Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 16. člena Statuta Občine Hoče– Slivnica (MUV, št. 8/03) je občinski svet Občine Hoče–Slivnica na 29. redni seji, dne 15. maja 2006, sprejel

ODLOK

o občinskem lokacijskem načrtu za del naselja v Sp. Hočah (parcele št. 673, 674, 675, 676, 1224, vse k.o. Sp. Hoče)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme »Občinski lokacijski načrt za del naselja v Sp. Hočah (parcele št. 673, 674, 675, 676, 1224, vse k.o. Sp. Hoče)«, v nadaljevanju občinski lokacijski načrt, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 5020.

2. člen

(vsebina odloka)

Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del naselja v Sp. Hočah (parcele št. 673, 674, 675, 676, 1224, vse k.o. Sp. Hoče), v nadaljevanju odlok, določa:

• ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta,

• umestitev načrtovane ureditve v prostor,

• zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne ter druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,

• rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin,

• rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

• etapnost izvedbe in tolerance,

• obveznosti investitorjev,

• usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta.

Vsebine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v kartografskem delu, ki je sestavni del tega odloka in je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Hoče–Slivnica.

3. člen

(namenska raba)

V veljavnih prostorskih planskih dokumentih je za predmetno območje določena stanovanjska funkcija, ki jo je po možno kombinirati z ustrezno dopolnilno. Zato bodo v načrtovanih stavbah pretežno stanovanja, v vzhodno ležeči večstanovanjski stavbi pa v pritličju še knjižnica.

II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

4. člen

(ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta)

Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta, kjer bodo zgrajeni trajni objekti s pripadajočimi površinami, ki omogočajo njihovo uporabo, zajema del naselja v Spodnjih Hočah, zahodno od območja, kjer se že izvaja gradnja po konceptu v sprejetem zazidalnem načrtu (št. DN185/03). Seznam parcel v obravnavanem območju: 673, 674, 675, 676 in 1224, vse k.o. Sp. Hoče. Površina ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta znaša skupaj približno 1,3 ha.

5. člen

(vplivno območje)

Na osnovi 5. člena 2. točke Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Ur. list RS, št. 86/04), v nadaljevanju Pravilnik, je znotraj meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta tudi skupno vplivno območje pričakovanih vplivov. To torej ne sega izven meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta, ki je določeno na osnovi 5. člena Pravilnika, v kolikor se bodo vsa gradbena dela izvajala v skladu z veljavnimi predpisi.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(razmestitev predvidenih objektov)

Predvidena je gradnja dveh večstanovanjskih stavb, knjižnice in 24 vrstnih hiš, ureditev javnih (prometnih) površin in odprtega prostora, ureditev energetske, vodovodne ter druge komunalne infrastrukture.

7. člen

(večstanovanjski stavbi)

V severnem delu predmetnega območja ob regionalni cesti bosta locirani dve večstanovanjski stavbi. V vsaki bo ca 8-12 stanovanj. Dostopni bosta z južne strani, z nove stanovanjske ulice - (ceste 1) potekajoče vzporedno z regionalno cesto. V vzhodno ležeči večstanovanjski stavbi bo locirana knjižnica, ki bo dostopna z južne strani, iz ceste 1.

8. člen

(enostanovanjske stavbe - vrstne hiše)

Ob novi stanovanjski ulici (cesti B), pravokotni na regionalno cesto, bo organizirana vrstna zazidava. Predvidenih je 24 enot, ki bodo organizirane v skupinah po štiri enote.

