|
Na podlagi 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - UPB 2, 76/08, 79/09 in 51/10) in 20. člena
Statuta Občine Tolmin
(Uradni list RS, št. 13/09) je Občinski svet Občine Tolmin na 35. seji
dne 6. 7. 2010 sprejel |
|
P O S L O V N I K |
|
Občinskega sveta
Občine Tolmin |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Poslovnik Občinskega
sveta Občine Tolmin (v nadaljnjem besedilu: poslovnik) ureja
konstituiranje, organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine
Tolmin (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in
dolžnosti članic in članov Občinskega sveta Občine Tolmin (v nadaljnjem
besedilu: člani sveta). |
|
2. člen |
|
(1) Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. |
|
(2) Delovanje
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom uredi tudi v aktih o
ustanovitvi ali s samostojnimi poslovniki. |
|
(3) V besedilu
uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. |
|
3. člen |
|
Svet in njegova
delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
|
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
(2) Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov ali gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma so državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
|
(1) Svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih, slavnostnih in žalnih sejah. |
|
(2) Redne seje skliče
župan najmanj štirikrat v koledarskem letu. |
|
(3) Izredne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
|
(4) Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
|
(5) Slavnostne seje
se sklicujejo ob prazniku občine in ob drugih svečanih priložnostih.
|
|
(6) Žalne seje se
lahko sklicujejo ob smrti ali obletnici smrti pomembnih javnih
osebnostih. |
|
(7) Slavnostne in
žalne seje se ne številčijo. |
|
6. člen |
|
Svet predstavlja
župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
7. člen |
|
(1) Svet uporablja s
statutom občine določen pečat, v katerega notranjem krogu je navedeno
ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«. |
|
(2) Svet uporablja
pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah
ter na dopisih. |
|
(3) Za hrambo in
uporabo pečata skrbi direktor občinske uprave ali po njegovem
pooblastilu drugi delavec občinske uprave. |
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
8. člen |
|
(1) Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan praviloma dvajset dni po
izvolitvi članov sveta, vendar ne kasneje kot trideset dni po izvedbi
drugega kroga volitev župana. |
|
(3) Zaradi priprave
na prvo sejo skliče dotedanji župan predstavnike kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta. Predstavniki list se (med drugim)
dogovorijo za stalni sedežni red članov sveta v dvorani. Če se do
konstituiranja o tem ne dogovorijo, sedežni red določi svet na prvi seji
s sklepom. |
|
9. člen |
|
Dnevni red
konstitutivne seje, ki je hkrati 1. redna seja novoizvoljenega sveta, je
sledeč: |
|
1. Ugotovitev
sklepčnosti. |
|
2. Razprava in
sklepanje o imenovanju Komisije za potrditev mandatov. |
|
3. Poročilo Občinske
volilne komisije o rezultatih volitev za župana in člane sveta.
|
|
4. Razprava in
sklepanje o potrditvi mandatov članom sveta na podlagi poročila Komisije
za potrditev mandatov. |
|
5. Razprava in
sklepanje o pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župan.
|
|
6. Ugotovitev sveta o
izvolitvi župana. |
|
7. Slovesna prisega.
|
|
8. Nagovor
novoizvoljenega župana. |
|
9. Razprava in
sklepanje o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
10. člen |
|
(1) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma drug član
sveta, katerega določi svet. |
|
(2) Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko Komisijo za
potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane
komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po
vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso z večino opredeljenih
glasov navzočih članov sveta imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
(3) Komisija za
potrditev mandatov na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta. |
|
(4) Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, Komisija za
potrditev mandatov na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
11. člen |
|
(1) Mandate članov
sveta potrdi svet na predlog Komisije za potrditev mandatov potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi članov sveta ter
vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov
kandidatnih list. |
|
(2) Svet odloči
skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa
odloča posebej. |
|
(3) Član sveta,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidatne liste. |
|
(4) Svet posebej
odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov
kandidatur na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana ter na podlagi poročila Komisije za potrditev mandatov.
Pri odločanju o pritožbi ne sme glasovati izvoljeni kandidat za župana,
ki je bil hkrati izvoljen za člana sveta in je zoper njegov mandat za
župana vložena kakršnakoli pritožba. |
|
12. člen |
|
(1) Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
(2) S konstituiranjem
sveta preneha mandat tudi članom nadzornega odbora občine ter članom
stalnih in občasnih delovnih teles. |
|
(3) Kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena tega
poslovnika, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
|
13. člen |
|
(1) Člani sveta in
župan po potrditvi mandatov podajo slovesno prisego. |
|
(2) Slovesna prisega
se glasi: |
|
»Prisegam, da bom
vestno in odgovorno opravljal(a) svoje dolžnosti v skladu s pravnim
redom Republike Slovenije in Občine Tolmin ter z vsemi močmi deloval(a)
za čast, blaginjo in razvoj Občine Tolmin in njenih prebivalcev.« |
|
14. člen |
|
(1) Ko je svet
konstituiran, najprej imenuje izmed članov sveta Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.
|
|
(2) Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sestavlja pet članov sveta, ki
so predstavniki tistih list kandidatov, ki so na volitvah članov sveta
prejele največje število glasov. |
|
15. člen |
|
(1) Člana sveta, ki
mu predčasno preneha mandat, nadomesti kandidat za člana sveta, katerega
mandat na predlog Komisije za mandatne vprašanja, volitve in imenovanja,
potrdi svet. |
|
(2) Kandidat za člana
sveta sme glasovati o potrditvi svojega mandata. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
16. člen |
|
(1) Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
(2) Član sveta ima
pravico: |
|
- predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana, |
|
- predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti, |
|
- glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov, |
|
- sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej,
|
|
- predlagati
kandidate za člane organov, delovnih teles sveta in organov javnih
zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij, katerih ustanoviteljica
ali soustanoviteljica je občina, oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
(3) Član sveta ima
tudi druge pravice, ki niso zajete v tem poslovniku, omogoča pa jih
zakonodaja, statut občine ter drugi predpisi in splošni akti občine.
