Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 2. alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (uradni list RS, št. 72/93) ter 10. in 12. člena začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA ŠP 9/1 – STRELIŠČE STT, IZ 9/1 – OŠ A. HOHKRAUT IN P 9/1 MEHANIKA

1. člen

V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Trbovlje  in družbenega plana občine Trbovlje, se za območje urejanja ŠP – Strelišče STT, IZ 9/1- OŠ A. Hohkraut in P 9/1 - Mehanika sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki jih je izdelal IBT – Razvoj mesta in arhitektura d.o.o. Trbovlje, pod št. 6246-3/201 v februarju 1994.

2. člen

Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo:

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor;

- soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti;

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

- prikaze obravnavanega območja iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M 1:5000;

- prikaze prostorskih ureditev in površin trajno varovanih gozdov na katastrskem načrtu v M 1:500;

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi odločitvami določajo:

I. Mejo območja urejanja;

II. Funkcijo območja urejanja;

III. Merila in pogoje za posege v prostor;

a. Merila in pogoje za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor;

b. Merila in pogoje za določanje funkcionalnih zemljišč;

c. Merila in pogoje za komunalno in prometno urejanje;

d. Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;

e. Merila in pogoje za delovanje DS;

IV. Končne določbe

4. člen

Merila in pogoji tega odloka so splošni in se konkretizirajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Lokacijsko dokumentacijo izdela pristojna organizacija za urbanistično načrtovanje.

V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se za konkreten poseg v prostor ponovno pridobijo tudi potrebna soglasja organizacij in skupnosti.

5. člen

Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav ter za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obravnavanega objekta, za kar zadostuje odločba o priglasitvi del.

6. člen

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, zahteva analizo prostorskih ureditvenih pogojev, če je to potrebno:

- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede reševanja prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnim posegom onemogočili racionalno izrabo prostora;

- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na območje urejanja.

Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi v okviru izdelave lokacijske dokumentacije.

I. MEJA OBMOČJA UREJANJA

7. člen

Meja območja urejanja ŠP – Strelišče STT, IZ 9/1- OŠ A. Hohkraut in P 9/1 – Mehanika je razvidna iz grafičnega prikaza prostorskih ureditvenih pogojev v 1:1000.

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje.

Opis poteka meje območja urejanja ŠP – Strelišče STT:

Izhodiščna točka meje območja urejanja je v SV delu obravnavanega območja in je na parcelni meji med parcelama št. 805/2 in 805/7 in sicer pri SZ vogalu objekta parcelne št. 805/6. od tu poteka meja proti J po vzhodni parcelni meji parcele št. 805/2 do ceste parcelne št. 1766, katero prečka v smeri JZ to je pravokotno na JZ parcelno mejo ceste parcele št. 1766. Nadaljuje se proti SZ in JZ po parcelni meji ceste do najjužnejšega dela območja (cca 27m od točke št. 1108). Od tu gre meja proti SV, prečka cesto parcelne št. 1766 v smeri proti J vogalu parcele št. 793/11 ter se nadaljuje po njeni JZ meji in JZ meji objekta parcelne št. 1733 do parcele št. 814/5. Tu se meja obrne proti Z in poteka po parcelnih mejah parcel št. 814/5 in 797/1 do SZ vogala parcele št. 797/3, prečka parcelo št. 797/1 v smeri zloma parcelne meje med parcelama 797/1 in 814/5 in gre naprej o njej proti Z. Nato se meja obrne proti SV in prečka parcelo št. 814/5 ter grapo in se po njej obrne proti V. V nadaljevanju gre po opornem zidu med parcelama št. 793/15 in 799/3, se obrne proti JV in poteka po opornem zidu in SV parcelni meji parcele št. 799/3 in 779/5 do opornega zidu. Od tu prečka parcelo 805/2 v smeri proti izhodiščni točki.