9. člen

(enostavni objekti)

Na ureditvenem območju je dopustna gradnja naslednjih enostavnih objektov:

• pomožni objekti za lastne potrebe,

• ograje,

• pomožni infrastrukturni objekti ter

• izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

10. člen

(odprti prostor)

Površine, ki ne bodo pozidane s stavbami, cestami, pločniki in parkirnimi prostori, se bodo uredile kot funkcionalna zemljišča k posameznim stavbam ali vrstnim enotam. Na teh površinah okoli večstanovanjskih stavb bodo urejene: zelenica z zasajenim drevjem in grmovnicami, otroška igrišča, prostor za stepanje preprog, prostor za smeti – ekološki otok, dostopne in intervenčne poti, postavljene bodo klopi, itd…

Na površinah okoli vrstnih stavb pa bodo, poleg dostopne tlakovane ploščadi pred stavbami, urejene še zelenice z zasajenimi grmovnicami in drevjem, prostor za zbiranje odpadkov – smetarniki, na »vrtni« strani terase in na določenih mestih tudi vmesne poti do vrtov. Med obstoječimi in načrtovanimi vmesnimi potmi do vrtov se ne postavi ograja, tako da se širina teh poti razširi na 2,8 m.

11. člen

(javne površine)

Urejene bodo javne površine:

• vzporedno z regionalno cesto - podaljška novih stanovanjskih ulic - ceste 1 in ceste 2, ter

• pravokotno na regionalno cesto - nova cesta B.

Uredili se bodo tudi pločniki ob novih cestah ter parkirna mesta za obiskovalce ob cesti1.

12. člen

(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog:

• št. 3/1 »Umestitev načrtovane ureditve v prostor«,

• št. 3/2 »Prikaz lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje « in

• št. 3/4 »Zasnova prometne ureditve«,

Vertikalni gabariti pa so prikazani v grafičnih prilogah:

• št. 3/2 »Prikaz lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje « in

• št. 3/3 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«.

13. člen

(večstanovanjski stavbi)

Oblikovanje - v skladu z arhitekturnimi trendi in veljavnimi predpisi.

Tlorisni gabarit pritličja:

• zahodne stavbe - bruto 13.50m x 19m,

• vzhodne stavbe - bruto 16m x 39.3m..

Tlorisni gabarit etaž: bruto 13.50m x 19m,

Etažnost: K+P+2+M ali K+P+3.

Streha bo blaga enokapnica (naklon od 5 do 15%), kritina bo temne ali opečne barve, možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe, itd… Ti so kriti s pločevino ali drugim ustreznim materialom.

14. člen

(enostanovanjske stavbe - vrstne hiše)

Oblikovanje bo v skladu z arhitekturnimi trendi in veljavnimi predpisi

Tlorisni gabarit pritličja in etaž: bruto 8m x 11,6m.

Etažnost: K (delno ali v celoti) +P+1.

Streha: blaga enokapnica (naklon od 5 do 15%), kritina temne ali opečne barve, možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe, itd… Ti so kriti s pločevino ali drugim ustreznim materialom.

15. člen

(enostavni objekti)

Postavljanje enostavnih objektov, ki so določeni v 9. členu – v kolikor ni v tem občinskem lokacijskem načrtu (ali v besedilu ali v kartografskem delu) določeno - bo v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov, brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. list RS, št. 114/2003, 130/2004).

Posebna določila za enostavne objekte: Katerikoli pomožni objekti za lastne potrebe: streha bo ravna, krita s pločevino ali steklom ali plastiko ali drugim ustreznim materialom.

Medsosedske ograje pri vrstni zazidavi se postavijo na parcelno mejo. Dovoljen je betonski »cokl«.

16. člen

(odprti prostor)

Površine pripadajoče večstanovanjskima objektoma

Zelene površine se bodo horizontalno in vertikalno členile z vegetacijskimi prvinami in to s tratnimi površinami, drevesi in grmovnicami.

Površine pripadajoče vrstnim stavbam

Zasebni vrtovi se bodo urejali skladno z željami in zahtevami posameznikov vendar tako, da ne bodo motili sosedov. Izbor materialov in rastlinskih vrst, ki lahko vplivajo na podobo celotnega območja, se bo znotraj zasebnih površin podrejal ureditvi celote.

Prostor za zbiranje odpadkov – ekološki otoki

Pokriti bodo z nadstrešnico in ozelenjeni.

