|
Na
podlagi 140. člena
ustave Republike Slovenije
in 29. ter 64. člena
zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93,
6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 73/95, 9/96, 36/96, 44/96, 70/97,
10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Loški Potok na 3. seji dne 26.
2. 1999 sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
Občine Loški Potok |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE |
|
|
1. člen |
|
|
Območje Občine Loški Potok obsega območja naslednjih naselij: Črni Potok
pri Dragi, Draga, Glažuta, Hrib – Loški Potok, Lazec, Mali Log, Novi
Kot, Podplanina, Podpreska, Pungert, Retje, Srednja vas – Loški Potok,
Srednja vas pri Dragi, Stari Kot, Šegova vas, Trava, Travnik. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov
samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo
prenesene z zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v
občinsko pristojnost država. |
|
|
3. člen |
|
|
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek
organov občine. |
|
|
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi
skupnostmi. |
|
|
4. člen |
|
|
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ
občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Loški Potok je na Hribu št. 102 v
Loškem Potoku. |
|
|
Žig
občine je okrogle oblike, premera 3,5 cm. V žigu je grb Občine Loški
Potok, pod grbom pa je napis Občina Loški Potok. |
|
|
Grb
občine ima obliko ščita bele barve, na sredini je potoška plenkača, pod
njo napis Loški Potok, v ozadju pa je silhueta Tabora. |
|
|
Zastava je zeleno bela na zgornjem srednjem delu. Razmerje med širino in
dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave so v treh pasovih v
vzdolžni smeri tako, da sta na straneh zelena pasova, v sredini pa bel
pas, na katerem je črn grb Občine Loški Potok. |
|
|
6. člen |
|
|
V
občini sta ustanovljeni Krajevni skupnosti Loški Potok in Draga.
Krajevni skupnosti sta pravni osebi. Vsaka krajevna skupnost ima svet
krajevne skupnosti, ki se izvoli istočasno kot občinski svet. |
|
|
Krajevno skupnost Loški Potok sestavljajo naslednje vaške skupnosti:
Hrib – Loški Potok, Mali Log, Retje, Srednja vas – Loški Potok, Šegova
vas in Travnik. Krajevno skupnost Draga pa sestavljajo naslednje vaške
skupnosti: Črni Potok pri Dragi, Draga, Lazec, Novi Kot in Stari Kot,
Podplanina, Podpreska, Pungert, Srednja vas pri Dragi in Trava. |
|
|
Svet
krajevne skupnosti Loški Potok ima šest članov, Svet krajevne skupnosti
Draga pa devet devet članov. |
|
|
Krajevna skupnost opravlja naslednje naloge: |
|
|
–
lokalne javne službe, |
|
|
–
vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin, |
|
|
–
upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega
prebivalstva, |
|
|
–
pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti. |
|
|
Če
je potrebno se ostale naloge prenesejo v izvajanje krajevni skupnosti s
posebnim odlokom občinskega sveta. |
|
|
7. člen |
|
|
Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz
občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen
določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti
ali vaške skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese
prebivalcev samo te skupnosti. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina Loški Potok se lahko v skladu z interesi povezuje z drugimi
občinami in tudi širše v pokrajino. |
|
|
Občina Loški Potok sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih
zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti. |
|
|
10. člen |
|
|
Občina Loški Potok se zaradi gospodarskega, kulturnega, športnega
razvoja lahko pobrati s tujimi občinami. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
11. člen |
|
|
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve
javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom zlasti pa: |
|
|
1.
Na področju normativnega urejanja: |
|
|
–
sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte, |
|
|
–
sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
–
sprejema načrt razvoja občine, |
|
|
–
sprejema prostorske plane in druge plane ter programe, |
|
|
–
izdeluje obrambne dokumente, v katerih se določi organizacija in način
dela v vojnem stanju, tako da se zagotovi nepretrgano opravljanje nalog
iz njene pristojnosti, |
|
|
–
predpisuje lokalne davke in pristojbine, |
|
|
–
ureja upravljanje z energetskimi, cestnimi, vodovodnimi,
kanalizacijskimi in drugimi komunalnimi objekti, |
|
|
–
ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine, v
skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega
redarstva, |
|
|
–
ureja javni red v občini, |
|
|
–
ureja delovanje občinske uprave, |
|
|
–
ureja občinske javne službe, |
|
|
–
ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine, |
|
|
–
določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja, |
|
|
–
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
2.