Opis poteka meje območja urejanja IZ 9/1- OŠ A. Hohkraut:

Izhodiščna točka meje območja je na SZ delu območja, na parcelni meji med parcelama št. 805/2 in 805/7 in sicer pri SZ vogalu objekta parcelne št. 805/6 (osnovna šola). Od tu poteka proti SV, JV in JZ po parcelni meji parcele št. 805/7 do parcelne št. 805/2 na JV delu območja, kjer preide na njeno JV parcelno mejo. Gre po njej do ceste, preko nje po parcelni meji med cestama parcelne št. 1766 in 1761/1 do najjužnejše točka območja, kjer se obrne proti SZ in poteka po JZ parcelni meji ceste parcelne št. 1766 cca 25m, se obrne proti SV, prečka cesto in se nadaljuje proti S po parcelni meji med parcelama št. 805/2 in 805/6 do izhodiščne točke.

Opis poteka meje območja urejanja P 9/1 – Mehanika:

Izhodiščna točka je najjužnejša točka obravnavanega območja in je na parcelni meji med parcelama št. 805/2 in 805/7 in sicer pri SZ vogalu objekta parcelne št. 805/6. Od tu poteka meja proti SZ preko parcelne št. 805/2 v smeri proti JZ parcelni meji parcele št. 800/2, gre po njej do parcele št. 800/7 in naprej po opornem zidu do začetka grape na parceli št. 814/5. Po njej gre proti Z cca 60m, se obrne proti SV in prečka parceli št. 814/5 in 802. Po cca 75m se meja obrne proti smeri V, prečka parceli št. 802 in 803/1 ter se na stiku s SV parcelno mejo parcele št. 803/1 obrne proti JV in poteka po SV meji parcele št. 803/1 in V parcelni meji parcele št. 805/1 do parcele št. 805/2. Naprej poteka po njeni južni parcelni meji vse do izhodiščne točke.

8. člen

Območje urejanja se nahajata v k.o. Trbovlje, in meri 2,76 ha (območje ŠP 9/1 meri 0,92 ha, IZ 9/1 le 0,40 ha in P 9/1 1,14 ha). V območju urejanja so sledeče parcele:

Območje urejanja ŠP 9/1 – Strelišče STT: 471, 793/2, 793/7, 793/8, 793/9, 793/10, 793/11, 797/1-d, 799/3-d, 799/4, 799/5, 805/2-d, 814/5-d, 1773, 1734, 1766-d;

Parcela št. 814/5-d je tajno varovani gozd na podlagi Odločbe o trajno varovalnih gozdov na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št 5/88).

Območje urejanja  IZ 9/1- OŠ A. Hohkraut:

805/2-d, 805/6, 805/7, 805/8, 1766-d;

Območje urejanja P 9/1 – Mehanika:

204/1, 793/1, 793/14, 793/15, 799/3-d, 800/2, 800/5, 800/6, 800/7, 800/8, 802-d, 803/1-d, 105/1, 805/2-d, 805/4, 805/5, 814/5-d, 1090, 1276, 1656, 1658;

Parcela št. 814/5 –d je tajno varovani gozd na podlagi Odločbe o trajno varovalnih gozdov na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št 5/88).

II. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA

9. člen

Območje urejanja ŠP 9/1 – Strelišče STT je na podlagi planskih dokumentov namenjeno športni dejavnosti, območje urejanja IZ 9/1- OŠ A. Hohkraut je namenjeno izobraževanju, območje P 9/1 – Mehanika pa proizvodnim in skladiščnim prostorom Mehanike Trbovlje. Pobočja nad objekti so strma in geološko nestabilna. Zaradi nevarnosti plazenja je gozd na tem področju opredeljen kot trajno varovalni.

Območja urejanja se navezujejo ena na drugo zato so združena v enem prostorskem dokumentu.

Obravnavano območje se glede na namensko rabo prostora deli na ureditvena območja za katera so podana merila in pogoji za posege v prostor.

Predvideni posegi v prostor naj ne spremenijo obstoječe namembnosti območja oz. na jo zgolj dopolnjujejo.