|
|
(4) Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, za katere izve pri svojem delu
in so z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, opredeljene kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti. |
|
(5) Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter do
plače oziroma nagrade za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega
funkcionarja. |
|
17. člen |
|
(1) Član sveta ne
more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za
mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal na seji sveta ali
njegovega delovnega telesa. |
|
(2) Član sveta uživa
imuniteto v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena od potrditve, do
prenehanja mandata. |
|
18. člen |
|
(1) Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
informacije in pojasnila, ki so mu potrebna za opravljanje njegove
funkcije, ti pa so mu jih dolžni posredovati. Če član sveta izrecno
zahteva informacije oziroma pojasnila v pisni obliki, mu je treba to
zagotoviti. |
|
(2) Član sveta ima
pravico županu ali direktorju občinske uprave dajati pobude za ureditev
določenih zadev ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
19. člen |
|
(1) Član sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
|
(2) Na vsaki redni
seji sveta, razen na konstitutivni, mora biti predvidena posebna točka
dnevnega reda za vprašanja in pobude članov sveta. |
|
(3) Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje
pooblaščeni član sveta, pobudnika na to opozori in ga pozove, da
vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
(4) Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave oziroma njun namestnik poda odgovor praviloma na naslednji seji
sveta, najkasneje pa v roku treh mesecev od seje sveta na kateri je bilo
vprašanje zastavljeno. |
|
20. člen |
|
(1) Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
|
(2) Če svet odloči,
da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni
red prve naslednje redne seje. |
|
21. člen |
|
(1) Član sveta ali
delovnega telesa ima pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
delovnih teles, katerih član je. |
|
(2) Če se član sveta
ali delovnega telesa seje ne more udeležiti, mora o tem in o razlogih za
odsotnost obvestiti tajništvo občine najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti tajništvo občine
o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
|
(3) V primeru, da
član sveta zapusti sejo sveta ali njegovega delovnega telesa, preden je
ta zaključena, je dolžan o tem obvestiti predsedujočega. Član sveta se
lahko udeležuje tudi sej drugih delovnih teles in ima pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
(4) Če se član
delovnega telesa ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem
letu, ne da bi svojo odsotnost sporočil, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga svetu njegovo razrešitev iz delovnega telesa. |
|
IV. IZLOČITEV ZARADI
PRISTRANOSTI |
|
22. člen |
|
Razlogi za izločitev
člana sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi pristranosti so
podani v naslednjih primerih: |
|
- v zadevah, v
katerih je z materialno vrednostjo nad deset povprečnih plač v Republiki
Sloveniji za pretekli mesec udeležen on sam, njegov zakonec ali
izvenzakonski partner, njegov prednik ali potomec, brat, sestra ali
oseba, s katero je v isti stopnji v svaštvu, njegov posvojitelj ali
posvojenec ter njun potomec, zakonec ali izvenzakonski partner, njegov
rejnik, rejenec ali oseba v njegovem skrbništvu, |
|
- v zadevah z
materialno vrednostjo nad deset povprečnih plač v Republiki Sloveniji za
pretekli mesec, v katerih je postavljen kot pooblaščenec stranke,
|
|
- v zadevah, v
katerih je udeleženo podjetje, zavod ali druga organizacija, v kateri
ima svoj kapitalski delež, ki presega 25% celotne vrednosti ali vrednost
desetih povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekli mesec,
|
|
- če obstajajo drugi
tehtni razlogi, zaradi katerih bi lahko obstajal dvom o njegovi
nepristranosti. |
|
23. člen |
|
(1) Pobudo za
izločitev lahko poda vsak član sveta s pisno obrazložitvijo, ki jo
predloži predsedujočemu na seji sveta. |
|
(2) V primeru, da se
član sveta, zoper katerega je vložena pobuda za izločitev, z izločitvijo
ne strinja, ima pravico do ustnega ugovora. Če se član sveta z
izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje. Če se član sveta z
izločitvijo ne strinja, nima pravice glasovati o svoji izločitvi. |
|
24. člen |
|
Izločitev pomeni le
izločitev iz odločanja z glasovanjem. Izločeni član sveta lahko sodeluje
pri razpravi. |
|
25. člen |
|
Postopek izločitve se
opravi takoj, ko se izve za razlog izločitve. |
|
V. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
|
26. člen |
|
(1) Svet je najvišji
organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
|
|
(2) Svet opravlja
zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določa statut občine na podlagi
ustave in zakona. |
|
VI. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
27. člen |
|
(1) Svet dela in
odloča na sejah. |
|
(2) Seje sveta
sklicuje župan. |
|
(3) Župan sklicuje
seje sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po sklepu sveta
in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine.
|
|
(4) Seje sveta
praviloma potekajo v Veliki sejni sobi Občine Tolmin. |
|
(5) V času seje sveta
morajo biti v Veliki sejni sobi izobešene od leve proti desni zastava
Evropske unije, zastava Republike Slovenije in zastava Občine Tolmin. |
|
28. člen |
|
(1) Vabilo za redno
sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje
sedem dni pred dnem določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo k predlaganim točkam dnevnega reda. Dodatno gradivo se lahko
pošlje tudi kasneje, če vsebina gradiva dodatno pojasnjuje točko
dnevnega reda in je pomembna pri odločanju, vendar najkasneje tri dni
pred sejo. |
|
(2) Vabilo za sejo
sveta z gradivom se pošlje tudi županu, predsedniku nadzornega odbora
občine, Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu ter občinskim predsednikom
političnih strank, zastopanih v svetu, če ti niso člani sveta. Vabilo z
gradivom se objavi tudi na spletni strani občine. |
|
(3) Vabilo za sejo
sveta se pošlje tudi direktorju občinske oprave, vodjem oddelkov in
predsednikom krajevnih skupnosti in predstavnikom sredstev javnega
obveščanja. |
|
(4) Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
ali direktor občinske uprave. |
|
(5) Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. O
tem odloča župan. |
|
(6) Vabila skupaj z
gradivom se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, lahko pa tudi
na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti,
če tako s pisno izjavo naroči prejemnik. |
|
29. člen |
|
(1) Izredna seja
sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih, točno določenih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo sveta lahko
skliče župan na svojo zahtevo, na zahtevo najmanj četrtine članov sveta,
na zahtevo nadzornega odbora ali delovnega telesa. |
|
(2) V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in
občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
(3) Izredno sejo
sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, nadzorni odbor ali delovno telo, ni sklicana v roku sedmih dni od
predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, nadzorni odbor ali delovno
telo, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V
tem primeru so dolžni sklicatelji v vabilu za sklic seje predlagati tudi
člana sveta, ki bo vodil sejo. |
|
(4) Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 28. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine. |
|
(5) Če razmere
terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče ob upoštevanju
najkrajšega možnega roka, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi
člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se dnevni red seje
predlaga na sami seji, hkrati s predložitvijo pripadajočega gradiva.
Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
30. člen |
|
(1) Dopisna seja se
lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta, in sicer v
pisni obliki po pošti, po telefonu ali s pomočjo elektronske pošte. Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine,
o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje
vsebovati točen datum in uro, do katere seja traja. |
|
(2) Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo posredovano vsem članom sveta, od katerih
jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani sveta, ki so glasovali. |
|
(3) Predlog sklepa,
ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina
članov sveta, ki so glasovali. |
|
(4) O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Če se glasuje telefonsko,
se o rezultatih glasovanja posameznikov sproti vodi zapisnik. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
31. člen |
|
(1) Župan pripravi
predlog dnevnega reda seje sveta. |
|
(2) Člani sveta,
župan in delovna telesa sveta lahko predlagajo posamezne točke dnevnega
reda. |
|
(3) V predlog
dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo
so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
(4) Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
|
(5) Svet praviloma ne
more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom sveta:
|
|
- ni bilo predloženo
gradivo zanje, |
|
- če k njim ni dal
svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, |
|
- če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo ni
bilo ustanovljeno. |
|
(6) Svet lahko
odloči, da se v dnevni red seje dodatno uvrstijo zadeve le, če je
obravnava nujna. |
|
32. člen |
|
(1) Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
(2) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta, oziroma član sveta, ki ga drugi člani sveta
izvolijo. |
|
(3) Izredno sejo
sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu
z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
33. člen |
|
(1) Seje sveta so
javne. |
|
(2) Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na seji. |
|
(3) Občane se o seji
obvesti z objavo vabila z gradivom za sejo na spletni strani občine,
predstavnike sredstev javnega obveščanja pa se obvesti pisno z vabilom
brez priloženega gradiva, ki je dostopno na spletni strani občine.
|
|
(4) Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja poteka, primeren
prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor
za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
|
34. člen |
|
(1) Župan predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma so državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
(2) Kadar svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
35. člen |
|
(1) Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta je sporočil, da je
zadržan in se seje ni mogel udeležiti. |
|
(2) Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. |
|
(3) Predsedujoči
obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo in jih predstavi.
|
|
(4) Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
zadevami. |
|
36. člen |
|
(1) Svet na začetku
seje na predlog predsedujočega odloči o sprejemu dnevnega reda.
|
|
(2) Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in
nato o morebitnih drugih predlogih, ki se nanašajo na dnevni red.
|
|
(3) Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda. |
|
(4) Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko izjemoma sprejmejo le, če so razlogi
nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
(5) Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
37. člen |
|
(1) Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
|
(2) Med sejo lahko
svet z glasovanjem spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. |
|
38. člen |
|
(1) Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. |
|
(2) Če župan ni
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščena oseba mnenje oziroma
obrazložitev k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. |
|
(3) Besedo lahko dobi
tudi predstavnik javnosti ali občanov ter druga nevabljena oseba, če
tako z glasovanjem odloči svet. Praviloma sme razpravljati le enkrat in
ne more predlagati svetu v sprejem sklepov oziroma amandmajev k splošnim
aktom. |
|
(4) Nato dobijo
besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Član sveta lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna, sicer jo lahko predsedujoči prekine. |
|
(5) Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči zaključi razpravo. |
|
39. člen |
|
(1) Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava. |
|
(2) Če se
razpravljavec ne drži točke dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se
tudi po drugem opominu ne drži točke dnevnega reda oziroma nadaljuje z
razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
40. člen |
|
(1) Članu sveta, ki
želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
(2) Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
(3) Če član sveta
zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član sveta omejiti na pojasnilo. |
|
41. člen |
|
(1) Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. |
|
(2) Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava k tej točki dnevnega reda po potrebi prekine in nadaljuje po
predložitvi predlogov. |
|
42. člen |
|
(1) Predsedujoči
lahko med sejo prekine delo sveta, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
(2) Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če svet dela ne more nadaljevati zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči odredi
nadaljevanje seje drugič. |
|
43. člen |
|
(1) Seje sveta se
praviloma ne sklicujejo pred šestnajsto uro in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot pet ur. |
|
(2) Predsedujoči
odredi petnajst minutni odmor vsaj po treh urah neprekinjenega dela.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
|
(3) Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči svet, ali se odmor odredi oziroma ali se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
|
44. člen |
|
(1) Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. |
|
(2) Če svet časovno
ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda, sejo prekine in nadaljuje
prihodnjič. |
|
(3) Ko so vse točke
dnevnega reda obravnavane, svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda
na seji |
|
45. člen |
|
(1) Za red na seji
sveta skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
(2) Predsedujoči
skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na
red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
46. člen |
|
(1) Za kršitev reda
na seji sveta sme predsedujoči izreči ukrep in sicer opomin, odvzem
besede ali odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
(2) Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega
poslovnika. |
|
(3) Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na isti seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
|
(4) Odstranitev s
seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če
kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča
delo sveta. |
|
(5) Član sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
(6) Član sveta, ki mu
je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh
dneh vloži ugovor na svet, ki o tem odloči na prvi naslednji seji. |
|
47. člen |
|
(1) Če udeleženec
seje sveta, ki ni član sveta, krši red na seji oziroma s svojim
ravnanjem onemogoča nemoten potek seje, ga predsedujoči najprej opozori.
Če tudi po opozorilu ne neha kršiti reda na seji, pa predsedujoči lahko
zahteva, da zapusti prostor, kjer seja poteka. |
|
(2) Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi udeleženci, ki
niso člani sveta, razen župan. |
|
48. člen |
|
Če predsedujoči z
ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje na seji |
|
49. člen |
|
(1) Svet veljavno
odloča, če je na seji navzoča večina članov sveta. |
|
(2) Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
|
(3) Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v veliki sejni sobi.
|
|
(4) Kadar je za
sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
50. člen |
|
Predlagana odločitev
je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem
glasovalo toliko članov sveta, kot to za posamezno odločitev določa
zakon, statut ali ta poslovnik. |
|
51. člen |
|
(1) Svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
|
(2) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma predlogu. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali posamezen član sveta. |
|
52. člen |
|
(1) Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
|
(2) Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat.
