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti
Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. |
|
|
30. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka
opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – enota Kranj. |
|
|
31. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 35005-0001/2004-48/01 |
|
|
Kranj, dne 29. junija 2005. |
|
|
Župan |
|
|
Mestne občine Kranj |
|
|
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r. |
|
|
|
|
|
Tehnični popravek
Odloka o občinskem lokacijskem načrtu območja
Planina – jug (Uradni list Republike
Slovenije, št. 40/2008) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem lokacijskem načrtu območja Planina - jug (Uradni
list Republike Slovenije, št. 84/2012)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
22. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|