III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

a. Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor

V vseh območjih urejanja so dovoljeni splošni posegi:

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenice, dvorišča, parkirišča, pešpoti, platoji…);

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, vrtnih ograj ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh;

V območju urejanja ŠP 9/1 – Strelišče STT in P 9/1 – Mehanika, kjer je trajno varovani gozd (Odločba o razglasitvi trajno varovanih gozdov, Uradni vestnik Zasavja, št. 5/88) so izjemoma (s predhodno ugotovitvijo, da z nameravanim posegom v varovalni gozd ne bodo prizadete varovalne funkcije zaradi katerih so bili gozdovi zavarovani) dovoljeni le splošni posegi.

V varovalnih gozdovih se z gozdnogospodarskimi načrti ne predpisuje etata. Možne so le sanitarne sečnje po potrebi, posek posameznih težkih dreves, ki s svojo težo ogrožajo stabilnost tal, posek posameznega drevja ob gozdnem robu, ki se zarašča v intenzivne kmetijske površine ter občasen poseg nizke intenzitete na manjših položnejših predelih ali platojih, ki so kot enklave v območju varovanih gozdov in niso izločene v normalno gospodarjenje z gozdovi tako, da varovalne funkcije gozdov ne bodo prizadete. Krčitev trajno varovanih gozdov ter gozdov v njihovi neposredni bližini v pasu 60 m ni možna.

Območje urejanja ŠP 9/1 je namenjeno športni dejavnosti. Objekti bivšega otroškega vrtca so preuredili v namene športne dejavnosti (strelsko društvo). Območje nad streliščem je geološko nestabilno, zato je namenjeno zelenemu pasu mesta. V območju so dovoljeni naslednji posegi v prostor:

- dozidave, rekonstrukcije ter tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

- rušenje obstoječih objektov ter nadomestna gradnja;

- gradnja športno rekreacijskih objektov in naprav;

- postavitev začasnih objektov namenjenih turistični, gostinski in športni dejavnosti;

- urejanje površin za športne prireditve in rekreacijo;

- gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno – rekreacijsko dejavnosti (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali…)

- sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe rekreacije, gostinstva, trgovine in turizma;

Območje urejanja IZ 9/1 je namenjeno izobraževalni dejavnosti in je že pozidano z objektom osnovne šole z zidano telovadnico, dvoriščem in parkiriščem, tako da območje nima več prostih površin. V območju so zato poleg splošnih pogojev dovoljeni le še:

- tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije na obstoječih objektih in napravah;

Območje urejanja P 9/1 je namenjeno proizvodnji dejavnosti in skladiščem za potrebe Mehanike Trbovlje. Področje nad objekti je precej strmo in geološko nestabilno zato širitev proizvodnih objektov in skladišč tu ne priporoča. V območju so dovoljeni še posegi:

- tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije na obstoječih objektih in napravah;

- spremembe dejavnosti obstoječih objektov (reševanje  potrebnih skladiščnih prostorov znotraj obstoječih gabaritov);

- rušitev dolgotrajnih pomožnih objektov

11. člen

Novogradnje in nadomestne gradnje ter dozidave v območju so možne kolikor to dovoljujejo geološke danosti, dostopnost, opremljenost zemljišča s komunalnimi vodi ter predpisani požarnovarstveni in sanitarno-tehnični odmiki.

12. člen

Na geološko nestabilnem terenu,  je potrebno predhodno pridobiti geološko poročilo za nameravani poseg.

Geološko poročilo je sestavni del lokacijske dokumentacije.

13. člen

Novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali drugi posegi v prostor morajo v načelu vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto stanovanjske gradnje in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam. Prilagajajo se obstoječim objektom in zasnovi po:

- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča;

- odmiki od sosednjih objektov;

- višini in tlorisu objektov ter gradbeni črti;

- orientaciji objektov in smeri slemena;

- naklonu strehe;

- barvi in teksturi streh in fasad;

Pri gradnji vseh objektov je potrebno upoštevati osnovni značilnosti obstoječe gradnje v območju ter grupiranje objektov. Še posebno je potrebno varovati stavbno gmoto obstoječih objektov in upoštevati strešni naklon ter kvaliteto kritine in vse ostale detajle in fasadne elemente.