|
|
(3) Vsak član sveta
glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti
ponovljeno. |
|
(4) Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
53. člen |
|
(1) Javno glasovanje
se opravi z glasovalno napravo, z glasovalnimi kartoni zelene in rdeče
barve oziroma dvigom rok ali kot poimensko glasovanje. |
|
(2) Z glasovalnimi
kartoni ali dvigovanjem rok se glasuje, če glasovalna naprava ne deluje
ali če je seja v prostoru, kjer take naprave ni. |
|
54. člen |
|
(1) Če se glasuje z
uporabo glasovalne naprave, predsedujoči pozove člane sveta, naj
glasujejo. Člani sveta glasujejo tako, da pritisnejo tipko glasovalne
naprave. |
|
(2) Med samim
glasovanjem se na javnem zaslonu v sejni dvorani prikaže samo koliko
svetnikov je glasovalo. |
|
(3) Potem, ko
predsedujoči ugotovi, da je glasovanje zaključeno, se na javnem zaslonu
objavi skupni rezultat glasovanja ter izpis glasovanja, ki prikazuje
kako je glasoval posamezen član sveta. |
|
(4) Predsedujoči po
opravljenem glasovanju javno ugotovi in objavi rezultat glasovanja. |
|
55. člen |
|
(1) Z glasovalnimi
kartoni zelene in rdeče barve se glasovanje opravi tako, da predsedujoči
najprej vpraša kdo je »ZA« predlog in nato kdo je »PROTI« predlogu, o
katerem se odloča. |
|
(2) Dvig zelenega
kartona pomeni oddani glas »ZA«. Dvig rdečega kartona pomeni oddani glas
»PROTI«. |
|
56. člen |
|
Glasovanje z dvigom
rok se opravi tako, da predsedujoči pozove člane sveta, ki so »ZA«
predlog, naj dvignejo roko in ugotovi število njihovih glasov.
Predsedujoči nato pozove svetnike, ki so »PROTI« predlogu, naj dvignejo
roko in ugotovi njihovo število glasov. |
|
57. člen |
|
(1) Javno glasovanje
se lahko opravi tudi s poimenskim glasovanjem. |
|
(2) Poimensko
glasujejo člani sveta, če tako odloči svet na predlog župana ali
posameznega člana sveta. |
|
(3) Poimensko
glasovanje poteka tako, da predsedujoči poimensko kliče člane sveta po
abecednem redu njihovih priimkov. Član sveta glasuje tako, da glasno
izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. |
|
(4) Predsedujoči
ponovi ime in priimek člana sveta in njegovo izjavo, oziroma ugotovi, da
je odsoten. Nato zapiše njegovo izjavo ali njegovo odsotnost pri
njegovem imenu in priimku na seznamu. |
|
(5) Predsedujoči po
opravljenem glasovanju javno ugotovi in objavi izid glasovanja. To stori
tako, da najprej navede število prisotnih članov sveta na seji, nato
število tistih, ki so glasovali »ZA« predlog, število tistih, ki so
glasovali »PROTI« predlogu, število tistih, ki niso glasovali, ter
ugotovi »SKLEP JE SPREJET« ali »SKLEP NI SPREJET«. Zaznamek je sestavni
del zapisnika seje, se arhivira in je dostopen javnosti. |
|
(6) Poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
58. člen |
|
(1) Tajno se glasuje
z glasovnicami. |
|
(2) Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Ostala dva člana določi svet na predlog predsedujočega. |
|
(3)
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga direktor
določi, razen če v zakonu ni drugače določeno. |
|
59. člen |
|
(1) Predsedujoči pred
glasovanjem določi čas začetka in konca glasovanja. |
|
(2) Za glasovanje se
pripravi toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
|
(3) Glasovnice morajo
biti overjene z žigom sveta. |
|
(4) Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
(5) Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in
»PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na levi strani,
»PROTI« pa na desni. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali
besedo »PROTI«. |
|
(6) Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov po
abecednem redu prvih črk njihovih priimkov, razen če z zakonom ni
drugače določeno. |
|
(7) Glasuje se tako,
da se obkroži zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata, za
katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
|
|
(8) Komisija vroči
glasovnice članom sveta tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in
sproti označi, kateri član sveta je prejel glasovnico. Število dejansko
navzočih članov sveta je enako številu prevzetih glasovnic. |
|
(9) Glasuje se v
prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena
tajnost glasovanja. |
|
(10) Ko član sveta
izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
(11) Neizpolnjene
glasovnice in glasovnice, iz katerih volja člana sveta ni jasno
razvidna, so neveljavne. |
|
(12) Po izteku časa
predvidenega za glasovanje predsedujoči zaključi glasovanje. |
|
60. člen |
|
(1) Ko je tajno
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
(2) Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
|
- datumu in številki
seje sveta, |
|
- predmetu
glasovanja, |
|
- sestavi glasovalne
komisije, |
|
- številu razdeljenih
glasovnic, |
|
- številu oddanih
glasovnic, |
|
- številu neveljavnih
glasovnic, |
|
- številu veljavnih
glasovnic, |
|
- številu glasov »ZA«
in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, številu
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
- ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen oziroma
imenovan, |
|
- podpisih članov
komisije. |
|
(3) Predsedujoči
takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
61. člen |
|
(1) Če član sveta
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje
ponovi. |
|
(2) O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. |
|
5. Zapisnik seje |
|
62. člen |
|
(1) O vsaki seji
sveta se piše zapisnik. |
|
(2) Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o: |
|
- času in kraju
začetka ter konca seje, |
|
- navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, |
|
- opravičeno odsotnih
in manjkajočih članih sveta, |
|
- udeležbi župana,
podžupanov, predstavnikov občinske uprave, vabljenih, predstavnikov
javnosti in občanov na seji, |
|
- tem kdo je
predčasno zapustil sejo sveta, |
|
- predsedujočem seji
sveta, |
|
- predlaganem dnevnem
redu, predlogih sprememb in sprejetem dnevnem redu, |
|
- predlogih, o
katerih se je razpravljalo (odločalo), z imeni poročevalcev in
razpravljavcev, |
|
- predlogih sklepov,
|
|
- izidih glasovanja o
posameznih predlogih amandmajev ali sklepov, |
|
- sklepih, ki so bili
sprejeti, |
|
- podanih pobudah in
vprašanjih ter odgovorih v skladu z 18. členom tega poslovnika,
|
|
- postopkovnih
odločitvah predsedujočega in sveta, |
|
- stališčih
Statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih, |
|
- sklepu o prekinitvi
oziroma zaključku seje. |
|
V primeru prekinitve
seje je potrebno v zapisniku navesti razlog prekinitve in v kateri fazi
je bila točka dnevnega reda prekinjena. Zapisniku je treba predložiti
originalno vabilo in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano
na seji. Izjemoma se lahko zapisnik posamezne seje sveta vodi v obliki
dobesednega zapisnika (magnetograma), če tako sklene svet z glasovanjem.
