Na
podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami),
3., 7., 32., 33. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s
spremembami), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s
spremembami), 21. in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 s spremembami),
16. člena
Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave Primorske novice
št. 41/03 in 17/06 ter Uradni list RS, št. 70/07, 51/08 in 93/15) ter
skladno s 143. in 152. členom
Zakona
o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 s
spremembami) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 14. redni seji dne
17. 11. 2016 sprejel |
|
O D L O
K |
o načinu
izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih
vrst komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
|
Ta odlok
določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu:
javna služba) na območju Občine Kanal ob Soči (v nadaljevanju: občina),
in sicer tako, da določa: |
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
|
2. vrste
in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
|
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
|
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, |
5. vire
financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, |
6. vrste
in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
|
7. programe javne službe in poročanje, |
8. koncesijo, |
9. razmerja koncesionarja do uporabnikov storitev javne službe in
koncedenta, |
10. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, |
11. obliko in postopek javnega razpisa, |
12. organ, ki opravi izbor koncesionarja, |
13. koncesijsko razmerje, |
14. prenos koncesije, |
15. plačila koncesionarja, |
16. nadzor nad izvajanjem koncesije in poročanje koncesionarja,
|
17. prenehanje koncesijskega razmerja, |
18. višjo silo in spremenjene okoliščine, |
19. uporabo prava in reševanje sporov, |
20. nadzor nad izvajanjem tega odloka, |
21. kazenske določbe. |
2. člen
(cilji in namen zbiranja določenih vrst
odpadkov)
|
Cilji in
nameni zbiranja določenih vrst odpadkov so: |
– zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja zbiranja določenih vrst
odpadkov skladno z zakonodajo, |
– zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
|
– zagotoviti varovanje in ohranjanje okolja, |
–
povzročiteljem odpadkov omogočati dostop do storitev javne službe,
|
– dosegati cilje državnih operativnih programov s področja varstva
okolja, |
– zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka, |
– urediti zbiranje odpadkov tudi za stavbe, v katerih ni prebivalcev s
stalnim prebivališčem ali v počitniških kapacitetah, |
– zagotoviti podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost
o ravnanju z odpadki, |
– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj odpadkov«, |
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov
ukrepov na področju ravnanja z odpadki, |
– zagotoviti odvoz odpadkov (frekvenca, volumen posode, prevzemna mesta
…), |
– določiti obvezna vlaganja v vso opremo in lokacije, ki so potrebne za
izvajanje gospodarske javne službe, kar je v pristojnosti izvajalca te
službe, |
– določiti obveznost osveščanja občanov glede ravnanja z odpadki, kar je
določeno kot obveznost izvajalca. |
3. člen
(koncesijski akt)
|
Ta odlok
je tudi koncesijski akt, s katerim občina določa predmet in pogoje za
podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem javne
službe. |
4. člen
(definicije)
|
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
|
1. javna
služba je gospodarska javna služba iz 1. člena, |
2. koncedent je Občina Kanal ob Soči (občina), |
3. pristojni organ je občinska uprava Občine Kanal ob Soči, |
4. občinski svet je Občinski svet Občine Kanal ob Soči, |
5. koncesija je izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe
iz 1. člena, |
6. koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno službo po
tem odloku na podlagi koncesije, |
7. izvajalec javne službe je koncesionar po tem odloku, |
8. koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar
uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo, |
9. povzročitelj odpadkov je fizična ali pravna oseba, katere delovanje
ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj
odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge
postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov,
|
10. uporabniki storitev gospodarske javne službe, so uporabniki javnih
dobrin, to je storitev, ki jih trajno in nemoteno v javnem interesu
zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, saj jih ni mogoče
zagotavljati na trgu. Po določilih tega odloka so to uporabniki storitev
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. |
5. člen
(opredelitev pojmov)
|
(1) Komunalni
odpadki (v nadaljevanju odpadki) po tem odloku so odpadki, ki nastajajo
na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po
naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji,
obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo odpadki
pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije
komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov
in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi
komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter
embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko
številko 15 01. |
(2) Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane
frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz
podskupine »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni
odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o
ravnanju z odpadki. |
(3) Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki.
Ločene frakcije so določene v predpisu, ki določa ravnanje z ločeno
zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi
odpadki. |
(4) Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več
nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Nevarne
frakcije so določene v predpisu, ki določa ravnanje z ločeno zbranimi
frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Nevarne frakcije iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena
oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila,
baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro in
podobno. |
(5) Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu,
da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali
držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove
dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.
|
(6) Odpadna embalaža je embalaža, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki
ureja ravnanje z odpadki. Ostanki materiala, ki nastajajo pri izdelavi
embalaže, se ne štejejo za odpadno embalažo. |
Odpadna
embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali skupinska
embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in kot
tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih
dejavnosti in javnega sektorja. |
Odpadna
embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna embalaža, ki nastaja pri
opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri
izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu.
|
(7) Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so
sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni
mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti. |
(8) Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s
klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z
odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za
prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke. |
(9) Oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je
zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna
in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi, iz podskupine »Ločeno
zbrane frakcije« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v
predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki,
toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike
ali klorofluoroogljikovodike, avdiovizuelna, računalniška ali druga
elektronska oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu. |
(10) Ostanki komunalnih odpadkov (mešani komunalni odpadki) so komunalni
odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz
predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi
njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v
skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov
ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je
komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o
ravnanju z odpadki. |
(11) Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov,
živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih
dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za
predelavo hrane. |
(12) Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je pokrit ali nepokrit
prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje
posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov
izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. |
(13) Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno
zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji
komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
|
(14) Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno
za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku
na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov
izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica
nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga
za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno
zbiranje teh frakcij. |
(15) Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za
prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz
objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke
prepuščajo. |
(16) Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen
za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne
službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko
hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. |
Zbirni
center je tudi objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim
predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do
naprave za obdelavo odpadkov. |
(17) Hišni kompostnik je zabojnik za hišno kompostiranje skladen s
predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi
odpadki in zelenim vrtnim odpadom. |
(18) Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in
parkov (npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki
nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni
obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske
spojine. |
(19) Hišno kompostiranje je kompostiranje biološko razgradljivih
odpadkov, ki nastanejo v posameznemu gospodinjstvu kot kuhinjski odpadki
ali zeleni vrtni odpad, ki nastane na vrtu, ki pripada posameznemu
gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z
vrtom, in raba tako proizvedenega komposta na vrtu, ki pripada temu
gospodinjstvu ali tem gospodinjstvom v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim
odpadom. |
(20) Predpisana posoda za odpadke je posoda, v katero povzročitelj zbira
odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema. Predpisane posode za
odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki in so
različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene
(namenske posode za odpadke). |
(21) Namenske predpisane posode za odpadke so predpisane posode za
odpadke, namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov,
skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za
zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za
zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka
odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno). |
(22) Namenska predpisana vreča za odpadke je vreča iz primernega
materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem
za občasno zbiranje ostankov komunalnih odpadkov. |
(23) Odjemni prostor je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske
predpisane posode za odpadke, ta prostor je praviloma na javni površini,
lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto
in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v
soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko
oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega
vozila (transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza).
Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor
določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V primeru, če
med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije odjemnega
prostora, določi odjemni prostor pristojni organ. |
(24) Zbirni prostor je prostor, na katerem so postavljene namenske
predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko
se ti odpadki zbirajo, zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni
prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov.
|
(25) Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje
odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po
prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter delovanje
trgovca ali posrednika. |
(26) Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim
sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za
obdelavo odpadkov. |
(27) Predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri
zbiralcu v zbirnem centru, v katerem se odpadki raztovorijo za namene
priprave za prevoz do kraja njihove obdelave. |
(28) Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z
evidenčnim listom. |
(29) »Tehnični pravilnik« je pravilnik, ki določa podrobnejša navodila
in tehnične normative za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov. Tehnični pravilnik mora biti
usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan občine in z njim seznani
občinski svet. |
(30) »Program odvoza« je določen z letnim Programom ravnanja z odpadki.