14. člen

Oblikovni kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni;

- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različico novega objekta do programsko enotnega okolja;

- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dinamiko;

Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije.

15. člen

Lega objektov:

- v območju, kjer ni izrazito začrtane gradbene linije objektov, mora biti odmik novih objektov min. 6,00 m od zunanjega roba;

- odmik objekta od parcelne meje mora biti tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta in njegovo uporabo z lastnega funkcionalnega zemljišča (tako, da ni motena sosednja posest). Ta odmik naj znaša min. 2,00 m. v primeru, kjer tega odmika ni možno zagotoviti se odmik od parcelne meje izjemoma lahko zmanjša, vendar si invenstitor v tem primeru pridobi vknjiženo služnost vzdrževanja objekta na sosednji parceli;

- odmik od sosednjih objektov mora biti tolikšen, da so zagotovljeni ustrezni požarnovarstveni in sanitarno – tehnični pogoji;

- pri individualni gradnji ta odmik znaša min. 6,00 m, pri proizvodni dejavnosti in skladiščih pa 1,5 –2 višini višjega objekta;

Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, dozidav, nadzidav stanovanjskih objektov in pomožnih ter gospodarskih objektov.

16. člen

Novogradnje in adaptacije:

Tloris praviloma podolgovat, daljša stranica po možnosti vzporedna s plastnicami. Višina objekta ne sme izstopati iz gabaritov sosednjih objektov, s tem da je pri visokoprtljičnih objektih zid maksimalne višine 1,00 m.

Streha mora biti dvokapnica z naklonom 30 – 35, kritina pa temna – opeka ali tegola  pri proizvodnih objektih alu pločevina  (svetla, salonitna, plastična ni dovoljena). Objekti naj bodo ometani, barve od ubito bele do svetlih pastelnih barv, obdelava lesnih elementov na stavbnem pohištvu pa naj bo v temni barvi.

17. člen

Dozidave:

Dozidava objekta se mora skladati s celotno stavbno maso objekta in mora biti skladna z oblikovanjem gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Dozidana površina naj praviloma ne presega 40% zazidane površine obstoječega objekta. V primerih, ko se dograjuje manjši objekt je dozidana površina lahko večja, vendar usklajena z določili 13. člena.

Če se objekt dograjuje mora biti nagib strešine v istem naklonu kot pri osnovnem objektu z enako kritino.

Ravne strehe so dopustne le kot terase.

18. člen

Nadzidave:

Nadzidava lahko obsega celoten tloris ali samo njegov del.

Ob nadzidavi celotnega tlorisa je potrebno kritino prilagoditi določilom odloka.

19. člen

Pomožni objekti:

Pomožni objekti za potrebe občanov po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.

Pomožni objekti se lahko gradijo le kot samostojni objekti na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš. Objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni s stanovanjskim objektom ter grajenim okoljem.

Velikost pomožnega objekta ne sme presegati 12 m2, lahko je le pritlične izvedbe, streha pa mora biti dvokapnica.

20. člen

Spremembe namembnosti in dejavnosti;

Sprememba dejavnosti se mora prilagajati namembnosti območja in mora biti brez kvarnih vplivov na območje in sosednja območja.

V območju so dovoljene dejavnosti:

- proizvodnja dejavnost

- trgovska, gostinska in turistična;

- storitvena in uslužnostna;

- predstavniška in druge manjše poslovne dejavnosti;

Presoja vplivov na okolje se opravi v postopku pridobitve dovoljenja. Za gostinsko dejavnost je potrebno predhodno pozitivno mnenje sveta krajevne skupnosti.

Pri spremembi namembnosti objektov mora investitor zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi.

21. člen

Vzdrževanje in adaptacije:

Pri navedenih delih je potrebno:

- ohraniti prvotne členitve fasad;

- pri zamenjavi kritine ni dopustna uporaba svetlosivih kritin in valovitega salonita;

- objekti pa naj bodo ometani v svetlih nevsiljivih tonih.