|
|
(3) Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave. Za vodenje zapisnika je zadolžena
tajnica župana. V primeru njene odsotnosti direktor občinske uprave
pooblasti za vodenje zapisnika drugega delavca občinske uprave.
|
|
(4) Na vsaki redni
seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih ter dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
|
|
(5) Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske
uprave. |
|
(6) Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine, kjer se objavi tudi zvočni
posnetek seje. V zvezi z zapisnikom in zvočnim zapisnikom seje, ki se
javno objavita, je potrebno upoštevati določbe Zakona o varstvu osebnih
podatkov. |
|
(7) Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim seznani predsedujoči pred potrjevanjem zapisnika.
|
|
(8) Zapisnik seje
sveta, ki ga svet ni mogel potrditi do izteka mandata, potrdi Statutarno
pravna komisija. |
|
63. člen |
|
(1) Potek seje sveta
se snema zvočno, praviloma tudi slikovno. Posnetki se hranijo v sejnem
dosjeju še deset let po koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali
svet, katerega seja je bila posneta. |
|
(2) Član sveta ima
pravico poslušati zvočni zapis seje, drug udeleženec seje pa le, če je
za to dobil dovoljenje predsedujočega. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega delavca. Posluša se lahko
le zvočni zapis seje, ki je pripravljen v skladu z določbami Zakona o
varstvu osebnih podatkov. |
|
(3) Vsakdo lahko
zaprosi, da se del zvočnega zapisa, ki vsebuje informacijo javnega
značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje.
Prošnjo, v kateri poleg svojega imena in priimka ter naslova navede del
seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri
pooblaščeni uradni osebi občinske uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. Dobesedni prepis seje, ki se izda prosilcu mora biti
pripravljen v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov.
|
|
(4) Dobesedni prepis
dela zapisnika podpišeta prosilec, oseba, ki je pripravila dobesedni
prepis zapisnika in pooblaščeni javni uslužbenec, ki je o zahtevi
odločal. |
|
64. člen |
|
(1) Izvirniki gradiv,
ki so jih oblikovali ali obravnavali svet ali njegova delovna telesa, se
kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske
uprave. |
|
(2) Ravnanje z
gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
|
65. člen |
|
(1) Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hranijo v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odobri direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana sveta. Original zahteve, odobritev oziroma sklep o
zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo oziroma naj bi bilo
vpogledano. |
|
(2) V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za občinski svet |
|
66. člen |
|
(1) Za strokovno,
organizacijsko in administrativno delo za svet in za delovna telesa
sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
|
(2) Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta
in skladno s sistemizacijo delovnih mest določi zaposlenega v občinski
upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga
opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles. |
|
VII. DELOVNA TELESA
OBČINSKEGA SVETA |
|
67. člen |
|
(1) Svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Delovna
telesa sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom oziroma aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
(2) Delovna telesa
sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana. |
|
(3) Delovna telesa
sveta obravnavajo akte iz pristojnosti sveta praviloma v času prve
obravnave, kasneje pa le v primeru, če svet sklene, da predlog akta vrne
v ponovno branje delovnemu telesu in pri tem določi svoje usmeritve. |
|
68. člen |
|
(1) Stalna delovna
telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in
komisije: |
|
- Odbor za
gospodarstvo, ki šteje
praviloma sedem članov, |
|
- Odbor za okolje in
prostor, ki šteje sedem članov, |
|
- Odbor za družbene
dejavnosti, ki šteje sedem članov, |
|
- Odbor za
gospodarske javne službe in promet, ki šteje sedem članov, |
|
- Odbor za
kmetijstvo, turizem in razvoj podeželja, ki šteje pet članov,
|
|
- Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje
pet
sedem članov,
|
|
- Komisija za
peticije, ki šteje pet članov, |
|
- Komisija za
priznanja in nagrade, ki šteje pet članov, |
|
- Statutarno pravna
komisija, ki šteje pet članov. |
|
(2) Vsako delovno
telo obravnava le zadeve iz svojega delovnega področja, o tem oblikuje
svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
(3) Sestavo in
pristojnosti posameznega delovnega telesa ureja statut občine. |
|
69. člen |
|
Svet lahko s sklepom
ustanovi občasna delovna telesa in z njim določi tudi njihove naloge ter
število članov. |
|
70. člen |
|
(1) Člane delovnih
teles imenuje svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Delovno telo sveta mora biti sestavljeno iz najmanj polovice
članov sveta. |
|
(2) Predsednika
delovnega telesa imenuje svet izmed članov sveta. Podpredsednika
imenujejo člani delovnega telesa izmed sebe. |
|
(3) Članstvo v
delovnem telesu ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali
z delom v občinski upravi. |
|
71. člen |
|
Svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo v
celoti na predlog najmanj četrtine vseh članov sveta. Predlog novih
kandidatov za člane delovnega telesa pripravi Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta. |
|
72. člen |
|
(1) Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge pred svetom. |
|
(2) Kolikor je
predsednik delovnega telesa zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
|
|
(3) Seje delovnih
teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta, na zahtevo župana ali
predsednika delovnega telesa. |
|
(4) Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj sedem
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. Na spletni strani občine se najmanj sedem dni pred sejo objavi
vabilo za sejo delovnega telesa. |
|
(5) Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje
odločitve, mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.
|
|
(6) Glasovanje v
delovnem telesu je praviloma javno. Delovno telo lahko z dvotretjinsko
večino navzočih članov sklene, da je glasovanje tajno. |
|
(7) Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
|
73. člen |
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi gradiv za sejo, lahko pa tudi predstavniki organov, drugih
delovnih teles, organizacij, zavodov, podjetij, skladov in agencij,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
VIII. AKTI OBČINE
TOLMIN |
|
1. Splošne določbe |
|
74. člen |
|
(1) Svet sprejema
naslednje splošne akte: |
|
- statut občine,
|
|
- poslovnik
občinskega sveta, |
|
- proračun občine in
zaključni račun, |
|
- planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
- odloke,
|
|
- odredbe,
|
|
- pravilnike,
|
|
- navodila.
|
|
(2) Svet sprejema
tudi posamične akte: |
|
- odločbe,
|
|
- sklepe.
