Na podlagi 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(v nadaljevanju: ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B,
108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 7., 8. in 16. člena
Statuta Občine Kanal ob Soči
(Uradne objave časopisa Primorske novice, št. 41/03, 17/06, in Uradni
list RS, št. 70/07) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči dne 25. 9.
2014 sprejel |
O D L O K
o 1. spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Kanal ob Soči (SDOPN Kanal-1) |
1. člen |
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega
prostorskega načrta Občine Kanal ob Soči, ki je bil sprejet z odlokom,
objavljenim v Uradnem listu RS, št. 98/12. |
2. člen |
(1) V 4. členu se v točki 1 izbrišeta kratici – FI – faktor izrabe
parcele in GE – gradbena enota, dodata pa se kratici FZP – faktor
zelenih površin in JPP – javni potniški promet. |
(2) Izbriše se celotna točka 2. |
3. člen |
5. člen (vsebina besedila odloka) se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
|
»1.0.0.0 Uvodne določbe |
2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo |
2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine |
2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra |
2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje,
ki so z njimi prostorsko povezana |
2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve |
2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine |
2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
|
2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini |
2.6.3.0 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
2.6.4.0 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
|
2.7.0.0 Razvoj centralnih naselij na podlagi urbanističnega načrta
|
3.0.0.0 Izvedbeni del OPN |
3.1.0.0 Splošne določbe |
3.1.1.0 Pravni obseg akta |
3.1.2.0 Namenska raba |
3.1.3.0 Način urejanja |
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora |
3.1.3.2 Način urejanja v območjih z določenimi OPPN |
3.1.4.0 Varovanja |
3.2.0.0 Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne
infrastrukture |
3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja izven območij stavbnih zemljišč – EUP
z oznako KGV |
3.3.1.0 Splošna merila |
3.3.2.0 Podrobna merila in pogoji urejanja na KGV |
3.3.3.0 Podobmočja KGV |
3.4.0.0 Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč
|
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč |
3.4.2.0 Podrobnejši PIP po tipih EUP |
EUP na območju PNRP SS |
– hm – modernistične stanovanjske hiše |
– hv – stanovanjske hiše v vrsti |
– sb – stanovanjski bloki |
EUP na območju PNRP SK |
– ph – podeželske hiše |
– pv – podeželske vile |
EUP na območju PNRP CU |
– js – javne stavbe oziroma podtipi jsk –klasična javna stavba, jsm –
modernistična javna stavba, jsp – pavliljonska stavba, jgd –stavba
gasilskega doma |
– th – trške hiše |
– sb – stanovanjski bloki |
EUP na območju PNRP CD |
– pj – posebne javne stavbe oziroma podtipi pjc – cerkve, pjo –
obeležja, spomeniki in kapelice, pjs – druge posebne stavbe |
– ps – poslovilne stavbe |
EUP na območju PNRP BT |
– jso – javne stavbe v odprtem prostoru EUP na območju PNRP BT, IG
|
– gs – gospodarske stavbe |
EUP na območju PNRP IP |
– ip – industrijske stavbe |
EUP na PNRP IK |
– gp – kmetijske gospodarske stavbe |
EUP na območju PNRP ZS |
– zsr – površine za oddih, rekreacijo in šport |
EUP na območju PNRP ZD |
– zdz – druge urejene zelene površine |
– zvo – zelene ureditve ob vodotokih |
EUP na območju PNRP ZK |
– zpk – pokopališča |
EUP na območju PNRP P |
– jp – javne površine oziroma podtipi jpp –javna parkirišča, jpa –
avtobusna postajališča ter mesta informativnih in turističnih vsebin
|
EUP na območju PNRP T, E, O, OO |
– in – infrastrukturni objekti oziroma podtipi ičn – čistilne naprave,
ivč – vodna črpališča in vodohrani, ieo – ekološki otoki, ike – objekt
komunikacijske in energetske infrastrukture, idg – deponija sipkih
materialov, dz – začasna deponija |
EUP na območju PNRP A |
– od – domačije v odprtem prostoru |
EUP na vseh stavbnih zemljiščih) |
– pin – varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov
|
– ppn – varovanja pogojev izvedbe OPPN |
3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP |
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN |
4.0.0.0 Prehodne in končne določbe.« |
4. člen |
