Na podlagi 29. in
64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 13/94, 6/94, 45/94
in 14/95 in 11. člena začasnega Poslovnika (sprejet dne 24. 12. 1995) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 4. redni seji dne 26. 4. 1995
sprejel |
|
S T A T U T
Občine Rogaška Slatina |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE |
|
1. člen |
|
Območje občine
Rogaška Slatina obsega območja naslednjih naselij: Brestovec, Brezje pri
Podplatu, Cerovec pod Bočem, Ceste, Čača vas, Drevenik, Gabrce, Gabrovec
pri Kostrivnici, Gradiški dol, Irje, Kačji dol, Kamence, Kamna gorca,
Male Rodne, Nimno, Plat, Podplat, Podturn, Pristavica, Prnek, Rajnkovec,
Ratanska vas, Rjavica, Rogaška Slatina, Spodnja Kostrivnica, Spodnje
Sečovo, Spodnje Negonje, Spodnji Gabernik, Strmec pri Svetem Florijanu,
Sveti Florijan, Tekačevo, Topole, Tržišče, Tuncovec, Velike Rodne,
Vinec, Zagaj pod Bočem, Zgornja Kostrivnica, Zgornje Negonje, Zgornje
Sečovo in Zgornji Gabernik.
Občina Rogaška Slatina je obmejna in turistična občina. |
|
2. člen |
|
Občina varuje
koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja
svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi
zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko
pristojnost država. |
|
3. člen |
|
Občani uresničujejo
lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi
skupnostmi. |
|
4. člen |
|
Občani se lahko
obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim
mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. |
|
5. člen |
|
Občina je pravna
oseba. Sedež Občine Rogaška Slatina je v Rogaški Slatini, Izletniška
ulica št. 2.
Občina ima svoj grb, zastavo, žig in pečat. Obliko, velikost in način
uporabe simbolov občine določa poseben odlok. |
|
6. člen |
|
Grb Občine Rogaška
Slatina ima obliko ščita. Na ščitu so na zeleni podlagi zlati krogi.
Krogi so na spodnji strani ščita večji, proti vrhu pa prehajajo v
manjše. Krogi pomenijo vodne mehurčke. Na vrhu ščita je z zlatimi
začetnicami RS, nad njima pa napis Rogaška Slatina. |
|
7. člen |
|
V občini so
ustanovljene Krajevne skupnosti Kostrivnica, Sv. Florijan in
Mestna-Krajevna skupnost Rogaška Slatina. Krajevne skupnosti obsegajo
območja naslednjih naselij:
Krajevna skupnost Kostrivnica obsega območja naselij: Brezje pri
Podplatu, Čača vas, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Kamna gorca,
Podplat, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Zgornja Kostrivnica, Spodnji
Gabernik, Zgornji Gabernik, Zagaj pod Bočem.
Krajevna skupnost Sveti Florijan obsega območja naselij: Sv. Florijan,
Strmec pri Sveti Florijanu.
Mestna Krajevna skupnost Rogaška Slatina obsega območja naselij: Rogaška
Slatina, Rjavica, Brestovec, Velike Rodne, Male Rodne, Rajnkovec, Prnek,
Ceste, Gaberce, Plat, Nimno, Tekačevo, Ratanska vas, Kamence,
Pristavica,Topole, Tržišče, Gradiški dol, Zgornje Negonje, Spodnje
Negonje, Irje, Cerovec pod Bočem, Tuncovec, Zgornje Sečovo, Spodnje
Sečovo, Vinec in Kačji dol. |
|
8. člen |
|
Krajevne skupnosti
so pravne osebe.
Premoženje in naprave, ki so na dan uveljavitve tega statuta družbena
lastnina v upravljanju krajevnih skupnosti oziroma družbena lastnina -
imetnice pravice uporabe krajevne skupnosti, ostanejo krajevnim
skupnostim.
Z odlokom se podrobneje določijo naloge, ki jih krajevne skupnosti
opravljajo samostojno, način njihovega financiranja, zadolževanje in
pristojnosti njihovih organov.