Program ravnanja z odpadki mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme
ga župan občine in z njim seznani občinski svet. |
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA
OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
6. člen
(oblika izvajanja javne službe)
|
Javna
služba na celotnem območju občine se izvaja s podelitvijo koncesije
fizični ali pravni osebi in pod pogoji določenimi z zakonom,
podzakonskimi akti, tem odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način
izvajanja javne službe. |
7. člen
(dolžnost izvajalca javne službe)
|
(1) Za
nemoteno izvajanje javne službe mora izvajalec: |
– redno,
trajno, neprekinjeno in strokovno izvajati vse storitve javne službe za
celotno območje občine, |
– obračunavati storitve javnih služb njihovim uporabnikom, |
– redno
in pravočasno obveščati uporabnike storitev o posameznih aktivnostih
izvajanja javnih služb, |
– voditi
evidence o odpadkih in ravnanju z njimi, |
– zagotavljati in objavljati podatke ter poročati pristojnim organom,
|
– v
sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in
pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in
gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje
javne službe, |
– pripraviti besedilo osnutka in obrazložitve Tehničnega pravilnika,
|
– pripravljati predloge letnih in dolgoročnih Programov ravnanja z
odpadki, |
– voditi
kataster zbirnih in odjemnih prostorov, ekoloških otokov in zbirnih
centrov, |
– v
imenu in za račun občine voditi kataster divjih odlagališč. |
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede
oskrbovalnih standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav,
vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za
izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po
predpisih, ki urejajo gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov. |
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE
SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
8. člen
(obseg javnih služb)
|
(1) Javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zajema:
|
– zbiranje komunalnih odpadkov, to je: |
– ločeno
zbranih frakcij odpadkov, in sicer: |
– ločenih frakcij, |
– nevarnih frakcij, |
– bioloških odpadkov, |
– kosovnih odpadkov, |
– ostankov komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov).
|
– oddajanje komunalnih odpadkov v nadaljnje ravnanje, |
– tehtanje in evidentiranje količin zbranih in oddanih posameznih
frakcij odpadkov, |
– prevoz
ostankov komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) od zbirnega
centra do naprave za obdelavo odpadkov, |
– ekološko obveščanje in osveščanje uporabnikov. |
9. člen
(javno pooblastilo za predpisovanje
projektnih pogojev in dajanje soglasij)
|
(1) Izvajalec
ima, glede na vsebino izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo,
ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonom, ki ureja graditev
objektov, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in
dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom. |
(2) Izvajalec je dolžen na vlogo stranke izdelati tudi predhodne
strokovne pogoje ali mnenje. |
(3) Do
sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon o prostorskem
načrtovanju, ima izvajalec tudi javno pooblastilo za izdajo soglasja na
projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
|
(4) Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžen predhodno uskladiti z
občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z
le-tem. |
(5) Če
ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o
pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku
sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan. |
10. člen
(Tehnični pravilnik in Program ravnanja
z odpadki)
|
(1) Izvajalec
zbiranja v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi osnutek
tehničnega pravilnika, ki določa podrobnejša navodila in tehnične
normative za ravnanje z odpadki. Tehnični pravilnik mora biti usklajen z
občinsko upravo, sprejme ga župan občine in z njim seznani občinski
svet. |
(2) Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
|
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki, |
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov, |
– standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi
merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu
povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev, |
– standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in
pogoje njihove uporabe, |
– minimalni standard opreme ekoloških otokov (vrsta in število
predpisanih posod, vzdrževanje predpisanih posod), |
– postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka,
|
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih prostorov, ekoloških
otokov, zbirnih centrov in malih komunalnih kompostarn, |
– druge
pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi
usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.
|
(3) Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami
predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter
drugimi dogajanji v prostoru. |
(4) Izvajalec zbiranja opravlja javno skladno s Programom ravnanja z
odpadki (v nadaljevanju: program), ki ga izdela vsako leto do 15. 11. za
naslednje leto. Sestavni del programa je tudi letni razpored zbiranja in
odvoza komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: urnik). Program ravnanja z
odpadki sprejme župan občine in z njim seznani občinski svet.
|
11. člen
(zbiranje odpadkov)
|
(1) Povzročitelji
odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca zbiranja odlagati
odpadke, ki se zbirajo ločeno, v predpisane namenske posode na ekoloških
otokih ali na drugih namenskih zbiralnicah. |
(2) Namenske predpisane posode na ekoloških otokih so namenjene
zbiranju: |
– papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali
lepenke, |
– odpadne embalaže iz stekla, |
– odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov,
|
– ostankov komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov),
|
– bioloških odpadkov. |
(3) Z
ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko
izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane
posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo razpoložljive posode.
|
(4) Ne
glede na določila prejšnjih odstavkov je dovoljeno tudi redno zbiranje
komunalnih odpadkov v namenskih predpisanih vrečah za odpadke, ki jih
povzročitelj odloži na odjemne prostore, če je to potrebno zaradi
nedostopnosti ali velike oddaljenosti odjemnega prostora. V takih
primerih zbiranja komunalnih odpadkov morajo povzročitelji tipizirane
vrečke do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer
odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih
prostorih. |
12. člen
(uporaba predpisanih posod za odpadke in
predpisanih vrečk za odpadke)
|
(1) Predpisana
posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
|
(2) Večje količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v
namensko predpisano vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na
odjemni prostor poleg predpisane posode na dan pred odvozom.
|
(3) Če
količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega prostornino
predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno
povečanje prostornine posode ali pogostost odvozov glede na Tehnični
pravilnik. |
13. člen
(določitev zbirnih in odjemnih prostorov
ter ekoloških otokov, zbirnih centrov)
|
(1) Načrtovalci
prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih
poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki,
morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter ekološke otoke, kot jih
določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo
izgradnjo in jih morajo opremiti z namenskimi predpisanimi posodami za
biološke odpadke, ostanek odpadkov in druge odpadke v okviru dejavnosti
ter ločeno zbrane frakcije med komunalnimi odpadki. |
(2) V
obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih
objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne prostore
lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja. Ekološke
otoke gradi in obnavlja (investicijsko vzdrževanje) občina. Tekoče
vzdrževanje in skrb za red in čistočo na ekoloških otokih izvaja
izvajalec. Kolikor je zbirni prostor hkrati tudi odjemni prostor, ga
urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostope v zimskem času) lastniki
objektov, oziroma izvajalec na njihov račun. |
(3) Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb,
parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih
postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma
ekološke otoke. Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih
zgradb in drugih javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin
skupno uredijo ekološke otoke, če to omogočajo prostorske razmere in
pogoji in je to smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v
tem odstavku opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke
nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke,
upoštevajoč pri tem tudi določila odloka, ki ureja gospodarsko javno
službo urejanja in čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah
je dolžen zbirati upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu
javne službe. |
14. člen
(lastništvo)
|
(1) Zbirni
centri in ekološki otoki so občinska infrastruktura oddana v najem in
upravljanje izvajalcu javne službe po določilih tega odloka.
|
(2) Predpisane posode za odpadke v zbirnih centrih in ekoloških otokih,
ki so občinska infrastruktura, je dolžan zagotoviti izvajalec. Izvajalec
je dolžan skrbeti za njihovo vzdrževanje, pranje in obnavljanje, stroški
le-tega pa bremenijo javno službo. |
(3) Ne
glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do
poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega
krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja, za stroške
popravila ali zamenjave posode bremeni povzročitelja. |
(4) Redno vzdrževanje zbirnih centrov in ekoloških otokov bremeni
sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve. |
15. člen
(pogoji, ki jih morajo izpolnjevati
zbirni in odjemni prostor)
|
Zbirni
prostor izven objekta in odjemni prostor za odpadke morata ustrezati
estetskim, higiensko-tehničnim in požarno- varstvenim pogojem in ne
smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
|
16. člen
(prostornina in število predpisanih
posod za odpadke)
|
(1) Prostornino
in število predpisanih posod za odpadke na posameznem zbirnem prostoru
po merilih iz Tehničnega pravilnika določa izvajalec ter jih sproti
prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov
ter izkušnjam ob izvajanju javne službe. |
(2) Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za
več povzročiteljev skupaj. |
17. člen
(vodenje katastra zbirnih in odjemnih
prostorov ter ekoloških otokov)
|
(1) Izvajalec
vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter ekoloških otokov s
podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod za odpadke na
posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. Podrobnejšo
vsebino katastra določa Tehnični pravilnik. |
(2) Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo
in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska oziroma druga ustrezna
pogodba. |
(3) Kataster se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega
katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in
normativi geografskega informacijskega sistema. |
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti
pristojnemu organu neprekinjeno dostopna (»on-line«). |
(5) Izvajalec je dolžen posredovati informacije iz katastra osebam, ki
za to izkažejo pravni interes, in sicer v obsegu izkazanega pravnega
interesa. |
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je izvajalec prosilcem dolžen posredovati vse informacije iz
katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da
prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se
nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati
brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je
izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki
ureja posredovanje informacij javnega značaja. |
(7) Z
osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati v skladu s predpisi
o varovanju osebnih podatkov. |
18. člen
(priprava odpadkov za odvoz)
|
(1) Povzročitelj
pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom, prestavi
predpisane posode za odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po
odvozu pa prazne takoj vrne na zbirni prostor oziroma to stori izvajalec
na osnovi naročila povzročitelja. |
(2) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih
prostorih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. V zimskem času so dolžni
omogočiti izvajalcu dostop do odjemnega prostora. |
(3) Če
povzročitelj ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, mora izvajalec
očistiti odjemni prostor in račun izstavi povzročitelju ali upravniku,
ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih prostorov oziroma
drugi osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno odgovarja.
|
(4) Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžen
takoj očistiti. |
(5) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega
prostora ali ekološkega otoka. |
(6) Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano
prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih
mest. |
19. člen
(potek zbiranja in odvoza)
|
(1) Število
odvozov odpadkov po posameznih frakcijah, glede na letne čase, se
podrobno določi v letnem Programu ravnanja z odpadki. |
(2) Izvajalec je dolžen odpadke odvažati na določen dan odvoza in
namensko predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov
izprazniti tudi, če niso polne. |
(3) Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni
kraji težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila. |
(4) V
primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na
dovozu (sneg, zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžen opraviti delo
takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti
začasno odjemno mesto. |
20. člen
(vozila za odvoz odpadkov)
|
Izvajalec je dolžen vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki
omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z
veljavnimi predpisi, brez nedopustnih vplivov na okolje. |
21. člen
(kosovni odpadki, nevarni odpadki iz
gospodinjstva, drugi odpadki)
|
(1) Na
območju občine izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno organizira
zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico
nevarnih odpadkov. Zbiranje poteka v skladu z letnim programom.