V 7. členu se točka 2 nadomesti z naslednjim besedilom: |
»Občina Kanal ob Soči želi z OPN doseči naslednje splošne cilje
prostorskega razvoja: |
– omogočiti aktiviranje gospodarskih razvojnih potencialov občine in
njenih posameznih delov, |
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje – z zagotovitvijo kakovosti
posegov v prostor, z urejeno opremljenostjo naselij s komunalno opremo
in drugimi storitvami ter dobro povezanostjo – med naselji v občini in
navzven, |
– ohraniti poseljenost na območjih Kanalskega Kolovrata in Zahodnih
Banjšic, |
– zagotoviti pogoje za razvoj centralnih dejavnosti ter s tem kakovostno
oskrbo in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti
predvsem v lokalnih središčih in v Kanalu, |
– izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe
obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije,
|
– vzpostaviti oblike trajnostne mobilnosti prebivalstva z razvojem
učinkovitega sistema JPP in fizične integracije podsistemov ter
izboljšati kakovost bivalnega in naravnega okolja z zmanjšanjem
onesnaženja zraka in hrupa iz naslova osebnega prometa, |
– odpraviti druge probleme v urbanem in odprtem ruralnem prostoru
oziroma krajini, ko so ugotovljene s strokovnimi podlagami, |
– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in
naselbinsko dediščino, |
– zagotavljati prostorske pogoje za obstoj in razvoj kmetij z osnovno in
dopolnilnimi dejavnostmi, zlasti turizma na podeželju in obrti,
|
– spodbujati sonaravno kmetijstvo, ohranjati kulturno krajino in
poseljenost, |
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– zagotoviti celovit razvoj osrednjega poselitvenega območja občine z
naselji Kanal in Deskle in drugih naselij v dolini Soče, |
– zagotoviti aktivno ohranjanje in razvijanje prepoznanih kakovosti v
prostoru.« |
5. člen |
(1) V 8. členu se v točki 3 izbriše prvi stavek. |
(2) Točka 4 se nadomesti z naslednjim tekstom: |
»Urbani središči v občini, za kateri se izdelata urbanistična načrta,
sta Kanal z Gorenjo vasjo in Morskim in širše poselitveno območje
naselja Deskle. Slednje obsega naselja Deskle, Anhovo, Robidni Breg in
Ložice. Za naselje Ročinj naj se pred pripravo OPPN prenove izdela
konservatorski načrt prenove.« |
(3) Doda se točka 5, ki se glasi: »Razvoj naselij je potrebno načrtovati
na način, da bodo prebivalci manj odvisni od osebnih avtomobilov, pri
tem pa bo z ustrezno ureditvijo komunalne opreme in razvojem trajnostne
mobilnosti prebivalstva dosežena višja kakovost bivanja in večja
prometna varnost.« |
6. člen |
(1) V 9. členu se v točki 1 k naselju Kanal doda besedilo: »z Gorenjo
vasjo in Morskim«, tako da se glasi: |
»Osrednji razvojni območji za bivanje sta naselji Kanal z Gorenjo vasjo
in Morskim ter Deskle z Anhovim, Robidnim Bregom in Ložicami, ki se
urejajo z urbanističnima načrtoma.« |
(2) V točki 2 se črtajo naslednji stavki: »To so naselja Morsko in
Gorenja vas z navezanostjo na Kanal in naselje Močila z navezavo na
Deskle ter Anhovo. V Morskem se zagotavljajo stanovanjske površine eno
ali dvostanovanjskih stavb za katere v Kanalu ni zadostnih prostorskih
možnosti. Morsko tako zadovoljuje poselitvene razvojne potrebe Kanala
ter se nanj funkcionalno navezuje.« |
7. člen |
(1) V 12. členu se v točki 1 spremeni druga alineja tako, da se glasi:
|
»5 posebnih varstvenih območij – območij Natura 2000: Banjšice (SPA),
Trnovski gozd – južni rob in Nanos (SPA), Banjšice – travišča (SCI),
Divja jama nad Plavami in Zamedvejski potok, Avče (SCI), Domaček
(SCI),«. |
(2) V točki 2 se na koncu doda stavek: »Od teh je 39 razglašenih za
kulturni spomenik z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih
spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Nova Gorica,
Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275.« |
8. člen |
V 13. členu se v točki 13 za MMRP-Šempeter NG – MRP Anhovo doda
besedilo: »(premer 200 mm, tlak 25 bar), Geoplin plinovod d.o.o. se
nadomesti s Plinovodi d.o.o.« |
9. člen |
(1) V 18. členu se točka 3 spremeni tako, da se glasi: |
»Turizem je v občini močno povezan predvsem z reko Sočo, zato se za
razvoj turizma opredeli območja v Kanalu in Plavah (razvoj rekreacijsko
turističnega centra Plave). Dobre pogoje razvoja turistične ponudbe
povezane z izjemnim naravnim okoljem imajo tudi odročna območja in
naselja Kanalskega Kolovrata ter Zahodne Banjšice. Pri načrtovanju v