Odlok iz prejšnjega odstavka sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino vseh članov. |
|
9. člen |
|
Krajevne skupnosti
morajo sredstva, ki so jih pridobila od občine uporabiti za namene, za
katere so jih pridobile.
O svojem poslovanju morajo krajevne skupnosti najmanj enkrat letno
poročati občinskemu svetu. Praviloma se poročilo predloži skupaj z
zaključnim računom za preteklo leto in programom dela za tekoče leto.
Krajevne skupnosti morajo na zahtevo občinskega sveta poročati o svojem
poslovanju tudi med letom.
Računovodstvo za krajevne skupnosti se lahko opravlja v okviru občinske
uprave. |
|
10. člen |
|
Občinski svet mora
predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o
zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
Organi iz prvega odstavka tega člena morajo dati mnenje najkasneje v 30
dneh od dneva prejema obvestila oziroma zahteve občine. Če v danem roku
mnenja ne dajo, lahko občina odloča samostojno. |
|
11. člen |
|
Občina Rogaška
Slatina se lahko povezuje v pokrajino.
Občina Rogaška Slatina lahko sodeluje z drugimi občinami za opravljanje
skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
12. člen |
|
Občina po svojih
organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena,
določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, javne parkovne in parkirne površine,
javno razsvetljavo, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva
otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko,
društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in občinske uprave ter
občasnih in stalnih delovnih teles občinskega sveta;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega
izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega
varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoči transfer v gospodarske javne službe
(komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost,
gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– sredstva za požarno varnost;
– opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– vlaga denarna sredstva v zasebnopravne subjekte in kupuje vrednostne
papirje v obsegu, ki ne ovira opravljanja njenih javnopravnih funkcij;
5. vzdrževanje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne
površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za
urejeno zbiranje odpadkov;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o
koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa
občina;
10. ustanavlja:
– zavode s področja družbenih dejavnosti;
– zavode s področja prostorskega planiranja in gospodarjenja s
premoženjem;
– gospodarska in druga pridobitna podjetja in ustanove v obsegu, ki ne
ovira opravljanja njenih javnopravnih funkcij. |
|
13. člen |
|
Občina opravlja
tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih
prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti občine
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin,
načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. |
|
14. člen |
|
Občina predpisuje
pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske
dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščino in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– krajevne in komunalne takse
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale
in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
15. člen |
|
Organi občine so
občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska
volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma
neprofesionalno. |
|
16. člen |
|
Organi občine se
volijo za štiri leta. |
|
17. člen |
|
Delo občinskih
organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah
občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa
ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih
organov, ki so zaupne narave. |
|
18. člen |
|
Občinski organi so
sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. |
|
2. Občinski svet |
|
19. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– obravnava zaključne račune krajevnih skupnosti skupaj s poročilom o
poslovanju,
– ustanavalja občinske odbore ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane komisij,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne
enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih
dobrin,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta,
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske
uprave,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z
odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje ponudbo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov
občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske
službe,
– odloča o načinu izvajanja občinskih javnih služb,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega
delovanja v vojni,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega
sklada.
Občinski svet lahko z odlokom ali drugim ustreznim aktom posamezne
pristojnosti iz drugega odstavka tega člena prenese na župana, občinski
odbor, komisijo ali občinsko upravo. |
|
20. člen |
|
Občinski svet daje
mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnosti iz državne
pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski
organ. |
|
21. člen |
|
Občinski svet ima
20 članov. |
|
22. člen |
|
Občinski svet se
voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim
glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki
jih določi odlok občinskega sveta. |
|
23. člen |
|
Občinski svet se
konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta,
do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši
član sveta. |
|
24. člen |
|
Občinski svet izmed
sebe izvoli predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegovo
delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v
odsotnosti ali v primerih zadržanosti in po njegovem pooblastilu
opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet imenuje sekretarja, ki pomaga predsedniku občinskega sveta
pri pripravljanju in vodenju sej sveta ter opravlja in organizira
strokovno in administrativno delo za občinski svet, njegove komisije in
odbore. |
|
25. člen |
|
Kandidata za
predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov
sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem
glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje
ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki
sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov
sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje
najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik
sveta. |
|
26. člen |
|
Občinski svet se
sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno
pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo nadzornega odbora, na zahtevo
najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta praviloma najmanj enkrat v treh
mesecih.