Izvajalec zbiranja obvestilo o zbiranju najmanj 14 dni prej objavi na
krajevno običajen način. |
(2) Na
območju občine izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno organizira
zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. V to zbiranje je vključena
tudi oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.
Zbiranje poteka v skladu z letnim programom. Izvajalec zbiranja
obvestilo o zbiranju najmanj 14 dni prej objavi na krajevno običajen
način. |
(3) Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v
za to nameščene zabojnike na pokopališčih. |
(4) Izvajalec lahko ob soglasju pristojnega organa občasno organizira
tudi zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin, za katere
ni organiziranega rednega ločenega zbiranja. Program in tehnologijo
zbiranja se določi z letnim programom. |
22. člen
(zbirni centri)
|
(1) Zbirni
center je posebno urejen in opremljen prostor za prevzemanje, začasno
hranjenje in morebitno dodatno sortiranje vseh vrst ločeno zbranih
odpadkov, nevarnih odpadkov in kosovnih odpadkov. |
(2) V
zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja,
obdelave in predelave posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le
s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe. |
(3) Izvajalec zbiranja je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in
čistočo zbirnega centra. |
(4) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem odpadkov, ki so
vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. |
(5) V
zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov: |
– papir
in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
|
– stekla
vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
|
– plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih
materialov, |
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
– les,
vključno z odpadno embalažo iz lesa, |
– oblačila in tekstil, |
– odpadna električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih
snovi, |
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06
02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v Uredbi
o ravnanju z odpadki, |
– kosovni odpadki, |
– izrabljene gume do 50 kg brez platišč, |
– drobni
gradbeni odpadki, |
– ostanki jedilnih olj, |
– biološki odpadki in |
– nevarni odpadki. |
(6) Povzročitelj odpadkov, ki nima statusa pogodbenega uporabnika lahko
na zbirnem centru brezplačno odda ločeno zbrane odpadke, kosovne odpadke
in nevarne odpadke. Odpadke razvrsti v namenske posode po navodilih
izvajalca. |
(7) V
zbirnem centru lahko odpadke, navedene v prejšnjem odstavku tega člena,
oddajo tudi pogodbeni uporabniki. V tem primeru se oddaja odpadkov
obračuna skladno z veljavnim cenikom na podlagi medsebojne pogodbe.
|
(8) V
zbirnem centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca zahteva, da se
povzročitelj odpadkov identificira. Če povzročitelj odpadkov zavrne
identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
|
(9) V
zbirnem centru lahko izvajalec zbiranja organizira tudi zbiranje manjših
količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje ne sodi v
gospodarsko javno službo. |
(10) Prepovedano je odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru,
in odlaganje odpadkov izven zbirnega centra. |
(11) Obratovalni čas zbirnega centra določi izvajalec zbiranja v
soglasju s pristojnim organom. Povzročitelji odpadkov lahko odpadke v
zbirnem centru odložijo le v času obratovanja. |
(12) Zbirni center je lahko tudi objekt za prevzemanje odpadkov,
vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem
za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. |
23. člen
(odlaganje odpadkov)
|
(1) Ostanek
odpadkov, kot je opredeljen s tem odlokom, je potrebno oddati v obdelavo
in je dovoljeno odlagati samo na urejeno odlagališče, in sicer skladno z
odlokom, ki ureja odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov. |
(2) Določene vrste odpadkov je možno uporabiti za sanacijo degradiranih
površin. Pogoje za ureditev teh površin, izvedbo odlaganja oziroma
takšne sanacije in vrste odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati na ta
način, izvajalec določi z načrtom po predpisih o ravnanju z odpadki in o
posegih v prostor, izdanim ob soglasju pristojnega organa. |
24. člen
(divja odlagališča)
|
(1) Odlagališča
odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem
besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne
inšpekcije ali nalogom pristojnega organa. |
(2) Kdor
odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke
izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih
krajev, je dolžen poravnati stroške sanacije. |
(3) V
primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se
za povzročitelja odpadkov šteje lastnik zemljišča, na katerem so
odloženi odpadki. Slednje velja, če lastnik zemljišča v roku 15 dni od
dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje
moral izvedeti, stanja ni prijavil medobčinski inšpekciji. Če pa
lastnika zemljišča ni mogoče ugotoviti, oziroma je lastnik zemljišča v
roku prijavil stanje medobčinski inšpekciji, se zagotovijo sredstva za
odstranitev odpadkov iz občinskega proračuna. |
25. člen
(kataster divjih odlagališč)
|
(1) Divje
odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki
ga v imenu in za račun občine vodi izvajalec in obravnava v skladu z
normativi za sanacijo divjih odlagališč. |
(2) Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni oblik,
skladno z občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji
posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov.
|
26. člen
(nadaljnje ravnanje z zbranimi odpadki)
|
(1) Izvajalec
javne službe, je dolžen z zbranimi komunalnimi odpadki ravnati skladno s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, zlasti pa zagotoviti nadaljnje
ravnanje tako da: |
– zagotovi oddajo ločeno zbranih frakcij odpadkov drugim za nadaljnje
ravnanje pooblaščenim izvajalcem, |
– zagotovi nadaljnje ravnanje z biološkimi odpadki (kuhinjskimi odpadki
in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev), |
– zagotovi nadaljnje ravnanje s kosovnimi odpadki in opremo, ki se
uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, |
– ostanke komunalnih odpadkov (mešane komunalne odpadke) odda izvajalcu
gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v
občini, če ni sam izvajalec te službe. |
(2) Natančen postopek oddaje ostankov komunalnih odpadkov (mešanih
komunalnih odpadkov) izvajalcu gospodarske javne službe obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov se uredi v Tehničnem pravilniku.
|
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO
STORITEV JAVNE SLUŽBE
27. člen
(pogoji obratovanja)
|
(1) Izvajalcu
javne službe morajo biti s ceno storitve zagotovljene možnosti
pokrivanja stroškov ravnanja z odpadki oziroma uporabe javne
infrastrukture na celotnem območju občine. |
(2) Izvajalec javne službe z izdajo projektnih pogojev in soglasij na
tehnične rešitve zagotavlja pravilnost načrtovanja in izvajanja ravnanja
z odpadki v fazi načrtovanja novih stanovanjskih in poslovnih stavb,
sosesk in naselij ter pri prenovi stavb in delov naselij. |
(3) Upravni organi, načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju
novih stanovanjskih in poslovnih stavb, sosesk in naselij ter pri
prenovi stavb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in
standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo oziroma najnaprednejšo
tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca javne
službe. |
(4) Pristojni organ posreduje prejete informacije o nedovoljenih
odlagališčih nevarnih in drugih odpadkov pristojni državni okoljski
inšpekcijski službi in v skladu s svojimi pristojnostmi sodeluje pri
njihovih odstranitvah. |
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
STORITEV JAVNE SLUŽBE
28. člen
(uporabniki storitev javne službe)
|
(1) Uporabnik
storitev javne službe (v nadaljevanju; uporabnik) na območju občine po
tem odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost
povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je vpisan v evidenco
uporabnikov, ki jo vodi izvajalec gospodarske javne službe. |
(2) Uporabniki po tem odloku so tudi investitorji novogradenj ali obnov,
kar pomeni, da morajo poskrbeti za zbiranje odpadkov za potrebe
delovanja gradbišča, bodisi da za zbiranje in odvoz odpadkov pooblastijo
izvajalca del, bodisi da za zbiranje odpadkov poskrbijo sami in
izvajalcu zbiranja, ki poskrbi za namestitev ustreznih zabojnikov in
odvoz odpadkov, posredujejo potrebne podatke o količini in vrsti
odpadkov. |
29. člen
(pogodbeni uporabniki)
|
(1) Pogodbeni
uporabniki so tisti, katerih delovanje ali dejavnost povzroča odpadke,
ki po količini bistveno presegajo povprečno količino odpadkov na
gospodinjstvo v občini. Odvoz se izvaja po potrebi. Predpisane posode za
odpadke, v katere zbira odpadke pogodbeni uporabnik, so v tem primeru
praviloma last uporabnika, ki jih je dolžen tudi vzdrževati in čistiti.