Pospešuje: |
|
|
–
naloge razvoja obrti, domače obrti, podjetništva, kmetijstva, gozdarstva
in turizma, |
|
|
–
službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva
otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, |
|
|
–
kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih
programov, zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost ter v
skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
–
vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko,
društveno dejavnost ter gasilstvo, |
|
|
–
razvoj športa in rekreacije. |
|
|
3.
Na področju upravljanja: |
|
|
–
upravlja občinsko premoženje, |
|
|
–
upravlja lokalne javne službe, |
|
|
–
vodi javna podjetja, |
|
|
–
upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro, |
|
|
–
upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi. |
|
|
4. S
svojimi sredstvi: |
|
|
–
gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti, |
|
|
–
pospešuje celostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, podeželja, obrti in
podjetništva, |
|
|
–
pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost, |
|
|
–
gradi komunalne objekte in naprave, |
|
|
–
pomaga pri reševanju stanovanjske problematike socialno ogroženih
občanov, |
|
|
–
zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
–
zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske
uprave, |
|
|
–
pospešuje izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja,
raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega
varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti, |
|
|
–
subvencionira in opravlja tekoče transferje v gospodarske javne službe
(komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost,
gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti), |
|
|
–
omogoča oziroma financira požarno varnost, opravljanje pokopališke,
pogrebne in mrliške ogledne službe, |
|
|
–
finančno pomaga (štipendira) pri šolanju nadarjenih otrok iz socialno
šibkih družin, |
|
|
–
pomaga pri ohranjanju in obnavljanju sakralnih objektov. |
|
|
5.
Vzdržuje: |
|
|
–
lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, |
|
|
–
vodovodne, energetske in cestne komunalne objekte, |
|
|
–
kulturne objekte in objekte in vrednosti kulturne in naravne dediščine. |
|
|
6. S
svojimi ukrepi: |
|
|
–
spodbuja gospodarski razvoj občine, |
|
|
–
pospešuje razvoj športa in rekreacije, |
|
|
–
skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, |
|
|
–
skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za
urejeno zbiranje odpadkov, |
|
|
–
preprečuje prekomerno nabiranje naravnih dobrin (gobe itd.). |
|
|
7.
Zagotavlja in organizira: |
|
|
–
nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, |
|
|
–
izvensodno poravnavo sporov. |
|
|
8.
Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na
svojem območju: |
|
|
–
spremlja nevarnost, obvešča in alarmira prebivalstvo o pretečih
nevarnostih, |
|
|
–
organizira in vzdržuje sredstva za alarmiranje v skladu z enotnim
sistemom alarmiranja, |
|
|
–
zagotavlja zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z
enotnim sistemom zvez, |
|
|
–
načrtuje in izvaja zaščitne ukrepe, |
|
|
–
izdeluje ocene ogroženosti ter načrte zaščite in reševanja, |
|
|
–
organizira razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite, |
|
|
–
organizira in opremlja organe, enote in službe civilne zaščite ter
drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini, |
|
|
–
zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev v primeru naravnih in
drugih nesreč, |
|
|
–
izvaja programe usposabljanja občinskega pomena, |
|
|
–
organizira zaščito, reševanje in pomoč na nivoju občine, |
|
|
–
usklajuje načrte in druge priprave za zaščito, reševanje in pomoč s
sosednjimi občinami, |
|
|
–
odpravlja posledice naravnih in drugih nesreč. |
|
|
9.
Pridobiva in razpolaga: |
|
|
– z
vsemi vrstami premoženja, |
|
|
–
pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine. |
|
|
10.