območjih turizma se zagotavlja dostop javnosti do kulturne dediščine. V
območja kulturne dediščine se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi
tiste, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo oziroma je
ne degradirajo. Pri načrtovanju turističnega razvoja destinacije Kanal
ob Soči je potrebno upoštevati varovanje območja z mednarodno pogodbo
alpskih držav – Alpsko konvencijo.« |
(2) Doda se točka 4, ki se glasi: |
»Dejavnosti naj se v naseljih umeščajo tako, da v stanovanjskih soseskah
in v bližini šolskih, športnih, kulturnih in drugih družbenih objektov
ter nakupovalnih središč ne bodo generirale povečanega prometa. Ob
gradnji objektov javnega značaja pa je potrebno zagotavljati zadostno
število parkirnih mest in dostopnost do postajališč JPP oziroma za
lokacijo zagotoviti linijo JPP.« |
10. člen |
V 19. členu se v točki 7 doda stavek: »Pri načrtovanju območja za
širitev naselja je potrebno upoštevati možnost priključitve na prometno
in energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacij
ter infrastrukturo oskrbe z vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne in
padavinske vode, skladno s programi opremljanja zemljišč.« |
11. člen |
V 22. členu se v točki 4 za zadnjim stavkom doda besedilo: »Na območju
središčnih naselij občine, ki se urejajo z UN, naj se načrtuje sklenjeno
omrežje kolesarskih poti in stez ter pločnikov za pešce. Povsod, kjer je
to možno, je traso za kolesarje in pešce potrebno voditi ločeno od cest
za motorni promet.« |
12. člen |
(1) V 23. členu se na koncu devete alineje 1. točke, ki se nanaša na
Kanalski Kolovrat, doda: »in Zamedvejski potok«. |
(2) V točki 2 se črtata zadnji in predzadnji stavek in spremeni tako, da
se glasi: »Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo varovanih območij (območij Natura 2000 in
zavarovanih območij), naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnih gradivih
Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), v Okoljskem poročilu in Presoji
sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.« |
(3) V točki 3 se črta zadnji stavek. |
(4) V točki 7 se doda zadnji stavek: »Večje sklenjene gozdne komplekse
je potrebno ohranjati.« |
(5) Črtajo se točke 8, 9 in 10. |
(6) Točka 11 se preštevilči v točko 8. |
(7) Točka 12 se preštevilči v točko 9 in se spremeni tako, da se glasi:
»Pri poseganju v območju voda in urejanju vodotokov in obvodnih zemljišč
je potrebno s sonaravnimi ukrepi, ob upoštevanju naravne dinamike
porečja zagotavljati varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,
predvsem pa ohranjanje habitatov zavarovanih živalskih in rastlinskih
vrst. V primerih regulacij naj se preveri, pretehta možnost sanacije z
zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah. Obseg poplavnih
območij in režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se
zagotovi ustrezna nadomestitev površin.« |
(8) Točke od 13 do 22 se preštevilčijo v točke od 10 do 19. |
(9) Točka 23 se preštevilči v točko 20. Črtajo se prvi trije stavki,
tako da se točka glasi: |
»Posegi v prostor in dejavnosti morajo biti prilagojeni celostnemu
ohranjanju tudi v vplivnem območju nepremičnega kulturnega spomenika ali
dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali
dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega,
simbolnega in socialnega vidika.« |
(10) Točka 24 se preštevilči v točko 21. |
(11) Točka 25 se črta. |
(12) Točke od 26 do 28 se preštevilčijo v točke od 22 do 24. |
13. člen |
(1) V 25. členu se točka 1 spremeni tako, da se glasi: |
»Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag ter razvojnih potreb
razdeljena oziroma določena v enote urejanja prostora (EUP). EUP se
določijo kot območja enake namenske rabe s primerljivimi geomorfološkimi
in urbanistično oblikovnimi ter funkcionalnimi značilnostmi, za katere
veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upoštevajo
funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve ter režimi
varovanj na območju. Zato naj bodo tudi PIP znotraj enega EUP oziroma
podobmočja EUP enaki. Pri tem je pomembno upoštevati posebnosti vsake
EUP posebej.« |
(2) Točka 2 se črta. |
(3) Točka 3 se preštevilči v točko 2 in spremeni tako, da se glasi:
|
»PIP se izdelajo, kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in
hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. V takšno obliko naj
bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila načrtovanja v
prostoru, ki jih opredeljujeta strateški del tega akta in UN. Posebej
pomembni so tudi naslednji kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne
opore načrtovalcem predvsem pri odločitvah in tudi pri utemeljevanju
posegov ter transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču
posebej. PIP se določajo posebej za poselitev in posebej za ostali
prostor (izven stavbnih zemljišč) in se opredeljujejo glede na namensko
rabo.« |
(4) Točka 4 in točka 5 se črtata. |
(5) Točka 6 se preštevilči v točko 3 in spremeni tako, da se glasi:
|
»Pravno prostorski modeli tipov EUP se izdelajo tako, da na fleksibilen
način zagotavljajo robne pogoje za: |
– urbanistično oblikovanje stavb in ureditev ter njihovo razmerje z že
obstoječimi ureditvami z javnim prostorom oziroma z mejami naselja,
|
– umestitev stavb in objektov na zemljišču namenjenem gradnji,
|
– urbanistično-arhitekturno oblikovanje stavb (od tlorisnih razmerij
stavb, oblikovanja fasadnega plašča in odprtin, oblikovanja streh …),
|
– dopustne višinske gabarite stavb, |
– gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti zemljišč namenjenih
gradnji ter |
– druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so
pomembni za vključevanje stavbne strukture v dano okolje.« |
(6) Točka 7 se preštevilči v točko 4 in spremeni tako, da se glasi:
|
»Dopustne izrabe prostora za območje redke poselitve in hkrati
demografske ogroženosti je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj
so v tesni soodvisnosti od kakovosti prostora za poselitev, propadanja
stavbne dediščine in prebivalstvenih gibanj. Pogoji za preprečevanje
ekscesnih pojavov se opredelijo z drugimi regulatorji urejanja naselij.«
|
(7) Točka 8 se preštevilči v točko 5 in se spremeni tako, da se glasi:
»V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja
objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter
grajeno javno dobro. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev se
upošteva tudi merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi.
Za posamezne posege na EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe
za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za
celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje.«
|
(8) Točka 9 se preštevilči v točko 6 in se spremeni tako, da se glasi:
|
»Občinski podrobni prostorski načrti so opredeljeni načini celovitega
urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za
urejanje s PIP glede na stanje obstoječega prostora, velikost območja
ali zahtevnost posegov v prostor in kjer ob tem ni mogoče doseči
prostorskih ciljev razvoja brez celovitega načrtovanja. Pri
opredeljevanju OPPN je posebej pomembno uveljavljanje javnega prostora
in drugih javnih vsebin, usklajevanje različnih funkcij in rabe ter
realizacija smiselnih in smotrnih parcelacij. Za posamezno območje, ki
naj se ureja z OPPN, naj se opredelijo ključne usmeritve za
uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in
občine.« |
(9) Točka 10 se preštevilči v točko 7 in se spremeni tako, da se glasi:
|
»OPPN naj se izdelajo za celovito ali delno prenovo območja (ali le
dela) naselja, za širitev naselja na nove površine. Zatem naj se
izdelajo tam, kjer se s celovito obravnavo spreminja podrobnejša
namenska raba, zgoščuje oziroma pomembno spreminja pozidava ter za
pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč. OPPN naj se izdela tudi za
območja sanacije razpršene gradnje ter za območja urejanja pomembnejše
GJI in ureditev rekreacijskih površin.« |
14. člen |
(1) V 26. členu se točka 1 spremeni tako, da se glasi: |
»Za osrednje poselitveno območje v občini sta izdelana urbanistični
načrt naselja Kanal in urbanistični načrt naselja Deskle. Prvi zajema
Gorenjo vas in Morsko, slednji pa ob Desklah zajema še naselja Anhovo,
Robidni Breg in Ložice. Urbanistična načrta sta temeljna dokumenta
prostorskega razvoja za navedena naselja, ki postavljata izhodišča
načrtovanju novih posegov v prostor in njegove rabe.« |
(2) Točka 2 spremeni tako, da se glasi: |
»Prostor urbanističnega načrta Kanal obsega razvojni prostor občinskega
središča – mesta Kanal, na zahodu vključuje Gorenjo vas in na jugu
Morsko. Območje urejanja v smeri sever–jug členi reka Soča. Razvojni
koncept izhaja iz ugotovljenih kakovosti in razvojnih potencialov