Pogodbeni uporabnik se lahko dogovori tudi za najem posod pri izvajalcu
ali se z njim dogovori za njihovo čiščenje in vzdrževanje. |
(2) Status pogodbenega uporabnika pridobijo uporabniki poslovnih
objektov, ki uporabljajo poslovno površino objektov oziroma prostorov
večjo od 75 m2. |
(3) Uporabnik pridobi status pogodbenega uporabnika s sklenitvijo
pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z
zakonom in tem odlokom obvezna. |
(4) Pogodbeni uporabnik je obvezan izvajalcu predajati samo ostanke
komunalnih odpadkov (mešane komunalne odpadke). Ostali odpadki
pogodbenega uporabnika niso predmet gospodarske javne službe.
|
30. člen
(pravice uporabnikov storitev javne
službe)
|
Pravice
uporabnika so: |
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb, |
– uporaba zabojnikov za odpadke, |
– pravica do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi
potrebami, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani
spremembi v evidenco uporabnikov, |
– da v
osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja,
|
– da je
obveščan o storitvah javnih služb, |
– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca gospodarske
javne službe. |
31. člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne
službe)
|
(1) Uporabnik
mora: |
– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali v premične
zbiralnice nevarnih odpadkov, |
– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih
v času organiziranega zbiranja, |
– oddajati ločeno zbrane odpadke v namenske predpisane posode za ločeno
zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in v zbirnem centru, |
– oddajati biološke odpadke v namenske predpisane posode za biološke
odpadke na ekoloških otokih in v zbirnem centru, razen če jih sam hišno
kompostira, |
– oddajati ostanke komunalnih odpadkov (mešane komunalne odpadke) v
namenske predpisane posode za ostanke komunalnih odpadkov (mešane
komunalne odpadke) na ekoloških otokih in v zbirnem centru. |
(2) Uporabnik je dolžan zagotavljati: |
– zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo
okolju, |
– da so
zabojniki in namenske vrečke na dan prevzema postavljene na prevzemno
mesto, |
– da se
po prevzemu komunalnih odpadkov namenske predpisane posode namesti nazaj
na zbirno mesto, če zbirno in prevzemno mesto nista na istem kraju,
|
– da so
pokrovi na namenskih predpisanih posodah in namenske vrečke na
prevzemnih mestih zaprte, |
– da je
okolica zbirnih in prevzemnih mest čista, |
– dostop
do prevzemnega mesta za smetarska vozila, |
– odstranjevanje snega ob namenskih predpisanih posodah ter čiščenje
pokrovov namenskih predpisanih posod, |
– prijavo pri izvajalcu zbiranja, ki ga vpiše v evidenco uporabnikov,
|
– prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve
javne službe, izvajalcu takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v petih
dneh po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom; spremembe nastanejo
veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznostih, |
– redno
plačevanje storitev javne službe. |
32. člen
(prepovedi)
|
(1) Prepovedano
je: |
– odlaganje odpadkov izven predpisanih namenskih posod za odpadke,
brskanje po predpisanih namenskih posodah za odpadke, odnašanje in
razmetavanje odpadkov iz predpisanih namenskih posod za odpadke,
|
– onesnaževanje prevzemnih mest in okolice premičnih zbiralnic nevarnih
odpadkov, ekoloških otokov in zbirnega centra, |
– odlagati odpadke, ki niso komunalni, v predpisane namenske posode za
komunalne odpadke, |
– mešati
biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke, nevarne odpadke z drugimi
odpadki, |
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,
|
– samovoljno premikati predpisane namenske posode na ekoloških otokih z
ene lokacijo na drugo, |
– lepiti
plakate in obvestila na predpisane namenske posode, pisati ali risati po
njih in jih barvati (razen za izvajalce zbiranja odpadkov). |
(2) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega
odreza izven strnjenega naselja. |
(3) V
namenske predpisane posode ali namenske predpisane vrečke, ki so
namenjene ostankom komunalnih odpadkov (mešanim komunalnim odpadkom) ali
biološkim odpadkom, je prepovedano odlagati, zlivati ali postavljati:
|
– gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje, |
– kosovne odpadke (pohištvo, gospodinjske aparate, kolesa, vozila,
stanovanjsko opremo), |
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
– odpadke v tekočem stanju, |
– kužen
material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
– tleče,
lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive,
strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge
posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali
nevarni komunalni odpadki, |
– poginule živali, kože in klavnične odpadke, |
– odpadno embalažo, |
– opremo, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi,
|
– gume
in pnevmatike, |
– odpadne nagrobne sveče, |
– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,
|
– organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (travo, listje,
vejevje, zelenjavne odpadke), ki se morajo kompostirati na mestu izvora
ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke,
|
– odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, ki niso
komunalni odpadki. |
(4) Ustreznost vsebine odpadkov v zabojniku se preverja tako, da
izvajalec javne službe na prevzemnem mestu pred izpraznitvijo naredi
pregled odpadkov. V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine
ugotovi neustreznost le-te, na primeren način pisno opozori
povzročitelja odpadkov na neustrezno odložene odpadke. Če povzročitelj
tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko
izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, zaračuna dodatne
stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom. Izvajalec mora
nespoštovanje navodil za odlaganje prijaviti medobčinski inšpekciji.
|
33. člen
(dolžnost posredovanja podatkov)
|
(1) Na
območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora
novi povzročitelj odpadkov izvajalcu javne službe pisno prijaviti
začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja
odpadkov, najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma
pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju
prevzemnega mesta, številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov
in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne
službe. Izvajalec izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako
postane uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu sporočiti podatke o
številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni
koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah
uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti
dejavnosti, ki se bo izvajala. |
(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku spremembe
pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki
vplivajo na obračun storitev javne službe. |
(3) Če
se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca oškodoval s posredovanjem
netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko
izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano
storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo
zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke,
vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da
podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno.
Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne
službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale
spremembe. |
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN
NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA
34. člen
(viri financiranja)
|
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva iz: |
– plačil
uporabnikov storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
|
– sredstev občinskega proračuna, |
– sredstev državnega proračuna in državnih skladov, |
– sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
|
– subvencij, |
– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin, |
– drugih
virov. |
35. člen
(zavezanci za plačilo)
|
(1) Stroške
ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je
organizirano ravnanje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega
meseca: |
– po
dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov, |
– po
dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo, |
– po
dnevu začetka uporabe počitniškega objekta, |
– po
dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali
upravljanje. |
(2) V
primeru, da občina ne zagotavlja izvajanja javnih služb ravnanja z
odpadki z enim izvajalcem, je izvajalec zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov edini uporabnik storitev gospodarskih javnih služb
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
(3) V
primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec zbiranja dolžan z izvajalcem
obdelave in odlaganja skleniti pogodbo, s katero medsebojno uredita
način zaračunavanja in plačevanja storitev javnih služb obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
(4) Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov
je tisti, ki je dolžen uporabnikom na istem računu poleg stroškov
gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
zaračunati tudi stroške gospodarske javne službe obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Uporabniki, ki so
izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov
oddali odpadke, so mu zavezani plačati tudi stroške storitev
gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
|
(5) Stroški zaračunavanja storitev uporabnikom in morebitni drugi skupni
stroški povezani s tem (stroški izterjav, odpisi terjatev in podobno),
se razdelijo med javno službo zbiranja in javno službo obdelave in javno
službo odlaganja v razmerju ostalih stroškov teh javnih služb.