17. člen

(javne površine)

Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Prometne površine so podrobneje opisane v naslednjem členu - pogoji za urejanje prometnih površin.

IV. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE TER DRUGE KOMUNALNE INRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO

Pogoji za urejanje prometnih površin

18. člen

Prometno omrežje obravnavanega občinskega lokacijskega načrta je nadaljevanje izgradnje notranjega prometnega omrežja širšega območja, ki je delno že izgrajeno in se navezuje na regionalno cesto R III-929 (Hoče-Pohorska vzpenjača). Predvidene ceste bodo po izgradnji kategorizirane kot občinske ceste. Ceste so poimenovane z delovnimi imeni, ki so enaka kot v predhodnih strokovnih podlagah in zazidalnem načrtu.

19. člen

Ceste tega občinskega lokacijskega načrta so: cesta B, del ceste 1 in del ceste 2. Izgraditi je treba jugozahodna podaljška obstoječe ceste 1 in ceste 2 ter cesto B v celoti.

Cesta 1 je dvosmerna dvopasovnica s širino vozišča 5,5m, obojestranskim parkiranjem za osebna vozila širine 5.0m, pločnikom na severozahodni strani širine 2.0m in varovalnim pasom na jugovzhodni strani širine 0,75m. Južno od križišča s cesto B je 2.0m širok pločnik tudi na jugovzhodni strani. Cesta B je dvosmerna, dvopasovnica s širino vozišča 5,5m in obojestranskim pločnikom širine 2,0m. Cesta 2 je dvosmerna dvopasovnica s širino vozišča 5.5m, pločnikom na severozahodni strani širine 2,0m in bankino na jugovzhodni strani širine 0,75m.

20. člen

Potrebne parkirne površine za osebna vozila stanovalcev večstanovanjskih objektov je treba urediti kot obvoziščna parkirišča ob cesti 1. Pri tem je treba uporabiti normativ 1,5 parkirnega mesta / 1stanovanje. Za nestanovanjske dejavnosti je treba število potrebnih parkirnih mest določiti skladno z veljavnimi normativi. Na območju individualnih stanovanjskih objektov vzdolž ceste B je treba parkiranje urediti na lastnih parcelah. Pri tem je treba uporabiti normativ 2 parkirni mesti / 1stanovanjski objekt. Za parkiranje obiskovalcev na območju individualnih objektov se uporabijo vhodne ploščadi pred objekti. Na obvoziščnih parkiriščih ob cesti 1 je treba urediti parkirna mesta namenjena vozilom oseb z invalidskimi vozički. Potrebno število teh parkirnih mest je treba določiti skladno z veljavnimi normativi.

21. člen

Pešcem so namenjeni pločniki ob predvidenih cestah. Kolesarski promet je speljan po voziščih predvidenih cest. Kolesarski promet na regionalni cesti bo v končni fazi ureditve širšega območja speljan po skupnih obvoziščnih površinah za pešce in kolesarje. Na območju tega občinskega lokacijskega načrta bo zaradi tega treba razširiti jugovzhodni pločnik ob regionalni cesti. Pri ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov je treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika za projektiranje objektov brez grajenih ovir.

22. člen

Dostavni promet do večstanovanjskih objektov je treba urediti s ceste 1. Dostava do individulnih stanovanjskih objektov poteka z vozišča ceste B. Intervencijski promet je speljan po cestah in vhodnih ploščadih.

23. člen

Linije javnega avtobusnega potniškega prometa so speljane po regionalni cesti, ob kateri so urejena avtobusna postajališča, ki s pet minutnim radijem dostopnosti pokrivajo obravnavano območje. Dostop do avtobusnih postajališč je zagotovljen po obstoječem pločniku ob regionalni cesti.

Pogoji za komunalno in energetsko urejanje

24. člen

(splošno)

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode.

Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 7 »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«.