22. člen

Začasni objekti in urbana oprema:

Začasni objekti in naprave namenjeni zadovoljevanju potreb storitvenih in družabnih dejavnosti, sezonski turistični ponudbi ali prireditvam se lahko postavijo na površinah, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajni poseg v prostor. Za njihovo namembnost veljajo pogoji, ki veljajo za takšne trajne posege v prostor. Postaviti jih je mogoče na zemljiščih, ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in ne motijo dejavnosti, kateri je območje namenjeno.

Reklamne table, turistične oznake in druga urbana oprema odprtega prostora mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov (upoštevati je potrebno 106. člen zakona o cestah). Postavi se lahko na zemljišču, za katero je bilo pridobljeno soglasje lastnika.

Urbana oprema odprtega prostora kot so nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila,… mora biti oblikovana enotno (uporabijo naj se tipizirani elementi).

Plakatiranje je dovoljeno le na posebej oblikovanih in označenih javnih mestih.

23. člen

Urejanje okolice in javnih površin:

Okolico objektov in vse posege v prostor je potrebno urediti v smislu obstoječe kulturne krajine.

Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.

Nivojske razlike se premoščajo z brižinami, le izjemoma z odpornimi zidovi, ki naj bodo obdelani z naravnimi materiali in ne smejo presegati višine 0,40 m nad raščenim terenom.

Ograje niso dovoljene. V kolikor je to nujno potrebno zaradi zavarovanja zemljišča, objektov in naprav pred vplivi okolice, morajo biti ustrezno oblikovane in prilagojene celotni arhitekturi območja. Locirajo se lahko na parcelno mejo, vendar tako, da ne ovirajo preglednosti na cestnih površinah. Priporočajo se ograje iz grmovnic, lahko pa so tudi lesene, vendar ne višje od 0,90 m. Kovinskih ograj in ograj iz armiranega betona se ne dovoljuje.

Vse obstoječe zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati. Ni dovoljeno uničevati drevja in grmovnic ter spreminjati okoliških pogojev, ki so potrebni za njihov razvoj.

Ustrezno je potrebno vzdrževati in dograjevati tudi javno razsvetljavo.

b. Merila in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč

24. člen

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih in gospodarskih objektov, konfiguracijo terena, parcelne meje, lokacijo komunalnih  vodov, lego sosednjih objektov in druge rabe zemljišč;

- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje). Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen v širšem območju.

25. člen

Gradbena parcela za individualno stanovanjsko hišo lahko meri največ 600 m 2, za proizvodne in športne objekte pa se velikost prilagaja potrebam dejavnosti, ki se vrši v njih.

Velikost gradbene parcele ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju za več kot 25%.

Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 2,75m.

Za proizvodnje in športne objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta minimalno 5,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 3,50 m.

Za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča oz. mora le ta stati na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.

Za vse objekte velja, da kolikor je parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril), se upošteva kot funkcionalno zemljišče dejanska površina parcele.

Pri vseh novih posegih v prostor se velikost funkcionalnega zemljišča določi v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja.

c. Merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje

26. člen

Vsi novozgrajeni in vsi objekti, ki se bodo adaptirali, nadzidali ali dozidali se morajo obvezno priključiti na javno komunalo, (v primeru, da je že zgrajena), energetsko in prometno infrastrukturo.

Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti,…)

27. člen

Prometno urejanje:

Pri prometnem urejanju je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo).

- interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno omrežje pravilno izvedeni s skupnim priključkom, tako da se z njim ne ovira promet in da se ne poškoduje cesta (108. in 109. člen zakona o cestah). Uredijo se s soglasjem pristojnega upravljalca cest;

- vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, da dovoza na parcelo ni mogoče urediti neposredno z javne prometne površine, je potrebno zagotoviti služnostno pot preko sosednjega zemljišča;

- uvozi na dvorišča morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja javnih cest;

- vsi objekti morajo imeti zagotovljen urgentni dostop. Individualne vsaj z ene smeri, javni pa vsaj iz dveh smeri;