|
|
(3) Svet sprejema
tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb splošnih in
posamičnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali
statutom občine. |
|
(4) Najkasneje na
drugi redni seji v posameznem koledarskem letu svet sprejme program
svojega dela za tekoče leto. |
|
(5) Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom oziroma statutom občine. |
|
75. člen |
|
(1) Proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne in posamične
akte, za katere je v zakonu tako določeno, predlaga svetu v sprejem
župan. |
|
(2) Delovna telesa
sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
(3) Če svet
predlaganega akta ne sprejme, ga praviloma vrne delovnemu telesu v
ponovno odločitev. |
|
(4) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine
zahteva od sveta sprejem ali razveljavitev splošnega akta. |
|
76. člen |
|
(1) Župan v postopku
sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, omogoči
javnosti seznanitev z osnutkom predpisa in dajanje mnenj in pripomb.
|
|
(2) Za predpis, ki
lahko pomembneje vpliva na okolje, se šteje predpis izdan na področju
varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja, rabe ali varstva delov
okolja, vključno z ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi, pa tudi
drug predpis, za katerega je njegov pripravljavec v postopku sprejemanja
ugotovil, da vpliva na okolje. |
|
(3) Župan z javnim
naznanilom na spletni strani občine in v Uradnem listu RS obvesti
javnost o kraju, kjer je predlog predpisa dostopen, načinu in času
dajanja mnenj in pripomb. |
|
(4) Javnost mora
imeti pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj in pripomb na osnutek
predpisa v trajanju najmanj 30 dni. |
|
(5) Župan preuči
mnenja in pripombe javnosti in jih v primeru sprejemljivosti na primeren
način upošteva pri pripravi predpisa, na spletni strani občine pa objavi
obrazloženo stališče, v katerem se opredeli do mnenja in pripomb
javnosti, ter navede razloge za upoštevanje oziroma njihovo
neupoštevanje pri pripravi predpisa. |
|
(6) Določbe prejšnjih
odstavkov se ne uporabljajo za predpise, kjer je za njihov sprejem z
drugimi zakoni že predpisano sodelovanje javnosti. |
|
77. člen |
|
(1) Akte, ki jih
sprejme svet, podpiše župan. |
|
(2) Izvirnike aktov
sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
|
78. člen |
|
(1) Predlog odloka
lahko poda župan, član sveta ali delovno telo sveta. |
|
(2) Predlog odloka
mora vsebovati pravno podlago odloka, naslov, besedilo členov in
obrazložitev. |
|
(3) Obrazložitev mora
vsebovati oceno stanja, razloge za sprejem odloka, cilje in finančne
posledice. |
|
(4) Če je
predlagatelj odloka član sveta ali delovno telo sveta, pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. Predlog
odloka mora biti poslan najmanj 30 dni pred dnem, ki je določen za sejo
sveta, na kateri naj bi obravnavali odlok. |
|
79. člen |
|
(1) Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah sveta in na sejah delovnih teles. |
|
(2) Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta in sejah
delovnih teles, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
80. člen |
|
(1) Predlog odloka se
pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. |
|
(2) Odlok se
praviloma sprejema v dveh obravnavah. |
|
81. člen |
|
(1) V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka,
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
|
(2) Po končani
obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta
sprejme stališča in predloge k predlaganemu odloku. |
|
(3) Če svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
|
(4) Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči svet s sklepom. |
|
(5) Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
|
82. člen |
|
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
83. člen |
|
(1) V drugi obravnavi
razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet
konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu
odloka v celoti. |
|
(2) V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve v
obliki amandmaja. |
|
(3) Župan lahko
predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na
amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
(4) Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, če to
predlaga najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
(5) Župan lahko
predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se
odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
(6) Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. Spremembo, dopolnitev ali umik je
potrebno obrazložiti. |
|
84. člen |
|
(1) Amandmaji in
odlok so v celoti sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki
glasujejo. |
|
(2) O vsakem
amandmaju se glasuje posebej, po vrstnem redu, kot so bili predlagani. |
|
85. člen |
|
(1) Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata na dveh obravnavah. |
|
(2) Proračun občine
sprejema svet po postopku določenem s tem poslovnikom. |
|
(3) O predlogih
drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
|
86. člen |
|
(1) Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
(2) V primeru, da
postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči,
o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo: |
|
- postopek
nadaljeval, |
|
- začel obravnavati
znova, |
|
- ne bo obravnaval. |
|
3. Hitri postopek za
sprejem odloka |
|
87. člen |
|
(1) Svet lahko
sprejme odlok po hitrem postopku, kadar to zahtevajo izredne potrebe
občine oziroma ob naravnih nesrečah. Po hitrem postopku sprejema svet
tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
(2) Hitri postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka
odloči svet pri določanju dnevnega reda seja. Predlog za sprejem odloka
po hitrem postopku mora biti pisno obrazložen. Obrazložitev mora
vsebovati razloge za sprejem po hitrem postopku in posledice, ki bi
nastale, če odlok ne bi bil sprejet po hitrem postopku. |
|
(3) Če svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku. |
|
(4) Pri hitrem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku sprejemanja odloka. |
|
(5) Pri hitrem
postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti
seji. |
|
(6) Pri hitrem
postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani postopek
za sprejem odloka |
|
88. člen |
|
(1) Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre za: |
|
- manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
|
- prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
|
- uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
|
|
- spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih
organov. |
|
(2) Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
(3) V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s
predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na
amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave predloga
odloka. O vsakem amandmaju se glasuje posebej, po vrstnem redu, kot so
bili predlagani. |
|
89. člen |
|
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
|
(2) V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet. |
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
90. člen |
|
(1) Z odlokom o
proračunu Občine Tolmin (v nadaljevanju: proračun občine) se razporedijo
vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v
občini. |
|
(2) Proračun občine
se sprejme za eno ali dve proračunski leti. |
|
91. člen |
|
(1) Župan pošlje vsem
članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, najkasneje z vabilom za sejo sveta, na
kateri bo predlog proračuna občine predstavljen in opravljena splošna
razprava. Pred prvo obravnavo predloga proračuna občine na svetu delovna
telesa in svet krajevnih skupnosti podajo svoje pripombe in predloge, do
katerih se župan opredeli. |
|
(2) V okviru
predstavitve župan obrazloži svetu: |
|
- temeljna izhodišča
in predpostavke za pripravo proračuna občine, |
|
- načrtovano politiko
občine, |
|
- stališča župana do
pripomb in predlogov delovnih teles in sveta krajevnih skupnosti,
|
|
- oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja, |
|
- kadrovski načrt,
|
|
- načrt razvojnih
programov, |
|
- načrt nabav in
prodaj. |
|
(3) Po predstavitvi
predloga proračuna občine opravi svet splošno razpravo. |
|
(4) Svet po obravnavi
sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da pripravi predlog
proračuna občine za drugo obravnavo z obrazložitvijo, kako so stališča
in predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
92. člen |
|
(1) Na predlog
proračuna občine pri drugi obravnavi lahko člani sveta vložijo amandmaje
v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo
pri županu. |
|
(2) Amandmaji iz
prejšnjega odstavka morajo obsegati tudi predloge za povečanje prejemkov
proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri
čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
93. člen |
|
(1) Pred začetkom
druge obravnave predloga proračuna občine župan najprej pojasni, katere
pripombe in predloge, podane pred drugo obravnavo, je upošteval pri
pripravi predloga za drugo branje in katerih ni, ter obrazloži, zakaj
jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je
sestavni del gradiva predloga proračuna občine za drugo branje.