25. člen

(vodooskrba)

Zgraditi je treba vodovodni cevovod minimalne dimenzije DN 100, ki se na severu naveže na obstoječi vodovodni cevovod TPE DN 110 v Pohorski cesti in na jugu na obstoječ vodovodni cevovod TPE DN 90 v Gozdni ulici

26. člen

(odvajanje onesnaženih vod)

Treba je ločeno zbirati komunalne odpadne vode in padavinske vode.

Zgraditi je treba:

Fekalno kanalizacijo obravnavanega območja bo treba zgraditi tako, da bo gravitirala na južno stran območja, kjer se bo fekalna voda stekala v javno kanalizacijo v Gozdni ulici z iztokom na ČN Lestro - Ledinek. Stanovanjski objekti se bodo priključevali preko ustrezno dimenzioniranih hišnih priključkov.

Meteorni del kanalizacije je treba urediti tako, da bo le ta gravitiral v južni del obravnavanega območja oz v jarek ob obstoječih odbojkarskih igriščih.

Jarek, v katerega je speljan že izgrajen meteorni del kanalizacije in za del, ki je v pripravi, je treba kanalizirati z ustrezno dimenzijo betonskih cevi.

Čiste meteorne vode iz strešin se odvajajo neposredno preko peskolovov v meteorno kanalizacijo.

Odvajanje padavinskih voda iz parkirnih površin in ceste je treba voditi preko peskolovov in lovilcev olj.

27. člen

(elektrooskrba in javna razsvetljava)

Za napajanje novih objektov za del naselja Spodnje Hoče bo potrebno

• zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod iz obstoječe transformatorske postaje do predvidenih novih objektov,

• pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nizkonapetostne kabelske priključke in razvod,

• pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča čez katera bodo potekale trase prestavljenih in novih elektroenergetskih vodov

• v jugozahodnem delu zazidave je treba delno prestaviti VN elektro kabel v pločnik

Nove objekte, nove parkirne površine bo potrebno osvetliti s primernimi svetilkami

28. člen

(telekomunikacije in CATV)

Objekte je treba priključiti na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki poteka v Pohorski cesti pod pogoji upravljavca, za kar je treba naročiti ustrezen projekt priključitve. Vzporedno s telekomunikacijskim vodom se položi CATV kabel pod pogoji upravljavca.

29. člen

(plin)

Oskrba načrtovanih objektov v naselju je možna z utekočinjenim naftnim plinom UNP iz rezervoarjev. V primeru izgradnje tega sistema mora biti plinovodna inštalacija izvedena z veljavnimi predpisi, določenim v Pravilniku o utekočinjenem naftnem plinu in dimenzionirana tako, da bo možna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, saj je na območju občine Hoče, dolgoročno (predvideno do leta 2008 – 2010) načrtovana plinifikacija območja občine Hoče, z zemeljskim plinom.

30. člen

(ogrevanje)

Ogrevanje objektov se bo vršilo iz individualnih ogrevalnih enot. Energent bo lahko kurilno olje ali plin UNP.

31. člen

(odstranjevanje odpadkov)

Komunalne odpadke je potrebno zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim odlokom o načinu upravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

32. člen

(hrup in vibracije)

Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. List RS, št. 45/95, 66/96) spada območje zazidalnega načrta v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna vrednost hrupa po dnevi 55 decibelov, ponoči pa 45. Ker pa severni del območja leži ob regionalni cesti, je kritična raven hrupa (za dan 63 dBA, za noč 53 dBA). V skladu z uredbo je potrebno zagotovit ustrezno zvočno izoliranost novih objektov. Za preprečevanje hrupa v času gradnje pa je potrebno uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo. Delo je dovoljeno opravljati le v dnevnem času (6.00 – 22.00). Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti za vir hrupa.

33. člen

(zaščita pred onesnaženjem zraka)

Po Sklepu o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov,delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. list RS, št. 72/03), ki je bil izdan na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbe o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. list RS, št. 52/02), je predmetno območje opredeljeno v območje onesnaženosti zraka SI 1. Zanj velja II. stopnja onesnaženosti.