Če predsednik ne skliče seje sveta v skladu s prvim in drugim odstavkom
tega člena, jo lahko skliče podpredsednik ali župan.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo, na predlog
najmanj četrtine članov sveta ali na predlog župana. Dnevni red lahko
predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta,
skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. |
|
27. člen |
|
Seje občinskega
sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani delovnih teles občinskega sveta in delavci občinske uprave so se
na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati
na vprašanja članov občinskega sveta. |
|
28. člen |
|
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če
zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta
statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta. |
|
29. člen |
|
Občinski svet ima
svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek
odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov. |
|
3. Stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta |
|
30. člen |
|
Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poveljnike in štabe
civilne zaščite sektorjev oziroma krajevnih skupnosti. |
|
31. člen |
|
Operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v občini izvajajo poveljnik in štabi civilne zaščite občine,
poveljniki in štabi civilne zaščite sektorjev oziroma krajevnih
skupnosti ter poverjeniki za civilno zaščito. V ta namen pripravljajo
ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so
za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne
zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna
pooblastila. |
|
32. člen |
|
Župan ima sosvet
krajevnih skupnosti kot posvetovalno telo. |
|
33. člen |
|
Občinski svet lahko
ustanovi odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa:
– za obravnavo strokovnih podlag za odločitve sveta,
– za proučevanje posameznih področij,
– za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta,
– za pripravo in obravnavo odlokov in drugih splošnih aktov. |
|
34. člen |
|
Delovna telesa
ustanovi občinski svet z aktom, s katerim določi sestavo, delovno
področje in način dela delovnega telesa. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
35. člen |
|
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih
ugotovitvah. |
|
36. člen |
|
Nadzorni odbor
šteje pet članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z
večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi
predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov
občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci
občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev. |
|
6. Župan |
|
37. člen |
|
Občina ima župana
in enega ali več podžupanov.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje občinski
svet z večino glasov vseh članov na predlog župana. |
|
38. člen |
|
Župan opravlja
naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
39. člen |
|
Župan mora zadržati
izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora
navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je
neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt
objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena
občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
40. člen |
|
Župan ima pravico
udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati
sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati
obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta. |
|
41. člen |
|
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu. Župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti po pooblastilu nadomešča podžupan ali tajnik. Župan lahko
pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz 38. člena tega
statuta. |
|
42. člen |
|
Župan je za
izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren
svetu. |
|
7. Organi krajevnih skupnosti |
|
43. člen |
|
Organ krajevne
skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet volijo volivci po večinskem načelu s stalnim prebivališčem v
krajevni skupnosti za 4 leta. Za volitve se smiselno uporabljajo
določila zakona o lokalnih volitvah za volitve v občinski svet.
Svet krajevne skupnosti šteje največ 11 članov.
Število članov sveta posamezne krajevne skupnosti se na predlog sveta
krajevne skupnosti določi z občinskim odlokom. |
|
44. člen |
|
Svet odloča o vseh
zadevah v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno ali po pooblastilu
sveta občine.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki
urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom. |
|
45. člen |
|
Svet izvoli izmed
sebe predsednika.
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu,
vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika. |
|
8. Neposredne oblike odločanja občanov |
|
46. člen |
|
Neposredne oblike
odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in
ljudska iniciativa. |
|
47. člen |
|
Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti
oziroma naselij. |
|
48. člen |
|
Zbor občanov v
občini:
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih
organov,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
49. člen |
|
Zbor občanov v
krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje
skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
50. člen |
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo
najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni
skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej
skupnosti ali na pobudo njenega sveta. |
|
51. člen |
|
Občinski svet lahko
o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno
pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov
volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če
zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
|
52. člen |
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v
tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe
zakona o lokalnih volitvah. |
|
53. člen |
|
Občinski svet lahko
razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena,
da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za posamezno
krajevno skupnost.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov
volivcev v občini, o vprašanjih, ki se nanašajo na celo občino.