|
36. člen
(cene storitev)
|
(1) Cena
storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa
metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
(2) Ceno
storitev predlaga izvajalec javne službe z elaboratom, ki ga predloži
pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Pristojni občinski organ
določi potrjeno ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalec javne
službe pa oblikuje ter na svojih spletnih straneh in na krajevno
običajen način objavi cenik s potrjeno ceno storitev. |
37. člen
(način obračunavanja)
|
(1) Enota
količine storitev javne službe je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki
storitev prepustijo izvajalcu zbiranja. |
(2) Enota količine storitev gospodarske javne službe obdelave določenih
vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov, ki jih
uporabniki storitev oddajo izvajalcu obdelave v obdelavo. |
(3) Enota količine storitev gospodarske javne službe odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov,
ki jih izvajalec javne službe odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov odloži ali odstrani. |
(4) Način obračunavanja zbiranja komunalnih odpadkov se določi ločeno
za: |
– pogodbene uporabnike javne službe, to je tiste uporabnike, ki
ustvarijo bistveno večjo količino komunalnih odpadkov kot posamezno
gospodinjstvo v skladu z 29. členom tega odloka in so zato dolžni imeti
lastno posodo (ali več posod) za odpadke, |
– ostale
uporabnike javne službe: gospodinjstva, lastnike oziroma uporabnike
počitniških objektov in drugih objektov, uporabnike poslovnih objektov
in manjša podjetja oziroma obrtnike ter druge izvajalce pridobitne
dejavnosti (vinarje, kmečke turizme ipd.), ki ustvarjajo manjše količine
odpadkov kot pogodbeni uporabniki in oddajajo odpadke v skupne (javne)
posode za odpadke. |
(5) Pogodbenim uporabnikom se obračunavajo storitve javne službe glede
na količino zbranega ostanka komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih
odpadkov), merjeno v kilogramih (kg). V kolikor izvajalec javne službe
ne izvaja tehtanja odpadkov pogodbenim uporabnikom javne službe pri
individualnem praznjenju posod za odpadke, se količina odpeljanih
odpadkov v kg ugotavlja kot zmnožek prostornine posamezne posode za
odpadke izražene v litrih, števila praznjenj posamezne posode in
povprečne specifične teže ostanka komunalnih odpadkov (mešanih
komunalnih odpadkov) izražene v kg na 1 liter prostornine posode
odpeljanih v preteklem koledarskem letu. |
(6) Pogodbenim uporabnikom se količina odpadkov oddanih v obdelavo
določi tako, da se določena količina zbranega ostanka komunalnih
odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) pomnoži z razmerjem obračunske
količine vseh odpadkov oddanih v obdelavo v preteklem obdobju (letu)
proti obračunski količini vsega zbranega ostanka komunalnih odpadkov
(mešanih komunalnih odpadkov) v preteklem obdobju (letu). |
(7) Pogodbenim uporabnikom se količina odloženih ali odstranjenih
odpadkov določi tako, da se določena količina zbranega ostanka
komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) pomnoži z razmerjem
obračunske količine vseh odloženih ali odstranjenih odpadkov v preteklem
obdobju (letu) proti obračunski količini vsega zbranega ostanka
komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) v preteklem obdobju
(letu). |
(8) Pogodbenim uporabnikom se storitev javnih služb obračuna kot zmnožek
tako ugotovljenih količin in potrjenih cen posamezne gospodarske javne
službe, izraženih v EUR/kg). |
(9) Ostalim uporabnikom se obračunavajo storitve javne službe glede na
pavšalno določene količine in cene posameznih storitev javnih služb na
osebo na mesec, in sicer: |
– pavšalno količino zbranih komunalnih odpadkov brez bioloških odpadkov,
|
– pavšalno količino zbranih bioloških odpadkov, |
– pavšalno količino odpadkov oddanih v obdelavo in |
– pavšalno količino odloženih ali odstranjenih odpadkov. |
(10) Pavšalne količine odpadkov na osebo na mesec se ločeno določijo za
|
– zbrane
komunalne odpadke brez bioloških odpadkov, |
– zbrane
biološke odpadke, |
– odpadke oddane v obdelavo in |
– odložene ali odstranjene odpadke |
tako, da
se predračunske količine odpadkov v naslednjem obdobju (letu), ki jih
hkrati s sprejetjem cen storitev javne službe potrdi občinski svet,
delijo s povprečnim številom obračunanih uporabnikov v preteklem obdobju
(letu). |
(11) Izvajalec mora pristojnemu organu do 31. marca tekočega leta
dostaviti točne podatke o skupnem številu obračunanih uporabnikov v
preteklem koledarskem letu. |
(12) Pavšalne obračunske količine posameznih storitev javne službe,
izražene v kg na osebo na mesec, so sestavni del sklepa občinskega sveta
o določitvi cen posameznih storitev javne službe, ki so izražene v
EUR/kg. |
(13) Cena storitev javnih služb na osebo na mesec se izračuna kot vsota
zmnožkov pavšalnih količin posameznih storitev na osebo na mesec in cen
posameznih storitev javne službe. |
(14) Uporabnikom se storitve obračuna: |
– za
gospodinjstva: cena storitev javnih služb na osebo na mesec pomnožena s
številom članov gospodinjstva, |
– za
uporabnike počitniških objektov: cena storitev javnih služb na osebo na
mesec za dve osebi, |
– za
uporabnike občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: cena
storitev javnih služb na osebo na mesec za eno osebo, |
– za
uporabnike z začasnim izostankom uporabe objekta se zaračunava smetarina
v višini 1/3 pavšalne količine, |
– za
uporabnike poslovnih objektov oziroma prostorov se zaračunavajo storitve
javne službe glede na pavšalno določene količine oddanih odpadkov v
sorazmerju z uporabljano poslovno površino objektov oziroma prostorov.
Obračunska lestvica je naslednja: |
– za
poslovno površino do 29 m2 1 oseba, |
– za
poslovno površino od 30 do 44 m2 2 osebi, |
– za
poslovno površino od 45 do 59 m2 3 osebe, |
– za
poslovno površino od 60 do 75 m2 4 osebe. |
(15) Občasna uporaba objekta oziroma začasni izostanek uporabe objekta
mora biti podprt z dokazili. Breme dokazovanja je na lastniku ali
najemniku oziroma uporabniku objekta. Praviloma dokazila, iz katerih je
razvidna poraba tekočih stroškov (voda, elektrika …) je potrebno najmanj
2-krat letno ali na poziv dostaviti izvajalcu javne službe. V primeru,
da dokazila ne odražajo stanja občasne uporabe ali začasnega izostanka
uporabe objekta, ima izvajalec pravico zaračunati storitve ravnanja z
odpadki za nazaj. |
(16) Za
objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku.
Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.
|
(17) Gospodinjstva lahko v skladu s predpisom o ravnanju z biološko
razgradljivimi odpadki sama zagotovijo predelavo biološko razgradljivih
odpadkov z lastnim kompostiranjem. V tem primeru se gospodinjstvu, ki
ima hišni kompostnik in kompostira v skladu s predpisi, ne obračuna
storitev ravnanja z biološkimi odpadki. Breme dokazovanja pravilnega
kompostiranja je na uporabniku. |
38. člen
(izstavitev računa)
|
(1) Izvajalec
zbiranja izstavlja račune pogodbenim uporabnikom mesečno, ostalim
uporabnikom pa dvomesečno. |
(2) Za
potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb,
ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba)
prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javne službe
oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki
je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno
odgovorna v razmerju do izvajalca. |
(3) Za
isto gospodinjstvo se izstavi en račun za vse uporabnike (člane
gospodinjstva) osebi, ki zastopa ostale. |
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v
nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna v najemni pogodbi določiti
povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom
najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu
posredovati en izvod te pogodbe ali naročila najemnika. V nasprotnem se
šteje za povzročitelja najemodajalec stanovanjskega ali drugega
prostora. |
(5) Kot
povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javne službe, se
lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali
upravljavci javnih in drugih površin. |
(6) V
primeru, ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne službe v svojem
imenu in za račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali
poslovnih prostorov, mora z izvajalcem o načinu zastopanja skleniti
posebno pogodbo. |
39. člen
(obveznost plačila)
|
(1) Uporabnik plačuje storitev po tem odloku, na podlagi izstavljenega
računa izvajalca. Uporabnik mora plačati račun najpozneje v 20-ih dneh
po njegovi izstavitvi. |
(2) Račun iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse z
veljavnimi predpisi predpisane elemente. |
(3) Račun mora uporabnik plačati v navedenem roku. Uporabnik lahko
izvajalcu sporoči pisni ugovor na obračun, najkasneje v 8-ih dneh od
datuma izstavitve računa. Izvajalec zbiranja je dolžan pisno odgovoriti
na ugovor v roku 8-ih dni. |
(4) V
primeru, da uporabnik ne poravna računa v postavljenem roku in računu ne
ugovarja, ga je izvajalec zbiranja dolžan opomniti. |
(5) Če
uporabnik ne plača računa niti v 18-ih dneh po izdanem opominu, mu
izvajalec izstavi zadnji opomin in opozori uporabnika na posledice
neplačila. V primeru neplačila prične s postopki izterjave skladno z
veljavnimi predpisi. |
40. člen
(prihodki od posebnih storitev
izvajalca)
|
V
primeru, da se povzročitelj odpadkov in izvajalec javne službe
dogovorita o storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana
s tem odlokom (npr. odvoz z zbirnega mesta, namesto s prevzemnega
mesta), je plačilo povzročitelja odpadkov v tem delu prihodek javne
službe, kot prihodek od posebnih storitev, ki zmanjšujejo lastno ceno
javne službe. |
41. člen
(posredovanje podatkov izvajalcu)
|
Pristojni organ je dolžan v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu
pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun iz drugega
odstavka 37. člena tega odloka, in sicer: |
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na
območju občine, |
– podatke o nosilcih gospodinjstev, |
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov,
|
– podatke o površinah poslovnih objektov, |
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve, |
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti. |
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV,
POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
42. člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
|
(1) Za
izvajanje javne službe je potrebna naslednja gospodarska javna
infrastruktura: |
–
zemljišče, objekti in naprave zbirnih centrov, |
–
zemljišče in objekti ekoloških otokov, |
–
zemljišče prevzemnih mest, |
(2) Izvajalec mora voditi register objektov in naprav iz prvega odstavka
tega člena, s katerimi upravlja. |
(3) Občina in izvajalec javne službe vsa vprašanja glede najema javne
infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture uredita s
pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje javne službe.