Sklepa: |
|
|
–
pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o
koncesijah. |
|
|
12. člen |
|
|
Občina lahko opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: |
|
|
–
vodenje evidence volilne pravice, |
|
|
–
razgrinjanje volilnih imenikov, |
|
|
–
izvajanje statističnih popisov, |
|
|
–
matična evidenca, |
|
|
–
volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet, |
|
|
–
občinsko upravno nadzorstvo, |
|
|
–
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev, |
|
|
–
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
–
ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine, |
|
|
–
določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, |
|
|
–
odločanje o rabi prostora, |
|
|
–
gasilstvo kot obvezno lokalno službo, |
|
|
–
civilno zaščito, opazovanje in obveščanje, |
|
|
–
varstvo naravne in kulturne dediščine lokalnega pomena, |
|
|
–
ukrepe za zaščito okolja, |
|
|
–
sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, |
|
|
–
odločanje o namembnosti urbanega prostora, |
|
|
–
javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost, |
|
|
–
mrliško ogledno službo, |
|
|
–
določanje komunalnih dejavnosti, |
|
|
–
organizacijo dimnikarske službe, |
|
|
–
odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja, |
|
|
–
graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov, |
|
|
–
vzdrževanje gozdnih cest, |
|
|
–
pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine, |
|
|
–
varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, |
|
|
–
urejanje lokalnega prometa, |
|
|
–
določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma, |
|
|
–
določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin,
načina parkiranja, prepovedi parkiranja, |
|
|
–
predpisovanje prometne ureditve, |
|
|
–
urejanje lokalnega potniškega prometa, |
|
|
–
ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, |
|
|
–
zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu, |
|
|
–
upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov, |
|
|
–
veterinarsko službo na primarni ravni, |
|
|
–
vzdrževanje dobrososedskih odnosov na hrvaški strani meje na
gospodarskem, kulturnem in športnem področju. |
|
|
13. člen |
|
|
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in
druge občinske dajatve: |
|
|
–
davek od premoženja, |
|
|
–
davek na dediščine in darila, |
|
|
–
davek na dobitke od iger na srečo, |
|
|
–
davek na promet nepremičnin, |
|
|
–
določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in
druge občinske objekte, |
|
|
–
določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja, |
|
|
–
takse, pristojbine, odškodnine, rente, kazni in druge prispevke, |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
14. člen |
|
|
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. |
|
|
Občina ima tudi svet krajevnih skupnosti in vaške skupnosti. Krajevne
skupnosti predstavlja svet krajevne skupnosti, vaške skupnosti pa vaški
odbori. |
|
|
15. člen |
|
|
Organi občine se volijo za štiri leta. |
|
|
Sveti krajevnih skupnosti in odbori vaških skupnosti se volijo za štiri
leta. |
|
|
16. člen |
|
|
Delo
občinskih organov je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah
občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih
določata ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu. Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne
narave. |
|
|
17. člen |
|
|
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina
njihovih članov. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. |
|
|
Občinski svet ima naslednje pristojnosti: |
|
|
–
sprejema statut občine, |
|
|
–
sprejema odloke in druge občinske akte, |
|
|
–
sprejema poslovnik za svoje delo, |
|
|
–
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
–
potrjuje začasne nujne ukrepe, |
|
|
–
sprejema premoženjsko bilanco občine, |
|
|
–
sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
–
ustanavlja občinske odbore in komisije ter imenuje in razrešuje njihove
člane, |
|
|
–
imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, |
|
|
–
imenuje in razrešuje volilne komisije za občinske volitve, |
|
|
–
imenuje in razrešuje podžupana na predlog župana izmed članov občinskega
sveta, |
|
|
–
nadzoruje delo odborov, župana in podžupana in občinske uprave glede
izvrševanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
–
daje mnenje na organizacijo in delovno področje občinske uprave ter
nadzoruje njeno delo, |
|
|
–
odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če ni s tem
zakonom drugače določeno, |
|
|
–
odloča o najemu dolgoročnega občinskega posojila na predlog župana, |
|
|
–
razpisuje referendume, |
|
|
–
daje pobudo za sklice zborov občanov, |
|
|
–
določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov
občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora, |
|
|
–
ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske
službe, |
|
|
–
daje koncesije, |
|
|
–
določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev, |
|
|
–
daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, |
|
|
–
odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut, |
|
|
–
odloča o izločitvi župana po ZUP, |
|
|
–
določa odstotek izločanja sredstev za rezerve občine na predlog župana, |
|
|
–
odloča o uporabi sredstev iz rezerve občine, |
|
|
–
daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, |
|
|
–
imenuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne
enote, |
|
|
–
sprejema in razrešuje pritožbe občanov. |
|
|
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz
državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug
občinski organ. |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet ima osem članov. |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana,
članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika
upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti,
kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih
delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo
oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem. |
|
|
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče. |
|
|
Občinski svet se voli po večinskem načelu. |
|
|
Za
volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki
jih določi odlok občinskega sveta. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. |
|
|
Prvo
sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan občine. Do izvolitve in
potrditve novega župana vodi sejo dotedanji župan občine. |
|
|
22. člen |
|
|
Seje
občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje
občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje
občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje,
jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine
in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
|
|
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh
potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. |
|
|
Če
župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red.
Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, rezerviran za
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih
odborov ali županu, ter za odgovore nanje. |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja
občinska uprava. |
|
|
23. člen |
|
|
Seje
občinskega sveta so javne. |
|
|
Če
to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi. |
|
|
Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega
sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
Svet
lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega
sveta. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če
zakon ali ta statut določa drugačno večino. |
|
|
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ta
statut in kadar tako odloči občinski svet. |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela,
postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov. |
|
|
Svet
sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
26. člen |
|
|
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat: |
|
|
– če
izgubi volilno pravico, |
|
|
– če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če
je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest
mesecev, |
|
|
– če
v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, |
|
|
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, |
|
|
– če
odstopi. |
|
|
Članom občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz
prejšnjega odstavka. |
|
|
Ne
glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah nadomesti člana
občinskega sveta, ki mu preneha mandat, naslednji kandidat z istoimenske
liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v
razmerju do količnika v volilni enoti. |
|
|
3. Občinski odbori in komisije |
|
|
27. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatno vprašanja, volitve in imenovanja,
ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta. Ta komisija ima tri člane. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega
sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico
članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi. |
|
|
28. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori sveta imajo lahko svoj poslovnik, s katerim
podrobneje ureja svoje področje dela. |
|
|
29. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
30. člen |
|
|
Občinski svet ima naslednja občinska odbora: |
|
|
–
odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
–
odbor za prostor, komunalo in gospodarstvo. |
|
|
Občinska odbora imata po pet članov, od tega lahko dva druga občana. |
|
|
31. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za pripravo statuta in poslovnika, katera je
sestavljena iz treh članov, od tega morata biti najmanj dva člana
občinskega sveta, eden pa je lahko drugi občan. |
|
|
32. člen |
|
|
Na
predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče
nezaupnico občinskemu odboru ali komisiji. |
|
|
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov
sveta izvoli nov odbor ali komisijo. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
33. člen |
|
|
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti: |
|
|
–
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Če
nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev
predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v
poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajstih dni obvestiti
pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS. |
|
|
Vsak
član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od
občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh
podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. |
|
|
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja
pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in
gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
34. člen |
|
|
Delo
nadzornega odbora je javno. |
|
|
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter
državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime
in integriteto posameznikov. |
|
|
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s
priporočili in predlogi. |
|
|
Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati
njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. |
|
|
Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme svoj poslovnik. |
|
|
35. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima tri člane. |
|
|
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. |
|
|
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci
občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev. |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne
naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega
odbora imenuje občinski svet. |
|
|
36. člen |
|
|
Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi
iz določbe prvega odstavka 26. člena tega statuta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru
preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov
sveta. |
|
|
5. Župan in podžupan |
|
|
37. člen |
|
|
Občina ima župana in najmanj enega podžupana. |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega
sveta, nima pa pravice glasovanja. |
|
|
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje in
razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta
z večino glasov vseh članov. |
|
|
38. člen |
|
|
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju
mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. |
|
|
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako
predlaga župan. |
|
|
O
poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da niti župan niti podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V
času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
|
39. člen |
|
|
Glede nezdružljivosti funkcij župana, podžupana in članov občinskega
sveta se uporabljajo določbe 37.b člena zakona o lokalni samoupravi. |
|
|
40. člen |
|
|
Župan opravlja naslednje naloge: |
|
|
–
predstavlja in zastopa občino, |
|
|
–
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
– je
odgovoren za izvajanje proračun občine, |
|
|
–
lahko sodeluje v organih pokrajine, sosvetov občin in upravnih organov,
kjer je občina soustanovitelj, |
|
|
–
odloči o sredstvih manjše vrednosti v okviru sprejetih proračunskih
