Na podlagi določila 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št.
94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12-ZUJF) in 16. člena
Statuta Občine Zreče (Uradni list RS,
št.......................) je Občinski svet Občine Zreče na
svoji ... seji dne ... sprejel |
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA SVETA OBČINE ZREČE |
1 Splošne določbe |
1. člen |
(uporaba izrazov) |
(1) V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški
spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2. člen |
(vsebina poslovnika) |
(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja
pravic in dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem
besedilu: člani sveta). |
3. člen |
(smiselna uporaba določil
poslovnika) |
(1) Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov ustanovljenih
na podlagi Odloka o delovnih telesih v Občini Zreče. Način dela
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v
aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki
delovnih teles. |
4. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne
osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti
dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
5. člen |
(seje sveta) |
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih
sejah. |
(2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne
glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v
primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih
svečanih priložnostih. |
6. člen (predstavljanje sveta) |
(1) Svet predstavlja župan (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa (v nadaljnjem
besedilu: predsednik). |
7. člen (uporaba žiga) |
(1) Občinski svet pri svojem delu uporablja žig občine, ki je
okrogle oblike in standardne velikosti. V zunanjem krogu je
napis OBČINA ZREČE, v sredini pa je grb občine, ki je določen z
odlokom o grbu, himni in zastavi. |
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in
aktih o drugih odločitvah ter na dop[sih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna
telesa sveta. |
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor
občinske uprave ali od njega pooblaščena oseba. |
2 Konstituiranje sveta |
8. člen |
(konstituiranje sveta) |
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni
po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi
drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član
občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega
člana določi občinski svet. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
9. člen |
(obvezni dnevni red konstitutivne
seje sveta) |
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta je: |
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in
volitev župana, |
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in
pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve
izvolitve župana, |
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov
sveta, |
5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne
odloča. |
10. člen |
(imenovanje mandatne komisije) |
(1) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej
imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled prispelih
pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in |
ugotovitev izvolitve župana. Člane mandatne komisije lahko
predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem
redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
(2) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah
kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in
predlaga potrditev mandatov članov sveta. |
(3) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata
za župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne
komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v
vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o
posameznih pritožbah. |
11. člen |
(mandati članov sveta) |
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne
komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o
izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb
kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloči posebej. |
(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o
spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej
odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma
predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki
je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov
mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme
glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe - kandidat
za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
12. člen |
(mandat članov sveta in mandat
župana) |
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani
sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) Če svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 11. člena tega poslovnika, prične novoizvoljenemu
županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha. |
(3) S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v
stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
13. člen |
(komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja) |
(1) Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno
delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se
imenuje najkasneje na naslednji seji. |
3 Pravice in dolžnosti članov sveta |
14. člen |
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta
se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
(3) Član sveta ima pravico: |
• predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v
zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog
župana, |
• predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove
pristojnosti; |
• glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in
odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh
predlogov; |
• sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih
redov njegovih sej; |
• predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih
teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in
skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina
oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje
predstavnike. |
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki
so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri
svojem delu. |
(5) Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
15. člen |
(odgovornost člana sveta) |
(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja,
izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje
funkcije. |
(2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in
kazensko odgovoren. |
16. člen |
(pravice svetniških skupin) |
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni
z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le
pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. |
(2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do
povračila materialnih stroškov. |
17. člen |
(pravica do informiranosti) |
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih
organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu
potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti
na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana
pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba
odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
(3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave
postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
18. člen |
(vprašanja in pobude članov sveta) |
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki
ali ustno. |
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka
dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru
župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član
sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma
pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3)
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. |
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano
tistemu, na katerega je naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno
prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali
direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila
oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje
podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan
ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. |
(8) Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj.
Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem,
najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
19. člen |
(zahteva za dodatna pojasnila) |
(1) Če član sveta ni zadovojjen z odgovorom na svoje vprašanje
oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem
ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
20. člen |
(udeleževanje na sejah sveta in
delovnih telesih) |
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih
teles, katerih član je. |
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti
župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do
začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, ne pripada
del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za to sejo. |
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne
udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko
predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
4 Seje sveta |
4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje
in udeležba na seji |
21. člen |
(sklic seje) |
(1) Svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje sveta sklicuje župan. |
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta,
na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev,
določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine,
mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana
predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti,
dokler ne konča prejšnje redne seje. |
22. člen |
(sklic seje) |
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se
pošlje članom najkasneje sedem (7) dni pred dnevom, določenim za
sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo
podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se
lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna
pri odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu,
predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske
uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem |
političnih strank in list, zastopanih v svetu, medijem in se
objavi v katalogu informacij javnega značaja občine. |
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v
elektronski obliki na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu ali po
elektronski pošti. Izjemoma se lahko gradivo za sejo na prošnjo
prejemnika pošlje v fizični obliki na papirju. |
23. člen |
(izredna seja) |
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o
nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na
zahtevo četrtine članov sveta. |
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti
navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne
razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi,
katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki
so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni
od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim
ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic
zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru
lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic
izredne seje zahtevali. |
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno
članom sveta najkasneje tri (3) dni pred sejo. Vabilo se pošlje
v skladu z 22. členom tega poslovnika in se objavi v katalogu
informacij javnega značaja občine. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta
skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem
primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami
seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
24. člen |
(dopisna seja) |
(1) V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v
krajšem času kot pa je mogoče sklicati redno ali izredno sejo
sveta in gre za manj pomembno zadevo, lahko svet odloči o zadevi
iz svoje pristojnosti ne da bi se sestal (na dopisni seji). |
(2) Dopisna seja sveta se lahko skliče: |
- zaradi odločanja o nujnih zadevah kadar ni pogojev za sklic
redne niti izredne seje sveta, |
- kadar gre za odločanje o aktih, o katerih svet odloča po
določbah tega poslovnika na eni obravnavi, |
- kadar gre za odločanje o manj pomembnih zadevah glede katerih
ne bi bilo smotrno sklicevati redne oziroma izredne seje, |
- kadar člani sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede
odločanja o posamezni zadevi skliče dopisna seja sveta. |
(3) Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o
zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. |
(4) Dopisno sejo izvede župan. |
(5) Župan odredi, ali se o zadevi pošlje članom obrazloženi
pisni predlog sklepa ter glasovnico (po pošti, faksu ali
elektronski pošti) ali le telefonsko sporočilo ter določi rok v
katerem naj se član izjavi. |
(6) Člani v roku, ki ga določi župan in ne sme biti krajši od
enega dneva, vrnejo pošiljatelju izpolnjeno glasovnica na kateri
se opredelijo do predloga sklepa s podpisom. |
(7) Vprašanje za dopisno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako
da je na njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali
»proti«). |
(8) Če gre za odločanje po telefonu, le to ni možno, če s
katerim od članov sveta ni mogoče vzpostaviti telefonskega
kontakta. Dopisna seja po telefonu poteka tako, da vsak član
sveta glasuje o predlaganem sklepu. |
(9) Če večina članov sveta soglaša z izvedbo dopisne seje, se
šteje, da je bila odločitev o izvedbi dopisne seje sprejeta, v
nasprotnem primeru se skliče seja sveta ali pa se zadeva uvrsti
na dnevni red prve naslednje redne ali izredne seje. Šteje se,
da član sveta soglaša z izvedbo dopisne seje, če je do
postavljenega roka oddal svoj glas. |
(10) Sklepi sprejeti na dopisni seji so veljavni, če je za
sprejem glasovala večina opredeljenih glasov vseh članov sveta. |
(11) O tako opravljeni dopisni seji se napiše zapisnik, v
katerem se navede vzrok za izvedbo dopisne seje, postavljeno
vprašanje in odgovor članov sveta. Ta zapisnik potrdijo člani
sveta na naslednji redni seji. Župan mora na naslednji redni
seji sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo dopisne seje. |
25. člen |
(poročevalci) |
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske
uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na
dnevni red seje, potrebna. |
26. člen |
(predlog dnevnega reda) |
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki
imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke
dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška
skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni
s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan
postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(7) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo
zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim
ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni
bil predlagatelj, če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno
telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno,
pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
27. člen |
(vodenje seje) |
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta
pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem
besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči
ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to
ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni
opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član
sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje
zahtevali. |
28. člen |
(javnost seje) |
(1) Seje sveta so javne. |
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane
se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo
gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred |
sejo na spletni strani občine v katalogu informacij javnega
značaja. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po
elektronski pošti. |
(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja
delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora
biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
(5) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega
obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov
seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči
svet. |
(6) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega
obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če
tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz
prostora. |
29. člen |
(izključitev javnosti) |
(1) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to
terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso
informacije javnega značaja. |
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako
točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti,
odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov
sveta navzoč na seji. |
4.2 Potek seje |
30. člen |
(ugotavljanje sklepčnosti) |
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z
delom na seji in drugimi vprašanji. |
31. člen |
(odločanje o zapisniku prejšnje
seje) |
(1) Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika
prejšnje seje odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile
podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
32. člen |
(dnevni red) |
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih,
da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih
predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri
postopek. |
(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse
do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke
svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke
dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem
razpravlja in glasuje. |
(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le,
če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni
red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in
glasuje. |
(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog
dnevnega reda v celoti. |
33. člen |
(vrstni red obravnave točk dnevnega
reda) |
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. |
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo
okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo
obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. |
34. člen |
(razprava) |
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar
to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev
sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom
drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan
podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi
besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo
obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda
predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset (10)
minut. |
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja
največ sedem (7) minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več
kot petnajst (15) minut. |
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa
pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca.
Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike
označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike
smejo trajati največ tri (3) minute. |
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne
razprave lahko trajajo le po tri (3) minute. |
35. člen |
(opomin) |
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem
redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas
za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem
opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
36. člen |
(kršitve poslovnika) |
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo
zahteva. |
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči
svet o tem vprašanju brez razprave. |
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je
povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član
omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet
(5) minut. |
37. člen |
(prekinitev dela sveta) |
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na
podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali
stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in
nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni
razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih
strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj
se bo seja nadaljevala. |
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več
sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v
drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta
prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni
niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
38. člen |
(začetek seje in odmor) |
(1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti (17) uri in
morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot
štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor vsaj po dveh
urah neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja,
če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj,
stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset (30)
minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju
možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko
odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
39. člen |
(preložitev razprave) |
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi
odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi
preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če
časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta
končana. 4.3 Vzdrževanje reda na seji |
40. člen |
(red na seji) |
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
41. člen |
(ukrepi za zagotovitev reda na
seji) |
(1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
• opomin, |
• odvzem besede, |
• odstranitev s seje ali z dela seje. |
(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug
način krši red na seji. |
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom
na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega
poslovnika. |
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu
sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede
krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep
odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti
prostor, v katerem je seja. |
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red
na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, jo prekine. |
4.4 Odločanje |
42. člen |
(sklepčnost) |
(1) Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzočih
večina vseh članov sveta (več kot polovica). |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s
podpisi članov na listi navzočnosti. |
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta
v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje
(glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok). Preverjanje
sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči
kadarkoli. |
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina,
svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh članov sveta. |
43. člen |
(odločanje na seji sveta) |
(1) Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če
se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen
sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot
to za posamezno odločitev določa zakon. |
44. člen |
(glasovanje) |
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred
odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za
tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere
predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
(4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ
dve minuti. |
(5) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim
najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane
odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa
še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak
član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
45. člen |
(javno in poimensko glasovanje) |
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, tako, da člani
sveta dvignejo zeleni ali rdeči kartonček, pri čemer zeleni
kartonček pomeni »ZA« sprejem predlagane odločitve, rdeči
kartonček pa »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Javno
glasovanje se lahko opravi tudi z uporabo glasovalne naprave ali
s poimenskim izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi
»ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako,
da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se
zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika
seje. |
46. člen |
(tajno glasovanje) |
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na
predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v
zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali
javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga
uporablja svet. |
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi,
kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je
določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice
za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi.
Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena
in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk
njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno
številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
47. člen |
(izid glasovanja) |
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
• datumu in številki seje sveta, |
• predmetu glasovanja, |
• sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
• številu razdeljenih glasovnic, |
• številu oddanih glasovnic, |
• številu neveljavnih glasovnic, |
• številu veljavnih glasovnic, |
• številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri
glasovanju o kandidatih, |
• številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
• ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali
da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa,
katerih kandidat je imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
48. člen |
(ponovitev glasovanja) |
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog
člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali
na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati
največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
4.5 Zapisnik seje sveta |
49. člen |
(vsebina zapisnika seje sveta) |
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem
glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o
udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o
sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah
predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno pravne
komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo
oziroma obravnavano na seji. |
50. člen |
(zvočni zapis seje sveta) |
(1) Če se seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis
zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram). |
(2) Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z
zapisnikom in gradivom s seje. |
(3) Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil
dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis
seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki
vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti,
dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg
svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo
želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
51. člen (zapisnik seje sveta) |
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave.
Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta
pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
(2) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo
zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma
dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe
na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe
sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
(3) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni
uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
(4) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine
ter na krajevno običajen način. |
(5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil
voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za
redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
52. člen |
(ravnanje z gradivom sveta) |
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet
na podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki
sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot
trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
53. člen (vpogled v gradivo) |
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki
se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to
potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi
direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta.
Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo
pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o
vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
4.6 Strokovno in administrativno
delo za svet |
54. člen |
(strokovno in administrativno delo
za svet) |
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna
telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično
pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca,
ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga
opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih
teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
4.7 Delovna telesa občinskega sveta |
55. člen |
(komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja) |
(1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed
svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
pet (5) članov. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
• občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
• občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
• opravlja naloge po zakonu, ki ureja nezdružljivost opravljanja
funkcije, |
• izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
• pripravlja predloge za podeljevanje priznanj in nagrad v
skladu z Odlokom o priznanjih v Občini Zreče, |
• obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
56. člen |
(delovna telesa občinskega sveta) |
(1) Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot
svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in Odlokom o
delovnih telesih Občine Zreče obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v
zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana. |
57. člen |
(občasna delovna telesa) |
(1) Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
58. člen |
(imenovanje članov odborov in
komisij) |
(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne
določa drugače. |
(2) Predsednika odbora imenuje na predlog Komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja svet izmed članov, ki so člani
občinskega sveta. |
(3) Prvo sejo odbora skliče župan. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
59. člen |
(skupna delovna telesa) |
(1) Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu
o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova
sestava in naloge. |
60. člen |
(delo delovnega telesa) |
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje
in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem
svetu. |
(2) V primeru odsotnosti predsednika delovnega telesa skliče
sejo, vodi sejo delovnega telesa ter predlaga dnevni red
podpredsednik delovnega telesa. |
(3) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih
zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta
ali na zahtevo župana. |
(4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj pet |
(5) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno
sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih
članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge pa
sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(7) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega
poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
(8) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni
uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in
drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, župan,
direktor občinske uprave, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je
neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
5 Akti sveta |
5.1 Splošne določbe |
61. člen |
(splošni akti občine) |
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in
statutom naslednje akte: |
• poslovnik o delu sveta, |
• proračun občine in zaključni račun, |
• planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
• odloke, |
• odredbe, |
• pravilnike, |
• navodila, |
• sklepe. |
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje
mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
62. člen |
(predlagalna pravica) |
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter
druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako
določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko
predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z
zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
63. člen |
(podpis in hramba aktov, ki jih
sprejema svet) |
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
5.2 Postopek za sprejem odloka |
64. člen |
(vsebina predloga odloka) |
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo
členov in njihovo obrazložitev. |
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih
bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti
uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta
pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni
red seje sveta. |
65. člen |
(obravnava predloga odloka) |
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
66. člen |
(razprava o predlogu odloka) |
(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem (7) dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
67. člen |
(prva obravnava) |
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter
temeljnih rešitvah predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov
navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo
ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Če na podlagi odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih
vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi
obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi,
lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na
isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
(5) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik
predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
68. člen |
(priprava besedila za drugo
obravnavo) |
(1) Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti
novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način
upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih
utemeljeno pisno zavrne. |
69. člen |
(druga obravnava) |
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta
predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga
odloka v obliki amandmaja. |
(2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj
odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu
odloka. |
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri (3) dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga
amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan. |
(4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez
obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in
odločanje. |
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami
seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora
vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
70. člen |
(sprejem amandmaja, člena odloka in
odloka) |
(1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se
zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
71. člen |
(sprejem splošnih aktov občine) |
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem
postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem
poslovnikom. |
(3) Prostorske akte sprejema svet v skladu z določbami tega
poslovnika, ki urejajo postopek za sprejem odloka v dveh
obravnavah, razen če zakon ne določa drugače. |
(4) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet
na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
72. člen |
(sprejem splošnih aktov občine do
prenehanja mandata) |
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem
mandatu sveta, se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen: |
• če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta,
ki sta bila predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
• če predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega
mandata ni ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali
član sveta. |
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi
občinska uprava. |
5.3 Hitri postopek za sprejem
odlokov |
73. člen |
(hitri postopek za sprejem odlokov) |
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem
postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih
aktov občine. |
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O
uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. |
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem
postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in
amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
5.4 Skrajšani postopek za sprejem
odlokov |
74. člen |
(skrajšani postopek za sprejem
odlokov) |
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo
na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega
splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
• za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
• prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih
določb skladu z zakonom, |
• uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi
države oziroma občine, |
• spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
• prečiščena besedila splošnih aktov občine. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če
ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po
končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se
druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet
takoj po vložitvi predloga. |
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom
splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo.
Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami
seji vse do konca obravnave odloka. |
5.5 Objava splošnega akta občine |
75. člen |
(objava splošnega akta občine) |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno. |
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako odloči svet. |
5.6 Postopek za sprejem proračuna |
76. člen |
(proračun občine) |
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
(2) Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in
konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
77. člen |
(predlog proračuna občine) |
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu
najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega
proračuna državnemu zboru. |
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z
vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance,
hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna
predstavljen in opravljena splošna razprava. |
(3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali
pooblaščeni delavec občinske uprave: |
• temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga
proračuna, |
• načrtovane politike občine, |
• oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in
naložb ter računa financiranja za naslednje proračunsko leto,
lahko pa poda tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi,
vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil
občinski svet izvoljen, |
• okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega
neposrednega uporabnika proračuna. |
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno
razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna
razprava. |
(5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno
razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v
roku petnajst (15) dni predloži svetu popravljen predlog
proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v
njem upoštevani. |
(6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v
javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v
javno razpravo župan. |
78. člen |
(javna razprava) |
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v
predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog
proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu
informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do
predloga v prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov
občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih
straneh in na krajevno običajen način. |
79. člen |
(obravnava predloga proračuna) |
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna
telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana
javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo
županu. |
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave
zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih
sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
80. člen |
(dopolnjen predlog proračuna
občine) |
(1) Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi
o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu
občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Dopolnjen predlog proračuna mora poleg sestavin, ki jih
določa 3. odstavek 82. člena tega poslovnika, vsebovati tudi: |
• kadrovski načrt, |
• načrt razvojnih programov, |
• načrt ravnanja s premoženjem občine. |
(3) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine
lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje
tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(4) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz
prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz
katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen
namen. |
81. člen |
(predstavitev dopolnjenega predloga
proračuna občine) |
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka
o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz
javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta
je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži,
zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in
predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k
predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje
mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj
umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z
utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so
vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi
o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev
ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na
amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje
in predložitev amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se
najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet,
pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
82. člen |
(uskladitev predloga proračuna
občine) |
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po
delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno
financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi
obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k
odloku o proračunu občine. |
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S
sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o
proračunu občine. |
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in
zahteva, da se prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v
katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom
župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na
kateri bo predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan
obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog
sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o
proračunu občine. |
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni
sprejet. |
(7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora
župan predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
83. člen |
(začasno financiranje) |
(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se
nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja
največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s
sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
84. člen |
(rebalans proračuna občine) |
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna
telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega
poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega
predloga proračuna. |
5.7 Postopek za sprejem prostorskih aktov |
85. člen |
(postopek za sprejem prostorskih
aktov) |
(1) Prvo obravnavo prostorskega akta svet opravi v času pred
zaključkom javne razgrnitve predloga osnutka prostorskega akta. |
(2) Župan izda sklep o javni razgrnitvi prostorskega akta v
skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje. Sklep o javni
razgrnitvi prostorskega akta se objavi na spletni strani Občine
Zreče, na lokalni televiziji TV Zreče in v lokalnem časopisu
Novice. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v lokalnem
časopisu Novice. |
(3) Kadar se po opravljeni razgrnitvi in javni obravnavi
dopolnjeni osnutek dopolni s povsem novimi načrtovanimi posegi,
s katerimi javnost poprej sploh ni bila seznanjena in se zato
nanje ni mogla odzvati, se mora opraviti ponovna javna
razgrnitev in obravnava dopolnjenega osnutka v skladu z
določbami zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje. |
(4) Župan sprejme sklep o sprejemu stališč do pripomb iz javne
razgrnitve v roku petnajst (15) dni od zaključka javne
razgrnitve in o tem obvesti svet na naslednji redni seji. |
(5) Drugo obravnavo prostorskega akta svet opravi po pridobitvi
vseh potrebnih pozitivnih mnenj in sklepa na usklajen predlog
prostorskega akta. |
5.8 Postopek za sprejem obvezne
razlage |
86. člen |
(postopek za sprejem obvezne
razlage) |
(1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno
pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles
sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave.
Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se
objavi v uradnem glasilu. |
5.9 Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
87. člen |
(postopek za sprejem prečiščenega
besedila splošnega akta) |
(1) Če je občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih
sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko
predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega
akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
(2) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo
oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov,
pripravi občinska uprava uradno prečiščeno besedilo tega
splošnega akta. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob
sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem
postopku za sprejem odloka. O uradnem prečiščenem besedilu
odloča svet brez obravnave. |
(5) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu ter
na svetovnem spletu. |
(6) Po vsaki spremembi in dopolnitvi odloka, pravilnika,
navodila, sklepa ali drugega akta občine, občinska uprava
oziroma druga pooblaščena oseba pripravi neuradno prečiščeno
besedilo, ki se objavi na svetovnem spletu. |
6 Volitve in imenovanja |
88. člen |
(volitve in imenovanja) |
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu
občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala
večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov,
ki so glasovali. |
89. člen |
(glasovanje o kandidatih) |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje
o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član
sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta
pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih
funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je
funkcij. |
90. člen |
(izvolitev oziroma imenovanje
kandidata) |
(1) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje
večina članov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se
za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
91. člen (ponovno glasovanje) |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od
predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine,
se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o
tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila
največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako
najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira
kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem
redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če
pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju
dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem
redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri
ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali
pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče
kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja
na podlagi novega predloga kandidatur. |
6.1 Imenovanje članov delovnih
teles sveta |
92. člen |
(imenovanje članov delovnih teles
sveta) |
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje
predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog
kandidatov za člane delovnega telesa. |
(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na
isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način
niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o
katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov
delovnega telesa. |
6.2 Postopek za razrešitev |
93. člen |
(postopek za razrešitev) |
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku,
ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen
postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki
je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog
najmanj 1A članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog
razrešitve vloži pri komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri
so navedeni razlogi za razrešitev. |
(4) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne
vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega
člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev. |
(5) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se
nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo
obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico
pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
(6) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do
katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega
člena. |
(7) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme
odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali
imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(8) O razrešitvi se izda sklep. |
6.3 Odstop članov sveta, članov
delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
94. člen |
(postopek za razrešitev) |
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom
in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z
odstopom župana ali člana sveta ureja statut. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles,
drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani,
tudi če niso občinski funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega
člena, mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega
kandidata. Svet odloči s sklepom. |
7 Razmerje med županom in občinskim
svetom |
95. člen |
(razmerja med županom in občinskim
svetom) |
(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem
usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog
in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno
razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu,
poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed
strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov
sodelovali. |
96. člen |
(izvajanje odločitev občinskega
sveta) |
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni
seji sveta župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali
direktor občinske uprave poročajo o opravljenih nalogah med
obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati
v skladu z zakonom in statutom občine. |
8 Javnost dela |
97. člen |
(javnost dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles) |
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil
občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah,
z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih
določa statut in ta poslovnik. |
(3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in
sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta,
župana in občinske uprave. |
(4) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
98. člen |
(obveščanje javnosti) |
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo
delo na sejah sveta. |
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in
poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu
občinskih organov. |
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
9 Delo sveta v izrednem stanju |
99. člen |
(delo sveta v izrednem stanju) |
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje
sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina
delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja
sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je
mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih
odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
10 Spremembe in dopolnitve ter
razlaga poslovnika |
100. člen |
(spremembe in dopolnitve
poslovnika) |
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo
določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
101. člen |
(razlaga poslovnika) |
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega
reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje.
Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna
komisija. |
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki
ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet. |
11 Prehodna in končna določba |
102. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik
Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 39/99, 11/01,
100/03, 48/07, 73/08 in 95/09-uradno prečiščeno besedilo). |
103. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
(1) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
Številka: 007-0006/2012- |
Datum: |
Občina Zreče |
mag. Boris Podvršnik, Župan |