V skladu z navedeno Uredbo se mora na ustrezen način zagotoviti, da ravni onesnaženosti ne presežejo predpisanih mejnih vrednosti in da se obstoječa kakovost zraka ne slabša.

Za preprečevanje potencialnih emisij v zrak iz več virov je potrebno :

• med gradnjo upoštevati omilitvene ukrepe. Ti so predvsem uporaba gradbene mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti, ustrezno nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet, čiščenje javnih prometnih površin, prekrivanje deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala…

• predvideti ogrevanje z lahkim kurilnim oljem ali z plinom (UNP).

34. člen

(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)

Po Odloku o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV št. 19/98, 23/98 in 28/01) se območje nahaja v vplivnem varstvenem pasu – 4, zato je potrebno posege izvajat v skladu z njegovim 10 členom. Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

• pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

• odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

• odvodanjvanje z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podatlje, dokler lete niso predhodno prečiščene (lovilec olj);

• zgraditi je treba vodotesno kanalizacijo po veljavnih predpisih;

Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki obravnava varstvo voda.

35. člen

(tla)

Izkope, temeljenje in izvedbo zunanje ureditve je obvezno izvajati pod geomehanskim nadzorom.

Pri vseh posegih v prostor je treba plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

36. člen

(požarna varnost)

Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93 in 87/01).

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati:

• Pravilnik o požarnovarstvenih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. list SRS, št. 42/85),

• Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91)

• SIST DIN 14090 - površine za gasilce ob zgradbah in

• Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države.

O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. List SFRJ, št. 30/91). V skladu s 13. členom tega pravilnika je treba po tabeli 2 določiti skupno količino vode za gašenje požarov, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe načrtovanega območja. Skupna količina vode za gašenje je voda za gašenje z zunanjim in notranjim hidrantnim omrežjem ter morebitnimi sistemi za gašenje v objektih (z ozirom na arhitekturno zasnovo objekta IZC je treba preveriti požarnovarstvene pogoje glede vgradnje avtomatskih naprav za gašenje z vodo in s tem povezanih zahtev za oskrbo z vodo). Zunanje in notranje hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje iz zgoraj navedenega pravilnika glede pritiska, kapacitete in zagotovitve potrebnih količin vode za 2 urno gašenje.

Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov.

Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

Za vse ukrepe je treba z dnem 1. 1. 2005 pričeti upoštevati Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS, št. 31/2004). Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi (Pravilnik o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Ur. list SFRJ, št. 45/1967) in Pravilnik o UNP (Ur. List RS, št. 22/1991) ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

VII. OPIS NAČRTA PARCELACIJE

Načrt parcelacije je razviden iz grafične priloge št. 2/1 »Načrt parcelacije«.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE IN TOLERANCE

37. člen

(etapnost)

Ureditev predmetnega območja tega občinskega lokacijskega načrta je lahko v eni fazi ali pa se kot prva faza izvede komunal na, energetska in prometna infrastruktura ter omrežje zvez, nato pa sledi pozidava z objekti. Tudi ti se lahko fazno zgradijo. Posamezno fazo lahko predstavlja izgradnja več stanovanjskih objektov in posameznih nizov vrstnih hiš.

38. člen

(tolerance gradbenih parcel)

Tolerance gradbenih parcel:

±1,5m

Od tehničnih elementov za zakoličenje gradbenih parcel, določenih na karti št. 2 »Načrt parcelacije«, so možna tudi odstopanja v fazi izvedbe zakoličenja na terenu, vendar pod pogojem, da se ohrani koncept pozidave in v soglasju s posameznimi nosilci urejanja prostora le v kolikor so njihovi vodi tangirani ter v soglasju občino.