|
43. člen
(oprema izvajalca javne službe)
|
Opremo
za izvajanje javne službe zagotavlja izvajalec v skladu s koncesijsko
pogodbo. |
VIII. PROGRAMI JAVNE SLUŽBE IN
POROČANJE
44. člen
(programi javne službe, poročanje)
|
(1) Izvajalec
je dolžen vsako leto pripraviti predlog letnega programa za prihodnje
leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju
gospodarske javne službe najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta
predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme župan in o tem
obvesti občinski svet. |
(2) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja javne službe
po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti
predlog dolgoročnega programa za obdobje naslednjih petih let, ki mora
obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge
dolgoročnih programov je izvajalec dolžan pripravljati vsako peto leto,
za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni program, kot tudi njegove
morebitne spremembe, sprejema župan in o tem obvesti občinski svet.
|
(3) Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta
pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju
gospodarske javne službe v preteklem letu. |
(4) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter
poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe iz
prejšnjega odstavka se določi v koncesijski oziroma drugi ustrezni
pogodbi. |
IX. KONCESIJA
45. člen
(koncesijsko razmerje)
|
(1) Koncesijsko
razmerje po tem odloku je razmerje, ki obsega koncesijo za opravljanje
javne službe iz 1. člena tega odloka v skladu z Zakonom o gospodarskih
javnih službah. Koncesijsko razmerje iz prejšnjega stavka predstavlja
koncesijo storitev, v smislu predpisov o javno zasebnem partnerstvu.
|
(2) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s
tem nastane koncesijsko razmerje. |
(3) Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo
osebo, s predhodnim soglasjem koncedenta. |
(4) Pri
oddaji pravnih poslov tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z
načelom nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo
predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati
skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo
javnih naročil. |
46. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
|
(1) Koncesionar
ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
|
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena
tega odloka, |
– dolžnost zagotavljati uporabnikom storitev javne službe, izvirnim
povzročiteljem komunalnih odpadkov, kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem
interesu. |
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz
1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec
javne službe na celotnem območju občine. |
(3) V
izjemnih primerih lahko koncesionar, po predhodni pridobitvi soglasja
koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o izvajanju
posameznih del v okviru izvajanja javne službe, po kateri lahko druga
oseba opravlja posamezne storitve ali dela javne službe za območje
občine. |
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe
izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali
drugimi predpisi. |
47. člen
(razmerje do podizvajalcev)
|
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov
storitev javne službe ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem
imenu in za svoj račun. |
48. člen
(dejavnost koncesionarja)
|
(1) Predmet
koncesije po tem odloku je izvajanje javne službe iz 1. člena tega
odloka na območju občine v času trajanja koncesije, v skladu s tem
odlokom in koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije, pod pogoji, ki jih
dopušča zakon, opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti
ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z zakonom, predpisi
izdanimi za njegovo izvrševanje in drugimi predpisi s tega področja.
|
(3) Oprema za izvajanje koncesije, ki sestavlja infrastrukturo javne
službe, je v času trajanja koncesije in po njenem prenehanju, last
koncesionarja, kolikor ni drugače določeno s koncesijsko pogodbo. Oprema
iz prejšnjega stavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
|
49. člen
(trajanje koncesije)
|
(1) Koncesija
se podeli izbranemu koncesionarju za obdobje 10 let. |
(2) Rok
koncesije začne teči naslednji dan po uveljavitvi koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
|
(3) Rok
koncesije se lahko na predlog koncesionarja podaljša največ za 2 leti,
če je moral koncesionar zaradi okoliščin, ki predstavljajo višjo silo,
zagotoviti v času trajanja koncesijskega razmerja bistvena dodatna
vlaganja, ki s prvotnim investicijskim načrtom niso bila predvidena in
katerih si v času trajanja koncesije koncesionar ni mogel povrniti.
|
X. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV
STORITEV JAVNE SLUŽBE IN KONCEDENTA
50. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja,
koncedenta in uporabnikov storitev javne službe)
|
Razmerja
koncesionarja do uporabnikov storitev javne službe in koncedenta tvorijo
pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev
javne službe. |
51. člen
(dolžnosti koncesionarja)
|
(1) Koncesionar
mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje
javnih služb iz 1. člena tega odloka. Storitve javne službe so javne
dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi
pogoji. |
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
1. v
javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati
javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom
ter koncesijsko pogodbo, |
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki, |
3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih
odpadkov ter odpraviti napake na opremi, ki utegne povzročiti večjo
škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve
napake oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javne službe
(interventno izvajanje javne službe), |
4. uporabljati opremo in druga sredstva za izvajanje javne službe kot
dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake,
okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali
zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila
uporabnikov storitev javne službe, |
5. sklepati z uporabniki storitev javne službe pogodbe za uporabo javnih
dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati
soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge
prispevke v skladu s predpisi, |
6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe
in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen
(tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne
službe in poslovanju, |
7. svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov, |
8. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne
organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude
uporabnikov storitev javne službe, omogočati nemoten nadzor v zvezi z
izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje
javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe, |
9. s
pogodbo vzeti v najem za izvajanje javne službe potrebno javno
infrastrukturo, za katero mora plačevati najemnino, |
10. izvajati druga dela, v skladu z odlokom o načinu izvajanja obvezne
občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov na območju občine in drugimi predpisi, ki urejajo ravnanje z
odpadki. |
(3) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je
registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče
vplivati na opravljanje te javne službe. Koncesionar mora za predmetno
javno službo, ki jo opravlja, ločeno voditi zakonsko predpisane
računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe.
Ločene računovodske evidence in izkaze mora koncesionar voditi tudi v
primeru, ko opravlja posamezno javno službo tudi na območju drugih
lokalnih skupnosti. |
52. člen
(način izvajanja javne službe)
|
Javna
služba se izvaja na način, kot je določen s tem odlokom in koncesijsko
pogodbo. |
53. člen
(odgovornost koncesionarja in
zavarovanja)
|
Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost za škodo iz naslova
splošne civilne odgovornosti, ki bi jo, pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe, povzročili pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam
(zavarovanje odgovornosti). |
54. člen
(koncesionarjeva tveganja)
|
(1) Koncesionar
izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno
tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja
koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil
koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo
načrtovanih. |
(2) V
primeru predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in
koncesijsko pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli
vlaganj v opremo oziroma drugo infrastrukturo potrebno za izvajanje
javne službe s strani koncedenta, razen v primeru odstopa od pogodbe
zaradi kršitev na strani koncedenta. |
55. člen
(pravice in dolžnosti koncedenta)
|
(1) Koncedent
mora zagotavljati: |
– ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in
drugimi predpisi in tem odlokom, |
– takšno
ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen
obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje opreme oziroma potrebne
infrastrukture za izvajanje javne službe, da se lahko, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
|
– sankcioniranje uporabnikov, zaradi onemogočanja izvajanja storitev
javne službe, |
– sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju
občine, |
– najem
javne infrastrukture koncesionarju, |
– pisno
obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo
v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe, v skladu s
koncesijsko pogodbo in da redno plačuje koncesijsko dajatev.