 - pri novogradnji in dozidavi je potrebno upoštevati odmik od prometnih površin in gradbeno črto zgrajenih objektov;

- parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj;

- na površinah, ki so namenjena notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni sanitarni posegi, skladno z osnovnim namenom teh površin;

- v varovalnem pasu cest so dovoljeni le posegi po določilih 100. in 101. člena zakona;

- vse posege na cesti in v njenem varovalnem pasu lahko izvaja le organizacija določena v 99. členu zakona;

Komunalno in energetsko urejanje;

28. člen

Pri gradnji je potrebno upoštevati vse obstoječe sanitarno – tehnične predpise, zagotoviti je potrebno predpisane odmike med kanalizacijo in vodovodom (horizontalni odmik 0,50m). V kolikor to ni možno doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi zatraviti ter vrisati v kataster pri geodetski upravi. Nadzemne energetske objekte je potrebno postavljati nevpadljivo.

29. člen

Vodovodno omrežje:

- vodovod mora imeti takšno zmogljivost, da je zagotovljena požarna zaščita območja ter priključitev novih uporabnikov. Ker obstoječi sekundarni cevovodi ne dovoljujejo dodatnih priključitev, je potrebno vodooskrbo v območju projektno obdelati;

- vsi obstoječi in novozgrajeni objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca vodovoda;

- v območju mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.

30. člen

Kanalizacijsko omrežje:

- obstoječi objekti so priključeni na ločen sistem kanalizacijskega omrežja, stem da fekalne vode iztekajo v javno kanalizacijo preko greznic;

- kolektorsko omrežje od Trga revolucije do STT je potrebno čimprej izvesti ter po izgradnji CCN objekte priključiti nanj

- meteorne vode iz povodnih površin je potrebno predhodno očistiti z lovilci maščob, ter jih speljati v lokalno meteorno kanalizacijo, ostale meteorne vode iz zelenih in gozdnih površin pa je potrebno speljati v naravne recipiente (odprte jarke);

- tehnološko odpadne vode je možno priključiti na kanalizacijsko omrežje, le če so predhodno očiščene do te mere kot to zahteva sanitarna inšpekcija;

- uporabnikom prostora, ki na svojem dvorišču skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije…) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi ta v celoti prestreže;

- uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo;

- pri urejanju greznic je potrebno upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85);

31. člen

Ogrevanje:

- ogrevanje objektov v območju urejanja je predvideno z vročevodnim omrežjem (v glavnem so že vsi objekti priključeni nanj);

- kjer le to še ni urejeno je do izvedbe le – tega možno ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov na lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin;

- ureditev deponij za lahko kurilno olje morajo biti izvedene po Pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67);

- postavitev nadzemnih cistern za tekoči naftni plin se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91). 

32. člen

Odpadki:

- v območju urejanja je potrebno urediti organizirano zbiranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo;

- odpadki se zbirajo v tipizirane zabojnike, okolica teh pa je urejena;

- odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje;

- glede odvažanja odpadkov in deponiranja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš ( Uradni list SFRJ, št. 80/70) in Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št 8/78, 20/86).

33. člen

Električno in PTT omrežje:

- za novogradnje mora upravljalec električnega omrežje zagotoviti ustrezne napetostne razmere na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju;

- ob glavnih cestah in ulicah je potrebno dograditi javno razsvetljavo;

- električno omrežje naj bo urejeno v kabelski izvedbi, kjer to omogočajo danosti so elektrovodi lahko prostozračni, vendar ne smejo potekati v smeri varovalnih pogledov;

- v primeru, da je na mestu predvidene gradnje ali dozidave položen zemeljski kabel je potrebno pred pričetkom del  zakoličit traso kablovoda;

- nadzemni energetski objekti naj se postavljajo nevpadljivo;

- za vsako spremembo namembnosti prostorov, novogradnjo ali dozidavo je potrebno soglasje Elektro Trbovlje;

- eventuelne prestavitve ter potrebni elaborat prestavitve zaradi novih posegov izvaja upravljalec na stroške investitorja;