|
|
(2) V nadaljevanju
župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna občine ter
poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj
umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z
utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
|
(3) Predsedujoči
oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi. Župan poda izjavo o
tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v
kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se
seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev
amandmaja članom sveta. |
|
(4) Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
|
94. člen |
|
(1) Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ali predsedujoči ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti ter ali je proračun občine medsebojno usklajen po
delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno
financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
|
|
(2) Če je predlog
proračuna občine usklajen, svet glasuje o njem v celoti. |
|
(3) Če predlog
proračuna ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
|
(4) Ko je predlog
uskladitve proračuna občine pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
(5) Svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o
proračunu občine. |
|
(6) Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
(7) Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna občine. |
|
(8) Nov predlog
proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
95. člen |
|
Če proračun občine ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana podaljša s sklepom sveta po določbah tega poslovnika, ki veljajo
za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
96. člen |
|
(1) Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
(2) Rebalans
proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem proračuna občine. |
|
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
|
97. člen |
|
(1) Prostorske akte,
za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
|
|
(2) Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
|
|
(3) Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
98. člen |
|
(1) Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
|
(2) Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
|
(3) Zahtevo za
obvezno razlago najprej obravnava Statutarno pravna komisija, ki lahko
zahteva mnenje pristojnih delovnih teles, predlagatelja splošnega akta,
župana ali občinske uprave. Komisija pripravi predlog obvezne razlage
oziroma zavrnitve zahteve in ga predloži svetu v postopek. |
|
(4) Svet obravnava
predlog obvezne razlage akta prednostno, praviloma na prvi naslednji
seji. |
|
(5) Svet sprejema
obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani
postopek za sprejem odloka. |
|
(6) Obvezna razlaga
se objavi na enak način kot splošni akt, na katerega se ta nanaša. |
|
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
99. člen |
|
(1) Če bi bil kakšen
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
|
(2) Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka določi svet po skrajšanem postopku za
sprejem odloka. |
|
100. člen |
|
(1) Po sprejetju
sprememb in dopolnitev splošnega akta, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi Statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
|
|
(2) Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika ali odloka tako določi svet. |
|
(3) O uradnem
prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
|
(4) Uradno prečiščeno
besedilo se objavi v uradnem glasilu in na spletni strani občine. |
|
9. Postopek
sprejemanja posamičnih aktov |
|
101. člen |
|
(1) O posamičnih
oziroma drugih aktih iz svoje pristojnosti, ki jih ta poslovnik ne ureja
posebej, odloča svet na eni obravnavi. Spreminjevalni predlogi se ne
štejejo kot amandmaji. |
|
(2) Glasuje se po
vrstnem redu podanih predlogov. Če je določen predlog sprejet s
predpisano večino, glasovanje o nadaljnjih predlogih ni več potrebno. |
|
IX. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
1. Splošne določbe |
|
102. člen |
|
(1) Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
(2) Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je prejel večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
|
103. člen |
|
(1) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje
samo za enega od kandidatov. |
|
(2) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
|
(3) Pri drugem
glasovanju sta kandidata na glasovnici navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, prejetih pri prvem glasovanju. |
|
104. člen |
|
(1) Če svet odloči,
da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
(2) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da
se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
|
(3) Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
105. člen |
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov,
se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja, na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
2. Imenovanje članov
delovnih teles in članov nadzornega odbora |
|
106. člen |
|
(1) Člane delovnih
teles in člane nadzornega odbora imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za
predsednika delovnega telesa oziroma nadzornega odbora ter predlog
kandidatov za člane delovnega telesa oziroma nadzornega odbora.
|
|
(2) Če kandidatna
lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
(3) Če tudi na način
iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega
telesa oziroma nadzornega odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji
sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa oziroma
nadzornega odbora. |
|
107. člen |
|
Delovna telesa in
nadzorni odbor lahko začnejo z delom, ko je izvoljena več kot polovica
članov. |
|
3. Imenovanje člana
občinskega sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
108. člen |
|
(1) Če župan, ki mu
je predčasno prenehal mandat, predhodno ne določi, kateri izmed
podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana do izvolitve novega, le
tega izmed svojih članov imenuje svet. |
|
(2) O tem, ali se
imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet
pred glasovanjem o imenovanju. |
|
(3) Kandidat je
imenovan, če je prejel večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
4. Postopek za
razrešitev |
|
109. člen |
|
(1) Oseba, ki jo voli
ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če
ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
(2) Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj četrtine članov sveta.