|
(3) Koncedent ima pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede
poslovanja koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po
tem odloku. |
56. člen
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
|
(1) Uporabniki
imajo pravico: |
– do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
|
– enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– da se
storitev javne službe obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto
tarifo in veljavno zakonodajo, |
– do
vpogleda v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se
nanašajo nanj, |
– da
koncesionar izvaja javno službo na način, kot je določen v veljavnih
predpisih in odloku občine. |
(2) Uporabniki morajo posredovati koncesionarju potrebne podatke za
vodenje katastra in obveznih zbirk podatkov, sporočiti koncesionarju
vsako spremembo in prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne
službe, omogočiti izvajanje javne službe in upoštevati navodila
koncesionarja ter redno plačevati za opravljene storitve v skladu z
vsakokratno veljavno ceno storitve. |
(3) Če
uporabnik koncesionarju ne dovoli izvajati storitev javne službe ali ga
pri tem ovira, mora koncesionar o tem obvestiti pristojno inšpekcijo
oziroma drug nadzorni organ, ki v skladu s pooblastili zagotovi potrebne
ukrepe za nemoteno izvajanje javne službe. |
XI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI
KONCESIONAR
57. člen
(status koncesionarja)
|
(1) Koncesionar
je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 58. člena
tega odloka. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa
drugače. |
(2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo
prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja
med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za
koncesionarja ustanovili določeno pravno-organizacijsko obliko, s katero
bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo (konzorcij). |
(3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne
prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri
eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se
vse take vloge zavržejo. |
58. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
|
(1) V
prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora
prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo
(sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje
javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge
predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne
sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega
prenehanja ali likvidacijski postopek ter mora izpolnjevati vse druge
pogoje, predpisane z zakonom), ob tem pa mora prijavitelj dokazati
oziroma predložiti ustrezne listine: |
1. da je
registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa ter
izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javne službe, |
2. da je
sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet
koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v
skladu s predpisi, normativi in standardi, |
3. da je
usposobljen za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo
vodenje, |
4. da
razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javne službe,
oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne
službe, |
5. da
razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije
in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe, |
6. da se
obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem
koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam
(predloži ustrezno predpogodbo), |
7. da
predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki
vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov,
organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja
katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim
dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke 1–6), |
8. da
izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost),
določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem
odlokom. |
XII. JAVNI RAZPIS
59. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
|
(1) Koncesionarja
za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim
javnim razpisom. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme
župan. |
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na
uradni spletni strani občine ter vsebuje zlasti naslednje: |
1. navedbo in sedež koncedenta, |
2. podatke o objavi koncesijskega akta, |
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na
javnem razpisu, |
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije, |
5. postopek izbire koncesionarja, |
6. merila za izbor koncesionarja, |
7. način
dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
|
8. druge
obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave
napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne
vloge ...), |
9. način
zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo
pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi
poziv, |
10. kraj
in čas za dvig razpisne dokumentacije, razpisna dokumentacija mora biti
dosegljiva prijaviteljem brezplačno, |
11. kraj
in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
|
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13. rok
za izbiro koncesionarja, |
14. rok,
v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
|
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
(3) Poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena se v javnem razpisu
lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijskega
razmerja, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva
zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis. |
(4) Pristojni organ pripravi javni razpis in razpisno dokumentacijo,
sestavni deli obeh pa morajo biti vsebinsko medsebojno skladni.
|
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti kandidatom
dostop do razpisne dokumentacije in na zahtevo predati razpisno
dokumentacijo. |
(6) V
razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo
omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. |
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred
obveznimi objavami iz prvega odstavka tega člena. |
60. člen
(razpisni pogoji)
|
V javnem
razpisu se določijo razpisni pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja
pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar po tem odloku. Z
razpisnimi pogoji se ne sme določati bistveno novih pogojev, niti
dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za
koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
61. člen
(merila za izbor koncesionarja)
|
Merila,
po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni
dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
|
XIII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR
KONCESIONARJA
62. člen
(uspešnost javnega razpisa)
|
(1) Javni
razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna
prijava. |
(2) Prijava je popolna, če izpolnjuje vse zahtevane pogoje iz razpisa
(pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna).
|
(3) Če
koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni
razpis ponovi oziroma se uporabi ustrezni postopek s pogajanji v skladu
z veljavno zakonodajo javnega naročanja. |
(4) V
skladu z določilom prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če
prijavitelj ni bil izbran, ali če s pravno ali fizično osebo, ki je bila
izbrana za koncesionarja, v roku iz tretjega odstavka 64. člena ni bila
sklenjena koncesijska pogodba. |
63. člen
(izbira koncesionarja)
|
(1) V
postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj
takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje
skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja na javnem razpisu.
|
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o
najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje
župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani
komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje
z delovnega področja, v katerega spada koncesija, da omogočajo strokovno
presojo vlog. |
(3) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s
prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali
pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani,
v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v
zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski
skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile
zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od
prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh
let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi
vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo
takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo
neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko
koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni
član strokovne komisije. |
(4) Po
končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja. |
(5) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z
upravno odločbo. |
(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki
izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku. |
(7) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 90 dni od
njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov,
ki so na strani koncesionarja. |
XIV. KONCESIJSKO RAZMERJE
64. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesionar
pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe. |
(2) Za
dejavnost iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali
pravno osebo iz drugega odstavka 57. člena (konzorcij) sklene ena
koncesijska pogodba. |
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent
izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora
koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. |
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija oziroma
pogodba o izvajanju javne službe, ne glede na tretji odstavek tega člena
pa začne koncesijska pogodba učinkovati ob izteku roka prejšnje
koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe. |
65. člen
(koncesijska pogodba)
|
(1) S
koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna
vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
|
1. vsebino, obliko in namen koncesije, |
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z
izvajanjem javne službe, |
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem opreme
oziroma druge infrastrukture koncesije, vlaganje osnovnih sredstev
koncesionarja v dejavnost javne službe, |
4. garancije za kvalitetno izvajanje javne službe, |
5. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno
soglasje koncedenta, |
6. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem, |
7. način
medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati
na izvajanje javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske
dejavnosti, |
8. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja
javne službe, |
9. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v
zvezi z (ne)izvajanjem javne službe, |
10. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in
strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in
obveščanje javnosti, |
11. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice
pogodbenih strank, |
12. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti,
|
13. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane
pravice pogodbenih strank, |
14. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja
javne službe. |
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom,
odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je
neveljavna. |
66. člen
(razmerje med koncesijsko pogodbo in
koncesijskim aktom)
|
(1) V
primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja
koncesijski akt. |
(2) Po
sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt
skladno s predpisi s področja javno zasebnega partnerstva, če je
potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja
koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
|
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na
koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s
spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo. |
67. člen
(podizvajalci)
|
(1) Če
prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora
v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti podizvajalce in posamezne
storitve dejavnosti javne službe, ki jih bodo izvajali. |
(2) Če
koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora
koncedent s tem soglašati. |
(3) Podizvajalec, ki izvaja posamezne storitve v okviru javne službe iz
prvega odstavka tega člena, mora izpolnjevati pogoje, potrebne za
udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek
oddaje javnih naročil in pogoj iz 1. točke prvega odstavka 58. člena
tega odloka. |
(4) Za
delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga
opravljal sam. |
XV. PRENOS KONCESIJE
68. člen
(prenos koncesije)
|
(1) Koncesionar
(odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe
ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije)
le s predhodnim dovoljenjem koncedenta. Ta določba se uporablja tudi za
prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
|
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi pisne izjave
odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano,
da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v
zvezi s prenosom koncesije. |
(3) Koncedent lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da:
|
–
prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje
koncesije, |
– je
izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 75. člena tega
odloka. |
(4) Akt
o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija
podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko
pogodbo. |
(5) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika
koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
XVI. PLAČILA KONCESIONARJA
69. člen
(koncesijska dajatev)
|
(1) Koncesionar
plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe.
|
(2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene
storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje
določi v koncesijski pogodbi. |
(3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na
podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
|
(4) Koncedent se zaradi javnega interesa zagotavljanja javne službe, v
korist uporabnikov storitev javne službe, odpove plačilu koncesijske
dajatve. |
XVII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE IN
POROČANJE KONCESIONARJA
70. člen
(nadzor)
|
(1) Nadzor
nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ Občine Kanal ob Soči.