39. člen

(tolerance stavb)

Tolerance stavb:

Večstanovanjski stavbi:

Tlorisni gabarit pritličja in tipične etaže

- + 1m v vse smeri

- v pritličju je možno obe stavbi povezati

Nulta kota

- + 1m (v odnosu do ceste iz karakterističnega prereza)

Lega

- + 1m v vse smeri (brez vključene tlorisne tolerance – to pomeni možno odstopanje za 2m od prikaza v grafičnem delu ) Vrstne stavbe:

Tlorisni gabarit pritličja

- + 1,5m na vrtno stran, 1,2m proti ulici, končne enote dodatno 0,5m na stran

Nulta kota

- + 1m (v odnosu do ceste iz karakterističnega prereza)

Lega

- + 0,5m na vse strani, kar pomeni na vrtno stran vključno s toleranco tlorisa celo 1,5m

Nadstrešnice

Nad nenadkritim parkirnim mestom je mogoče postaviti še eno nadstrešnico. Tako je max št. nadkritih PM –2. Dimenzije posamezne nadstrešnice (za en avto ali dva) pa je možno glede na podane mere v občinskem lokacijskem načrtu še povečat za nadkritje dostopne poti ali maksimalno do širine vrstne enote (do 8m).

Nulta kota objektov se v skladu s členi predmetnega odloka določi v projektni dokumentaciji glede na niveleto nove stanovanjske ceste.

Zaradi rahlega naklona terena so nulte kote objektov na različnih višinah, zato se za vsak niz (objekt) natančno določijo v projektni dokumentaciji glede na niveleto novih stanovanjskih ceste, ki se tudi definira v projektni dokumentaciji.

Odstopanja od tehničnih elementov za zakoličenje objektov so dopustna v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možna pa so tudi odstopanja v fazi izvedbe zakoličenja na terenu, vendar pod pogojem, da se ohrani koncept pozidave in v soglasju s posameznimi nosilci urejanja prostora le v kolikor so njihovi vodi tangirani.

40. člen

(tolerance glede prostih - odprtih površin)

V projektni dokumentaciji je dopustno proste nezazidane površine okoli večstanovanjskih stavb, prikazanih v tem občinskem lokacijskem načrtu, urediti z enakimi elementi tudi drugače, vendar v skladu z veljavnimi predpisi.

Na površinah okoli vrstnih stavb pa je v projektni dokumentaciji možno te spremenit tako, da se pri končnih enotah povečajo tlakovane dovozne površine, da se spremeni odjemno mesto za smeti, da se poveča nadstrešnica na lastni parceli, da se poveča terasa na vrtni strani…

41. člen

(tolerance glede infrastrukturnih ureditev)

Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem zazidalnim načrtom, so dopustna v projektni dokumentaciji, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali tehničnih ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega, ekonomskega, gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega tako obstoječe prostorske razmere kot na okolje (voda, tla, hrup, zrak).

Pri odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih zadevni nosilci urejanja prostora podali k temu občinskem lokacijskem načrtu. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

42. člen

V novem prostorskem izvedbenem aktu, ki bo urejal predmetno območje po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta, naj se upoštevajo naslednje usmeritve za določitev meril in pogojev:

Na območju obdelave so dopustna:

- investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah

- gradnja enostavnih objektov, ki so opredeljeni v 9. in 15. členu tega odloka.

- združevanja in razdruževanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah, pri čemer se ne sme spreminjati zunanji izgled objekta.

Zagotoviti je treba predpisano število parkirnih mest za vsako stanovanje v stavbi.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

43. člen

Investitor zazidave mora izvesti celotno komunalno infrastrukturo in jo predati v brezplačno javno dobro. Glede na to, da izgradi komunalno infrastrukturo, se investitorja oprosti plačila komunalnega prispevka.

XI. KONČNE DOLOČBE

44. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti občinskega lokacijskega načrta)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za urbanistično zasnovo mesta Maribor (MUV št. 26/98) za območje obdelave tega občinskega lokacijskega načrta.

45. člen

(vpogled v občinski lokacijski načrt)

Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Hoče–Slivnica.

46. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem občinskega lokacijskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

47. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 032/00013/2006-08

Datum: 18. maj 2006

Župan Občine Hoče–Slivnica

Anton Obreht, prof. fi., s. r.