Če predlagatelj razrešitve ni Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog za razrešitev vloži pri komisiji. |
|
(3) Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešitev. |
|
110. člen |
|
(1) Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih tretjega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne
predlagatelju v dopolnitev. |
|
(2) Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev
nanaša, se ima pravico pisno opredeliti do predlagane razrešitve. Če se
z razrešitvijo ne strinja, ima na seji sveta pravico do besede.
|
|
(3) Župan uvrsti
predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
111. člen |
|
(1) Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
|
(2) O razrešitvi se
izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
5. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
112. člen |
|
(1) Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
(2) Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno
izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski
svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in občinsko
volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih
dni od prejema pisne odstopne izjave |
|
(3) Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
|
|
(4) Izjava o odstopu
člana nadzornega odbora, delovnega telesa in drugih organov ter drugih
imenovanih predstavnikov Občine Tolmin mora biti v pisni obliki poslana
občinskemu svetu na sedež Občine Tolmin. Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. |
|
(5) Svet s sklepom
ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
(6) Sklep o
prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni
komisiji. |
|
(7) Sklep o
prenehanju funkcije podžupana se vroči županu. |
|
6. Dajanje mnenj in
soglasij k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij |
|
113. člen |
|
(1) Mnenje oziroma
soglasje k imenovanju direktorjev oziroma ravnateljev javnih zavodov,
podjetij, skladov in javnih agencij daje svet na predlog Komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Predlog za izdajo
soglasja ali mnenja mora organ, ki je opravil izbiro med prijavljenimi
kandidati poslati Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
najkasneje 40 dni pred iztekom zakonskega roka za izdajo soglasja ali
mnenja. |
|
(3) Skupaj s
predlogom iz prejšnjega člena mora organ, ki vodi postopek izbire in
imenovanja direktorja oziroma ravnatelja poslati Komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja tudi: |
|
- razpisno oziroma
drugo dokumentacijo, ki je bila podlaga za imenovanje, |
|
- kompletne prijave
kandidatov z vsemi dokazili, razen v kolikor ni to v nasprotju z
zakonom, |
|
- sklep o izbiri, v
kolikor je bil ta že izdan. |
|
(4) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mora najkasneje do izteka roka
za oddajo gradiva za sejo občinskega sveta, občinskemu svetu poslati
pisni predlog glede soglasja k izbranemu kandidatu ali mnenje o
prijavljenih kandidatih. |
|
114. člen |
|
(1) Kandidata za
direktorja oziroma ravnatelja se vabi na sejo sveta, na kateri se
obravnava njegova kandidatura. |
|
(2) Glasovanje o
soglasju k izbranemu kandidatu ali mnenje o prijavljenih kandidatih je
javno, če svet ne sprejme sklepa, da se glasuje tajno. O načinu
glasovanja odloči občinski svet brez razprave, skladno z določbami tega
poslovnika. |
|
X. MATERIALNA
ODGOVORNOST FUNKCIONARJEV |
|
115. člen |
|
(1) Občinski
funkcionarji so dolžni povrniti škodo, ki jo pri opravljanju svoje
funkcije povzročijo namenoma ali iz hude malomarnosti. |
|
(2) Če funkcionar, ki
je povzročil škodo, te ne povrne, župan sproži postopek pred pristojnim
sodiščem. |
|
XI. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
116. člen |
|
(1) Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje seje
sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta. |
|
(2) Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
(3) Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
117. člen |
|
(1) Župan skrbi in
odgovarja za izvajanje odločitev sveta. |
|
(2) Na predlog
predlagateljev sklepov, lahko svet sklene, da mora župan uvrstiti na
dnevni red seje poročilo o izvrševanju sklepov sveta ter o opravljenih
nalogah. |
|
(3) V poročilu o
izvršitvi sklepov je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso
izvršeni in navesti razloge za neizvršitev. |
|
(4) Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
(5) Župan skrbi za
objavo aktov sveta skladno z zakonom in statutom. |
|
118. člen |
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
XII. RAZMERJA MED
OBČINSKO UPRAVO IN OBČINSKIM SVETOM |
|
119. člen |
|
Za urejanje razmerij
med svetom in občinsko upravo veljajo določbe zakonov, statuta občine,
tega poslovnika in drugih predpisov. |
|
XIII. JAVNOST DELA |
|
120. člen |
|
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o
sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah ter na druge načine, ki jih določata statut
in poslovnik. |
|
(3) Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
občinskih organov, delovnih teles in občinske uprave. |
|
(4) Svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
(5) Občina objavlja
sporočila in poročila o delu ter odločitve sveta in drugih organov
občine v sredstvih javnega obveščanja. |
|
121. člen |
|
(1) Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
(2) Predstavnikom
javnih občil so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
122. člen |
|
(1) Župan in direktor
občinske uprave zagotavljata občanom dostop do informacij javnega
značaja. |
|
(2) Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
(3) Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
XIV. MEDOBČINSKO IN
MEDNARODNO SODELOVANJE |
|
123. člen |
|
(1) Svet sodeluje s
predstavniškimi telesi samoupravnih lokalnih skupnosti in z drugimi
organi, organizacijami in združenji drugih držav ter z mednarodnimi
institucijami in organizacijami. |
|
(2) Za sodelovanje v
mednarodnih institucijah in mednarodnih organizacijah svet oblikuje
svoje stalne in druge delegacije na predlog Komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Pri določanju sestave delegacij se
upošteva ustrezna zastopanost kandidatnih list v svetu. |
|
XV. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
124. člen |
|
(1) V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata
statut in ta poslovnik. |
|
(2) Odstopanja se
lahko nanašajo predvsem na način sklicevanja sej, na roke sklicevanja
sej, na predložitve predlogov oziroma drugih gradiv, na kraj, čas in
roke za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je
mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči
oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
XVI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
125. člen |
|
(1) Spremembe in
dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejema svet po postopku, ki
velja za sprejem odloka. Predlog za spremembo in dopolnitev postopka
lahko poda župan, četrtina članov sveta in delovna telesa sveta. Predlog
za spremembo in dopolnitev poslovnika mora biti obrazložen. |
|
(2) Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov sveta. |
|
(3) Spremembe in
dopolnitve poslovnika pripravi Statutarno pravna komisija. |
|
126. člen |
|
(1) Če pride do dvoma
o vsebini posamezne določbe poslovnika, le to med sejo sveta razlaga
predsedujoči. Če predsedujoči ne more odločiti, odredi odmor in naloži
Statutarno pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe. Če komisija ugotovi, da v določenem času ni mogoče pripraviti
razlage posamezne poslovniške določbe, predsedujoči prekine obravnavo
točke dnevnega reda ter zadolži komisijo, da pripravi razlago posamezne
poslovniške določbe do naslednje seje. |
|
(2) Izven seje sveta
daje razlago poslovnika Statutarno pravna komisija. |
|
(3) Vsak član sveta
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala Statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
|
XVII.
KONČNI DOLOČBI |
|
127. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta (Uradno
glasilo, št. 2/1999, Primorske novice Uradne objave, št. 55/2001,
38/2003). |
|
128. člen |
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0001/2010 |
|
Tolmin, dne 7. julija
2010 |
|
Župan |
|
Občine Tolmin
|
|
Uroš Brežan l.r. |