|
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega zlasti: |
– nadzor
nad opremo za izvajanje javne službe, njeno vzdrževanje oziroma
obnavljanje, |
– nadzor
dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti
stroškov, ki izvirajo iz opravljanja javne službe, |
– nadzor
izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni
in drugimi predpisi. |
(3) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad
izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno
dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi
z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in
evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. |
(4) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja
ali na terenu. |
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da
ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem
času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom
koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju
koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi
zapisnik. |
Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v
skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe. |
(6) V
skladu s predpisi izvaja nadzor nad koncesionarjem tudi pristojna
inšpekcija in drugi pristojni državni organi. |
71. člen
(poročanje)
|
(1) Koncesionar
mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so
potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa: |
– podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti,
|
– podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe, |
– podatke o stroških izvajanja javne službe, |
– podatke o količinah zbranih, oddanih sortiranih frakcij in oddanih
odpadkov v obdelavo in odlaganje ali odstranjevanje, |
– podatke o pritožbah uporabnikov, |
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe,
|
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače
vplivajo na ceno storitve. |
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka
poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate
pošiljanja podatkov določi pristojni organ. |
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. maja
tekočega leta za preteklo leto. |
(4) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz
prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v
preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah
uporabnikov. |
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
|
XVIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA
RAZMERJA
72. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
|
Koncesijsko razmerje preneha: |
– zaradi
prenehanja koncesijske pogodbe, |
– zaradi
prenehanja koncesionarja, |
– z
odvzemom koncesije, |
– z
odkupom koncesije. |
73. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesijska
pogodba redno preneha z dnem poteka roka koncesije. |
(2) Koncesijska pogodba preneha tudi z odstopom pogodbi zveste stranke
od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop
zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi. |
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe
sporazumeta o prenehanju pogodbe, v primeru, da ugotovita, da je zaradi
bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja
oziroma drugih objektivnih okoliščin, nadaljnje izvajanje dejavnosti iz
koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi
sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki
vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z
obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki. |
(4) Stranki koncesijske pogodbe se v primeru iz drugega in tretjega
odstavka tega člena dogovorita za primeren odpovedni rok, ki ne sme biti
krajši od 6 mesecev. |
74. člen
(prenehanje koncesionarja)
|
(1) Koncesijsko
razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega
pravnega naslednika. |
(2) V
primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko
razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z
določbami tega odloka. |
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne
posledice začetka stečajnega postopka. |
75. člen
(odvzem koncesije)
|
(1) Pristojni
organ z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če
koncesionar: |
– ne
začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo,
|
– če ne
izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarske javne službe, ki je
predmet koncesije ali ne izvaja koncesije, |
– pri
izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma
ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, |
– krši
določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja
koncesije, |
– ne
ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pristojni organ izdaja v
okviru nadzora nad izvajanjem koncesije, |
– ne
ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega
nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri
izvajanju koncesije, |
– če
zahteva plačilo za izvedene storitve izven potrjenih tarif javne službe
ali predlaga spremembo tarif v nasprotju s ponudbo, koncesijsko pogodbo
ali predpisi. |
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene
kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe. |
(3) Pristojni organ pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog
za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga
opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
|
(4) V
primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana
konzorcija velja za kršitev koncesionarja. |
76. člen
(odkup koncesije)
|
(1) Odkup
koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo
javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način. |
(2) Ob
prisilnem odkupu koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati
odškodnino po predpisih, ki urejajo razlastitev. |
(3) Način, obseg in pogoje odkupa se določi v koncesijski pogodbi.
|
XIX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE
OKOLIŠČINE
77. člen
(višja sila)
|
(1) Višja
sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v
primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer
so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s
posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki
pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in
dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. |
(3) V
primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi civilno zaščito ter enote, službe in druge
operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame civilna zaščita nadzor nad izvajanjem ukrepov.
|
78. člen
(spremenjene okoliščine)
|
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
|
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske
pogodbe. |
XX. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
79. člen
(uporaba prava)
|
Za vsa
razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori
izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
80. člen
(prepoved prorogacije tujega sodišča)
|
V
razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni
dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča.
|
81. člen
(reševanje sporov)
|
Za
reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je
pristojno sodišče v Novi Gorici. |
XXI. NADZOR
82. člen
(izvajanje nadzora, obveščanje)
|
(1) Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvaja občinski inšpekcijski organ.
|
(2) Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil
odloka dokumentirati in o tem obvestiti občinski inšpekcijski organ.
|
83. člen
(ravnanje v primeru ugotovljenih
kršitev)
|
V
primeru kršitve določil tega odloka pristojni inšpektor z odločbo odredi
ukrepe za odpravo stanja, uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka in
o tem obvesti pristojni organ. |
XXII. KAZENSKE DOLOČBE
84. člen
(opredelitev prekrškov in glob)
|
(1) Z
globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če: |
1. odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (20. člen),
|
2. ne
odvaža odpadkov v skladu s sprejetim letnim programom, ali ne prazni
vseh namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo napolnjenost (prvi
odstavek, drugi odstavek 19. člena), |
3. ne
predloži letnega ali dolgoročnega programa po tem odloku oziroma
poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe pristojnemu
organu v rokih iz 44. člena odloka. |
(2) Z
globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba
izvajalca. |
85. člen
|
(1) Z
globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: |
– odloži
odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za
to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev (drugi
odstavek 24. člena), |
– kot
upravljavec trgovskega ali gostinskega lokala, javne zgradbe, parkirišča
ali druge javne površine ob objektu oziroma na njem ne postavi košev za
odpadke in posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ekoloških otokov,
kot tudi, če košev za odpadke ne prazni redno v tipizirane posode za
odpadke (tretji odstavek 13. člena), |
– kot
upravljavec javne površine ne zbira odpadkov z javne površine oziroma
jih ne predaja izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki (tretji
odstavek 13. člena). |
(2) Z
globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka. |
(3) Za
storitev katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena se
posameznik, ki tak prekršek stori v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti, kaznuje z globo 1400 EUR. |
(4) Z
globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki
stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena. |
(5) Plačilo stroškov sanacije ne izključuje odgovornosti za prekršek.
|
86. člen
|
(1) Z
globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki
stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
|
1. brez
pooblastila izvajalca na zbirnem centru izvaja razvrščanje, prebiranje,
obdelavo ali predelavo posameznih frakcij odpadkov (drugi odstavek
22. člena), |
2. nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju
občine (6. člen), |
3. ne
oddaja izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov, ali jih ne oddaja na
ustrezen oziroma predpisan način (prvi odstavek, drugi odstavek
31. člena), |
4. ne
zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način (prvi odstavek
31. člena), |
5. kot
investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega prostora ali
ekološkega otoka skladno z upravnim aktom, ki omogoča investicijo ali
zbirnega prostora prvič ne opremi z namenskimi predpisanimi posodami za
biološke odpadke in za ostanek odpadkov (prvi odstavek 13. člena),
|
6. uredi
ali preuredi ali vzdržuje zbirni prostor oziroma odjemni prostor v
nasprotju s 15. členom, |
7. brez
predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo degradiranih
površin ali jih odlaga v nasprotju z pogoji in predpisano obliko izvedbe
iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni dovoljena (drugi
odstavek 23. člena), |
8. ne
obvesti takoj izvajalca o začetku povzročanja odpadkov na območju, kjer
že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (prvi odstavek
33. člena), |
9. ne
obvesti izvajalca v petih dneh po nastanku o spremembi, ki vpliva na
izračun smetarine ali mu posreduje nepravilen datum ali da drugačne
napačne podatke (drugi odstavek 33. člena). |
(2) Z
globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prvega odstavka. |
(3) Z
globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki
stori katero od dejanj iz prvega odstavka. |
87. člen
|
(1) Z
globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki
stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
|
1. na
zbirnem prostoru ali na ekološkem otoku in na za ta namen določenih
prostorih ne odloži odpadkov v ustrezno namensko predpisano posodo (prvi
odstavek 11. člena), |
2. odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače
ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (tretji odstavek 11. člena),
|
3. napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti (prvi
odstavek 12. člena), |
4. večje
količine odpadkov, ki presega prostornino razpoložljivih predpisanih
posod, ne odloži poleg ustrezne posode v namenski predpisani vreči
(drugi odstavek 12. člena), |
5. ne
prestavi predpisane posode z odjemnega prostora nazaj na zbirni prostor
takoj po odvozu odpadkov (prvi odstavek 18. člena), |
6. onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim
prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnaženosti (drugi
odstavek 18. člena), |
7. s
čemer koli ovira dostop do odjemnega prostora ali ekološkega otoka (peti
odstavek 18. člena), |
8. prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz zbirnih ali odjemnih mest brez
dovoljenja izvajalca (šesti odstavek 18. člena). |
(2) Z
globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prvega odstavka. |
(3) Z
globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki
stori katero od dejanj iz prvega odstavka. |
(4) Plačilo stroškov sanacije ne izključuje odgovornosti za prekršek.
|
XXIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88. člen
(uskladitev katastrov)
|
Ob
oddaji nove koncesije, mora izvajalec uskladiti Kataster zbirnih in
odjemnih prostorov ter ekoloških otokov ter kataster divjih odlagališč z
dejanskim stanjem najkasneje v roku šest mesecev po sklenitvi
koncesijske pogodbe. |
89. člen
(Tehnični pravilnik in Program ravnanja
z odpadki)
|
Ob
oddaji nove koncesije, župan pred začetkom izvajanja koncesije na
predlog koncesionarja sprejme Tehnični pravilnik in z njim seznani
občinski svet. |
Ob
oddaji nove koncesije, župan pred začetkom izvajanja koncesije na
predlog koncesionarja sprejme letni program za prihodnje leto in z njim
seznani občinski svet. |
90. člen
(prenehanje veljavnosti starega odloka)
|
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati Odlok o zbiranju in prevozu
komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 51/08)
in Odlok o koncesijah na področju ravnanja z odpadki v Občini Kanal ob
Soči (Uradni list RS, št. 60/11). |
91. člen
(uveljavitev odloka)
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
Št. 9000-0007/2016-19 |
Kanal
ob Soči, dne 17. novembra 2016 |
|
Župan |
Občine Kanal |
Andrej Maffi l.r. |
|