- izvedbo novih in obnovitev obstoječih telefonskih priključkov je potrebno po možnosti realizirati z zemeljskim kablom;

d. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja

34. člen

Za zagotovitev kvalitetnejšega sanitarno – higienskega in epidemiloškega varstva občanov ter varstva elementov fizičnega okolja, tako da se v čimvečji meri omeji možnost poslabšanja bivalnih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalstva ter degradacije okolja je potrebno;

- pristopiti k sanaciji obstoječih virov motenj v okolju;

- dograditi oz. urediti komunalno infrastrukturo;

- pri projektiranju in gradnji objektov upoštevati zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št 45/67) in Pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).

35. člen

Požarnovarstveno urejanje:

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93):

- z merili in pogoji za lego objekta tega odloka preprečujemo širjenje in prenos požara z objekta na objekt. V kolikor potrebnega odmika ni možno zagotoviti, se le-ta lahko zmanjša ob pogoju, da se zagotovijo drugi požarnovarstveni in tehnični ukrepi;

- do vsakega objekta mora biti zagotovljen dovoz z gasilskimi vozili, do javnega objekta mora biti dovoz z dveh smeri;

- evakuacija ljudi poteka na proste zelene površine, ki jih je v območju dovolj;

- zunanja hidrantna mreža mora biti zasnovana po Pravilniku o teh. norm. za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) tako, da bo mogoče požar na vsakem objektu gasiti iz dveh smeri;

- vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode ter bo urejena požarna zaščita celotnega območja urejanja;

-  po Pravilniku o tehničnih norm. za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni lost SFRJ, št. 30/91) znaša količina vode na en požar 10 l/s, ne glede na odpornost objekta proti požaru v sklopu naselja;

- pri proizvodnjih objektih in skladiščih je potrebno upoštevati veljavne predpise glede na dejavnost, ki se v objektih opravlja, tega področja;

-  upoštevati je potrebno še vse veljavne predpise ter podzakonske predpise, ki bodo sprejeti  na podlagi zakona o varstvu pred požarom;

36. člen

Varovanje zraka:

 Vsi viri emisij morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo škodljivih snovi oz. da njihova koncentracija ni večja od dovoljene.

Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93), s tem da se predvidi način ogrevanja, ki ne izpušča v zrak večjih količin škodljivih snovi, kot je to dovoljeno po tem zakonu ter Odloku  o norm. za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaženja (Ur. list SRS, št. 19/88). Upoštevati je potrebno tudi Odlok o varstvu zraka na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 9/87, 23/89 in 5/91) ter Zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74).

37. člen

Varstvo pred hrupom:

Za varstvo pred hrupom je potrebno:

- zmanjšati prekomeren hrup na izvoru z aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih oken);

- v območju  so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa;

- upoštevati normative še veljave določbe Zakona o varstvom pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter Odlok o maks. dovoljenih ravneh hrupa za posamezno območje okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

38. člen

Varstvo voda:

Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno z merili in pogoji za komunalno opremljanje.

Na geoloških labilnih območjih je potrebno predhodno pridobit hidrogeološko mnenje.

Pri varovanju vode je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86), Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št 33/78) ter Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).

39. člen

Varovanje tal:

Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celotni debelini jo deponirati na primernem kraju in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za izboljšanje neplodnih zemljišč. Med gradnjo mora izvajalec vegetacijo zavarovati pred poškodbami.

Po končani gradnji mora urediti okolico objekta, odstraniti provizorije in odvečni material.

Nelegalna odlagališča odpadkov je potrebno v dogovoru z lastnikom urediti in sanitirati do takšne mere, da le-ta ne bodo degradirale sicer kvalitetnih ambientov.

e. merila in pogoji za delovanje DS

40. člen

To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov.

IV. KONČNE DOLOČBE

41. člen

Prostorsko ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno navpogled pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo pri upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje prostora.

42. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

43. člen

Ta odlok  začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 35200-8/94

Datum: 03.04.1995

PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SVETA

OBČINE TRBOVLJE

Slavko POTRATA

s.r.