O vprašanjih, ki se nanašajo na določeno krajevno skupnost se mora
razpisati referendum na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev s stalnim
prebivališčem v tej krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe
50. in 51. člena tega statuta. |
|
54. člen |
|
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta,
mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa
odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov mora pristojni
organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. |
|
IV. OBČINSKA UPRAVA |
|
Organizacija občinske uprave |
|
55. člen |
|
Občinska uprava je
organizirana v dveh uradih: uradu župana in občinskem uradu.
Organizacija in delovno področje občinske uprave podrobneje določi
občinski svet na predlog župana. |
|
56. člen |
|
Naloge občinske
uprave opravlja občinski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo
oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen
tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinski urad ima v okviru občinskega računa poseben podračun.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na
svojem območju. |
|
57. člen |
|
Občinsko upravo
praviloma vodi župan.
Občinsko upravo lahko vodi tajnik, ki ga na predlog župana imenuje
občinski svet.
Tajnik je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta
ter za pravilno in zakonito delovanje občinske uprave odgovoren županu.
Za delo urada je tajnik odgovoren županu. |
|
58. člen |
|
Upravne naloge
občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno
tehnični delavci.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski
upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske
uprave. |
|
59. člen |
|
Tajnik, višji
upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače,
ki jo v skladu z zakonom ter sistemizacijo in pravilnikom o
nagrajevanju, določi župan. |
|
60. člen |
|
Občinska uprava
pripravlja gradivo za občinski svet, izvršuje odloke, odredbe,
pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po
pooblastilu sveta. |
|
61. člen |
|
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce
uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh,
za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
62. člen |
|
V upravnem postopku
o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti
odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po
posebnih postopkih določenih z zakonom. |
|
63. člen |
|
Tajnik skrbi in je
odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in
drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s
predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
64. člen |
|
O upravnih stvareh
iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo
delavci s srednjo strokovno izobrazbo. |
|
65. člen |
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Zoper odločitev
župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja
občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje,
oziroma njegov organ v sestavi. |
|
66. člen |
|
O izločitvi župana
v upravnih zadevah odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča tajnik. |
|
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave |
|
67. člen |
|
Ministrstvo vsako
na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov,
ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
68. člen |
|
Občani lahko
opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj
ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski
svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi
zakonitimi predpisi. |
|
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
69. člen |
|
Občina Rogaška
Slatina organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov
in zračnikov zaradi varstva zraka.
– varstvo pred požari. |
|
70. člen |
|
Občina Rogaška
Slatina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– skrbi za komunalni nadzor,
– skrbi za spominska obeležja
– deratizacijo in dezinfekcijo. |
|
71. člen |
|
Za izvajanje nalog
iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne
gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v
okviru občinske uprave. |
|
72. člen |
|
Občinski svet z
odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter
načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni
javni zavod. |
|
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
73. člen |
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. |
|
74. člen |
|
Prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu
občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz
davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki
od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani
odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje
občine. |
|
75. člen |
|
Sredstva proračuna
se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom
in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
76. člen |
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače
določeno. |
|
77. člen |
|
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanja proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega
proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju
posojila odloča župan. |
|
78. člen |
|
Občina oblikuje
svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar
najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet
na predlog župana.