postavk, cen in pravilnikov, |
|
|
–
skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta, |
|
|
–
vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave ter imenuje delavce
uprave, |
|
|
–
skrbi za objavo statuta in odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
–
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
–
sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
–
vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
|
|
–
imenuje poveljnike in štabe Civilne zaščite občine in krajevnih
skupnosti ter poveljnike za Civilno zaščito, |
|
|
–
skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in
sprejetih zaščitnih ukrepih, |
|
|
– je
vodja priprav civilne obrambe občine, |
|
|
–
imenjuje upravitelja obrambnih dokumentov, |
|
|
–
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
|
|
–
opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti
občinskega sveta opravljal župan. |
|
|
41. člen |
|
|
Župan mora zadržati objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlagati občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt
objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan mora zadržati izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na
seji občinskega sveta in predlagati, da o njej ponovno odloči. Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
|
|
Če
se odločitev sveta nanaša na zadeve, ki je bila z zakonom poverjena
občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost odločitve. |
|
|
6. Organi krajevnih skupnosti in vaških skupnosti |
|
|
42. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, organ vaške
skupnosti pa je odbor vaške skupnosti. |
|
|
Svet
krajevne skupnosti volijo občani s stalnim prebivališčem v krajevni
skupnosti za štiri leta. |
|
|
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. |
|
|
V
okviru nalog krajevne skupnosti in v okviru s proračunom določenih
sredstev za izvajanje teh nalog občino pri izvajanju odločitev sveta
krajevne skupnosti zastopa svet krajevne skupnosti ali njegov
predsednik. |
|
|
Sredstva za izvajanje nalog krajevne skupnosti se v celoti zagotovijo v
občinskem proračunu. Morebitni prostovoljni prispevki krajanov in
prihodki od premoženja, s katerim upravlja krajevna skupnost, so
prihodki občinskega proračuna. |
|
|
Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti in presegajo
vrednost 50.000 SIT, so veljavni le ob soglasju župana. |
|
|
Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo
določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta. |
|
|
Svet
krajevne skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom. |
|
|
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. |
|
|
Strokovne in organizacijske naloge za potrebe krajevne skupnosti
opravlja občinska uprava. |
|
|
7. Neposredne oblike odločanja občanov |
|
|
43. člen |
|
|
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov,
referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
44. člen |
|
|
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za posamezno krajevno
oziroma vaško skupnost. |
|
|
45. člen |
|
|
Zbor
občanov v občini: |
|
|
–
razpravlja o spremembah statuta občine, |
|
|
–
razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne
skupnosti, |
|
|
–
razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov, |
|
|
–
razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu, |
|
|
–
razpravlja o spremembah območja občine, |
|
|
–
daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei. |
|
|
46. člen |
|
|
Zbor
občanov v krajevni skupnosti oziroma v vaških skupnosti: |
|
|
–
razpravlja o problematiki v svoji skupnosti, |
|
|
–
razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu, |
|
|
–
razpravlja o delu svojega predsednika v svetu krajevne skupnosti oziroma
v odboru vaške skupnosti, |
|
|
–
razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti, |
|
|
–
razpravlja o spremembah območja krajevnih skupnosti, |
|
|
–
daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei. |
|
|
47. člen |
|
|
Zbor
občanov skliče župan, če je tako predpisano z zakonom, na lastno pobudo,
na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev
v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma v vaški skupnosti pa
tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše
referendum na lastno pobudo ali na pobudo župana, mora pa ga razpisati,
če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa
zakon. |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
|
49. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v
tem statutu, veljajo določbe zakona o lokalni samoupravi, zakona o
referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno
uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah. |
|
|
50. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Če
se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora
ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih. |
|
|
Če
se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni
organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. |
|
|
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. |
|
|
IV. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
1. Organizacija občinske uprave |
|
|
51. člen |
|
|
Organizacija občinske uprave je določena s tem statutom. Župan lahko
predlaga spremembo organizacije občinske uprave. Podrobnejšo
organizacijo in delovno področje občinske uprave sprejme občinski svet
na predlog župana z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske
uprave. |
|
|
52. člen |
|
|
Predstojnik občinske uprave je župan. |
|
|
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta
odgovoren občinskemu svetu. |
|
|
Delo
občinske uprave neposredno vodi vodja občinske uprave (v nadaljevanju:
tajnik občine), ki ga imenuje in razrešuje župan. |
|
|
Tajnik za svoje delo odgovarja županu. |
|
|
53. člen |
|
|
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v okviru katerega se
lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave. |
|
|
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na
svojem območju. |
|
|
54. člen |
|
|
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni
in strokovno tehnični delavci. |
|
|
Za
delo urada je tajnik oziroma vodja urada odgovoren županu. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določa župan. |
|
|
O
imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski
upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske
uprave. |
|
|
55. člen |
|
|
Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so
upravičeni do plače, ki jo določa župan. V skladu z zakonom ter načrtom
delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju. Pravilnik o nagrajevanju
sprejme občinski svet. |
|
|
56. člen |
|
|
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih
izdajata občinski svet in župan. |
|
|
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska
uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne
pristojnosti. |
|
|
57. člen |
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko
pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v
upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
|
58. člen |
|
|
V
upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne
pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem
postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom. |
|
|
59. člen |
|
|
Uradne osebe so odgovorne za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku. |
|
|
60. člen |
|
|
O
upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo
ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
Če
župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem
postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki
izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem
statutu. |
|
|
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo
delavci s srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
61. člen |
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občine, ki jih
izdaja tajnik oz.pooblaščeni upravni delavci, odloča župan. Zoper
odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O
pritožbah zoper akte iz izvirne pristojnosti občine, ki jih izdaja
župan, odloča občinski svet. Zoper odločitev občinskega sveta je
dopusten upravni spor. |
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava,
odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ
v sestavi. |
|
|
62. člen |
|
|
O
izločitvi župana ali tajnika iz upravnega postopka odloča občinski svet,
ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. |
|
|
O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik, ki v primeru
izločitve o zadevi tudi odloči. |
|
|
2. Nadzor nad zakonitostjo dela občinske uprave |
|
|
63. člen |
|
|
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo tajnik,
župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo njihovega dela. |
|
|
Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
prepiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in
pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
64. člen |
|
|
Občani lahko opozarjajo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo
občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava,
župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom,
statutom in drugimi zakonitimi predpisi. |
|
|
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
65. člen |
|
|
Občina Loški Potok organizira javne službe na naslednjih področjih: |
|
|
–
oskrba s pitno vodo, |
|
|
–
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda, |
|
|
–
ravnanje s komunalnimi odpadki, |
|
|
–
odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
|
|
–
javna snaga in čiščenje javnih površin, |
|
|
–
urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, |
|
|
–
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. |
|
|
66. člen |
|
|
Občina Loški Potok skrbi tudi za: |
|
|
–
javno razsvetljavo, |
|
|
–
plakatiranje in okraševanje naselij, |
|
|
–
urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost, |
|
|
–
urejanje lokalnih cest, |
|
|
–
deratizacijo in dezinfekcijo, |
|
|
–
prevoz šoloobveznih otrok, |
|
|
–
pluženje in posipanje lokalnih ter vaških cest. |
|
|
67. člen |
|
|
Za
izvajanje nalog iz 65. in 66. člena statuta ustanavlja občina javna
podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije, vlaga lastni
kapital v dejavnost oseb zasebnega prava in oblikuje režijske obrate v
okviru občinske uprave. |
|
|
68. člen |
|
|
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste
javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. |
|
|
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni
javni zavod in imenuje svoje predstavnike v svet podjetja ali zavoda. |
|
|
Občinski svet z odloki podeljuje koncesije za opravljanje del iz 65. in
66. člena statuta. |
|
|
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
69. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. |
|
|
70. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks,
pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
71. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so
zajeti v proračunu občine. |
|
|
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja. |
|
|
V
bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz
davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki
od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani
odhodki. |
|
|
V
računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje
občine. |
|
|
72. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom
in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
|
Občinski svet sprejema rebalans proračuna, če so izpolnjeni pogoji iz
statuta občine in zakona. |
|
|
73. člen |
|
|
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine
drugače določeno. |
|
|
74. člen |
|
|
Če
se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje
proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov
uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5%
sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega
leta. O najetju posojila odloča župan. |
|
|
75. člen |
|
|
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s
proračunom, vendar najmanj 0,2% prihodka. |
|
|
Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana. |
|
|
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec. |
|
|
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1%
letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje
leto. |
|
|
76. člen |
|
|
Rezerva se uporablja: |
|
|
1.