Izločanje v rezervo se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do
31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2%
letni doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje
leto. |
|
79. člen |
|
Rezerva se
uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti
suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče,
epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in
rastlinski škodljivci: za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč
prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo
neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo
praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti
vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev rezerv odloča župan. |
|
80. člen |
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi
prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena
izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi
premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se
sprejema zaključni račun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega
leta za preteklo leto. |
|
81. člen |
|
Občina se sme
zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. |
|
82. člen |
|
Občina se lahko
zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in
naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po
sprejetju odločitve. |
|
83. člen |
|
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustavnoviteljica je občina, se smejo zadolževati
le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in
javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5%
zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. |
|
84. člen |
|
Prihodki občine za
financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– dodeljena sredstva požarne takse.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je
določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od
dohodnine, v višini določeni z zakonom. |
|
85. člen |
|
Prihodki občine za
financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in
gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je
določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da
se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od
višine, ki je določena za zakonom. |
|
86. člen |
|
Sredstva za tekočo
finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more
zagotoviti zagotovljene porabe. |
|
87. člen |
|
Finančno poslovanje
izvršuje računovodska služba.
Delo računovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor. |
|
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
88. člen |
|
Občinski svet
sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot
splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja
pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
občinski proračun in zaključni račun. |
|
89. člen |
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov
vseh članov občinskega sveta na dveh obravnavah. |
|
90. člen |
|
S poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta, postopek sprejemanja
splošnih aktov občine ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta. |
|
91. člen |
|
Z odlokom ureja
občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ureja področje javnih
služb.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom.
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj pet
odstotkov volilcev v občini.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
92. člen |
|
Z odredbo občina
uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja
v takih razmerah. |
|
93. člen |
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega
izvrševanja. |
|
94. člen |
|
Z navodilom se
lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri
izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
95. člen |
|
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj dve tretjini
navzočih članov občinskega sveta. |
|
96. člen |
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi (če ni v njih drugače
določeno). |
|
2. Posamični akti občine |
|
97. člen |
|
Posamični akti
občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti, sklepom ali odločbo, odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi
javnih pooblastil. |
|
98. člen |
|
Občinska uprava
odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
99. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine
oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja
občine, posega v njene pravice. |
|
100. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
101. člen |
|
Župan oziroma
občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v
upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita
tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončanimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
102. člen |
|
Župan lahko vstopi
v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient,
če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti,
prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
|
103. člen |
|
Občina Rogaška
Slatina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno
skupnost zaradi uresničevanje skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z
dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo
okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo
statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske
pristojnosti pokrajine. |
|
104. člen |
|
Na pokrajino
prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje
pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
|
105. člen |
|
Člane pokrajinskega
sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana, na tajnem
glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ
glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje
ponovi. |
|
106. člen |
|
Občinski svet lahko
z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v
skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in
opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina
navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede
razprava med občani in ugotovi njihova volja. |
|
107. člen |
|
Občine pri
opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo
med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo
skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog. |
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA |
|
108. člen |
|
Predlog za
spremembo in dopolnitev statuta oziroma za pripravo novega statuta lahko
da najmanj četrtina članov, predsednik sveta in župan.
O predlogu za spremembo, dopolnitev oziroma pripravo novega statuta
odloča občinski svet. |
|
109. člen |
|
Osnutek dopolnitev
in sprememb statuta in osnutek novega statuta izdela komisija pristojna
za pripravo statuta, sprejme pa ga občinski svet z večino glasov
prisotnih članov.
Občinski svet da sprejet osnutek sprememb, dopolnitev oziroma osnutek
novega statuta v javno razpravo.
Javna razprava osnutka sprememb in dopolnitev statuta ni potrebna, če so
te spremembe in dopolnitve izdelane na podlagi odločbe Ustavnega sodišča
Republike Slovenije, ali zaradi spremembe zakonodaje. |
|
110. člen |
|
Po končani javni
razpravi pripravi pristojna komisija za pripravo statuta predlog
sprememb in dopolnitev statuta ter predlog novega statuta in ga da v
sprejem občinskemu svetu. |
|
XI. PREHODNA DOLOČBA |
|
111. člen |
|
Ta statut začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 013-001/95 |
Rogaška Slatina,
dne 28. aprila 1995. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
Občine Rogaška Slatina |
Anton Krivec l. r. |
|