za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša,
potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče,
epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in
rastlinski škodljivci; |
|
|
2.
za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo
neenakomerno; |
|
|
3.
za kritje proračunskega primanjkljaja. |
|
|
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavke se dajejo
praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti
vrnjena v rezerve do konca leta. |
|
|
O
uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet
na podlagi pridobljenih podatkov o posledicah, opisanih v 1. in 3. točki
prvega odstavka tega člena. |
|
|
Z
odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za
namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za
tekoče leto. |
|
|
77. člen |
|
|
Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet
zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
|
|
V
zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki,
predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev
računa financiranja. |
|
|
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi
premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se
sprejema zaključni račun proračuna. |
|
|
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca
tekočega leta za preteklo leto. |
|
|
Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet
zaključni račun proračuna. |
|
|
78. člen |
|
|
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem
posojil. |
|
|
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. |
|
|
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. |
|
|
79. člen |
|
|
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne
objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih
javnih služb, in sicer do višine, predvidene z zakonom. |
|
|
O
zadolžitvi odloča občinski svet. |
|
|
O
zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po
sprejetju odločitve. |
|
|
80. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. |
|
|
O
soglasju odloča občinski svet. |
|
|
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in
javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 %
zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. |
|
|
81. člen |
|
|
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so: |
|
|
–
davek na dediščine in darila, |
|
|
–
davek na dobitke iger na srečo, |
|
|
–
davek na promet nepremičnin, |
|
|
–
upravne takse, |
|
|
–
posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, |
|
|
–
dodeljena sredstva požarne takse, |
|
|
– in
drugi prihodki v skladu z zakonom. |
|
|
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je
določena z zakonom o njihovi uvedbi. |
|
|
Za
financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od
dohodnine, v višini določeni z zakonom. |
|
|
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so: |
|
|
–
davek od premoženja, |
|
|
–
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, |
|
|
–
krajevne takse, |
|
|
–
komunalne takse, |
|
|
–
pristojbine, |
|
|
–
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, |
|
|
–
prihodki uprave, |
|
|
–
drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni. |
|
|
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je
določena v aktu o njihovi uvedbi. |
|
|
Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se
davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine,
ki je določena z zakonom. |
|
|
82. člen |
|
|
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo iz državnega
proračuna v primeru, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe iz
prihodkov. |
|
|
83. člen |
|
|
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba. |
|
|
Delo
knjigovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor. |
|
|
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
84. člen |
|
|
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega
sveta. |
|
|
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot
splošne pravne akte. |
|
|
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
občinski proračun in zaključni račun. |
|
|
85. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z
dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
86. člen |
|
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih
članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
87. člen |
|
|
Z
odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
|
|
Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
|
88. člen |
|
|
Z
odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja
način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
89. člen |
|
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njunega izvrševanja. |
|
|
90. člen |
|
|
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
91. člen |
|
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov
občinskega sveta. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
92. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor
ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini. |
|
|
Predlog odloka pošlje predlagatelj županu. |
|
|
Župan se je do predloga dolžan praviloma v tridesetih dneh pisno
opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati občinskemu svetu v
obravnavo. |
|
|
93. člen |
|
|
Predlog odloka mora praviloma vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo
členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod
obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. |
|
|
94. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
95. člen |
|
|
Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta najmanj 7 dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
V
prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka, ter o ciljih in o načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
|
|
V
drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu
predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o
posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem
glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka
in o predlogu odloku v celoti. |
|
|
96. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre
za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po
hitrem postopku. |
|
|
Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
|
|
Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
|
|
O
uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. |
|
|
97. člen |
|
|
V
drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni
pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. |
|
|
Na
sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov občinskega
sveta. |
|
|
98. člen |
|
|
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če
zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico
članov, glasuje večina navzočih članov. |
|
|
99. člen |
|
|
O
predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja
in odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
100. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi (če ni v njih
drugače določeno). |
|
|
3. Posamični akti občine |
|
|
101. člen |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to: |
|
|
– o
upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti, |
|
|
– o
upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, |
|
|
– o
upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil. |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
102. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem
postopku. |
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na prvi stopnji organ občinske uprave, na
drugi stopnji pa župan. |
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon. |
|
|
O
zakonitostih dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
103. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila
oziroma soglasja občine, posega v njene pravice. |
|
|
104. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
105. člen |
|
|
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot
stranka v upravnem sporu izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
106. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
|
107. člen |
|
|
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikujejo mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje Državnemu zboru. |
|
|
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
|
|
108. člen |
|
|
Občina Loški Potok se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno
skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva. |
|
|
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z
dvetretjinsko večino vseh članov sveta. |
|
|
O
odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum o
vključitvi občine v pokrajino. Odločitev je sprejeta, če se za to
odločitev odloči večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
S
statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne
naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa
pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti
pokrajine. |
|
|
109. člen |
|
|
Na
pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje
soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so: |
|
|
–
določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju, |
|
|
–
gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav, |
|
|
–
gradnja in financiranje medobčinskih cest, |
|
|
–
izvajanje drugih nalog skupnega pomena. |
|
|
110. člen |
|
|
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in
župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki
so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število
glasov, se glasovanje ponovi. |
|
|
111. člen |
|
|
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se
občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno
za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če
zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem
povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja. |
|
|
X. SPREMEMBE STATUTA OBČINE |
|
|
112. člen |
|
|
Statut občine se spremeni in dopolni kadar ustava Republike Slovenije
ali zakon izrecno določata, da je treba posamezna vprašanja urediti s
statutom občine. |
|
|
113. člen |
|
|
Pobudo, da se začne postopek za spremembo statuta občine, lahko da vsaj
četrtina članov občinskega sveta. |
|
|
O
pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta občine, odloča na seji
občinski svet. |
|
|
114. člen |
|
|
Na
podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi komisija
za pripravo statuta in poslovnika osnutek sprememb in ga predloži
občinskemu svetu. |
|
|
Občinski svet določi osnutek sprememb statuta in ga da v javno razpravo. |
|
|
Po
končani javni razpravi Komisija za pripravo statuta in poslovnika
pripravi predlog sprememb statuta. |
|
|
Spremembe statuta so sprejete, če je na skupni seji zanje glasovalo 2/3
vseh članov občinskega sveta. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
115. člen |
|
|
Poslovnik občinskega sveta in drugi splošni akti morajo biti usklajeni z
določbami tega statuta in spremembami zakona o lokalni samoupravi. |
|
|
116. člen |
|
|
Z
dnem, ko prične veljati ta statut, preneha veljati statut Občine Loški
Potok (Uradni list RS, št. 32/95). |
|
|
117. člen |
|
|
Ta
statut začne veljati petnjasti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št.
15-02/99-1 |
Župan Občine Loški Potok |
|
|
Loški Potok, dne 27. februarja 1999. |
Janez Novak, inž. l. r. |
|