prostora. Ti se odražajo v kakovosti umestitve naselbinske strukture v
lokalnih mikroambientih ter v prostorskih razvojnih možnostih, pogojenih
predvsem z naravnimi in ustvarjenimi danostmi. V smislu razvojno
investicijskih ukrepov je v ospredju prenova obstoječih prostorskih
resursov in kakovostna nadgradnja obstoječih sistemov na način, da se
odpirajo možnosti za povečanje zmogljivosti obstoječih ter umeščanje
dodatnih funkcij. V območju občinskega središča so v povezavi z lokalnim
središčem (Deskle) koncentrirane vse najpomembnejše družbeno upravne
funkcije v občini.« |
(3) Točka 3 se spremeni tako, da se glasi: |
»Dolgoročno naj se ohranja strnjeno pozidano jedro mesta Kanal na levem
bregu reke Soče. Ob vseh pomembnejših središčnih prostorih ter ob
primarni in sekundarnih oseh (Vojkovi ulici, Trgu svobode, delno tudi
Staničevi in Gradnikovi ulici ter ob predvideni obvoznici) naj se
ohranijo oziroma vzpostavijo predvsem območja centralnih dejavnosti – z
umeščanjem novih objektov in ureditev, predvsem pa z revitalizacijo
obstoječih objektov. Posebej pomembne so lokacije na križiščih
obstoječih in načrtovanih prometnic, kjer se praviloma oblikujejo
območja prepoznavnih objektov in ureditev javnih vsebin. Z organizirano
gradnjo naj se omogoči vzpostavitev nove stanovanjske soseske na desnem
bregu za različne skupine prebivalcev in z visokim bivanjskim
standardom. Hkrati naj se sanira obstoječe stanovanjske soseske.
Oblikovno, prostorsko in programsko različne zelene površine in ureditve
naj bodo v odmerjenih prostorskih razporeditvah integrirane v ostale
ureditve – še posebej v razmerju do odprtega javnega prostora. V odnosu
do grajenega mestnega tkiva so zelene površine koncipirane kot antipoli
grajenim/tlakovanim prostorom.« |
(4) Točka 4 se spremeni tako, da se glasi: »Koncept prometnega omrežja
temelji na obstoječi prometni infrastrukturi – osnovni prometnici
G2/103. Ta se z načrtovano rastjo mesta prestrukturira tako, da se
težišče tranzitnih prometnih tokov prenese na novo načrtovano obvoznico.
Slednja se umešča v jugozahodni rob urbane strukture mesta pod
železniško progo in poteka po skrajnem zahodnem robu UN. Nova obvoznica
zagotavlja ravnotežje prometnih tokov, omogoča vzpostavitev nove mreže
prometnic v območju širitve mesta v zahodnem delu in razbremeni
prometnico preko jedra mesta. Urejanje priključnih cest bo potekalo
postopno v odvisnosti od aktiviranja razvojnih potencialov mesta. Skupaj
s cestno infrastrukturo se načrtuje tudi ureditev spremljajočih
prometnih površin, kot so avtobusna postajališča, površine za pešce in
kolesarske poti. V prometni sistem se vključuje osrednja kolesarska os
od Nove Gorice do Tolmina, ki je umeščena ob železniški progi, nanjo pa
se navezujejo glavne prečne povezave. Obstoječa komunalna omrežja za
oskrbo z vodo, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se razvijajo in
prenavljajo skladno z rastjo potreb v prostoru. Pomembna je prenova
vodovodnega in izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja. V
energetski oskrbi se ob klasičnih virih energije razvijajo tudi sistemi
energetske oskrbe iz obnovljivih virov, zlasti energije sonca in
biomase. Tako se načrtuje gradnja nove kotlovnice za oskrbo območij
gostejše poselitve, objektov družbene infrastrukture, centralnih
dejavnosti in industrije. Možna je navezava na plinovod, ki oskrbuje
industrijski kompleks Anhovo.« |
15. člen |
V poglavju 3.0.0.0 Izvedbeni del OPN se členi od 27. do 85. črtajo in
nadomestijo z novim besedilom od 27. do 85. člena, in sicer: |
»3.0.0.0 IZVEDBENI DEL OPN |
3.1.0.0 Splošne določbe |
3.1.1.0 Pravni obseg akta |
27. člen |
(pravni obseg) |
(1) OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO in drugem
pravnem redu v RS v zvezi s posegi v prostor. |
(2) Dovoljeni so vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega odloka
ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Za posege po izdanih
gradbenih dovoljenjih se smatra, da niso v nasprotju s tem odlokom.
|
(3) Za sanacijo stavb, katerih oblikovanje ni skladno z merili odloka in
so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka ter nimajo pravne
podlage, so dopustna odstopanja v širini in tlorisnem razmerju stavbe,
višini stavbe, arhitekturnih elementih, oblikovanju elementov fasade,
oblikovanju in naklonu strehe, faktorjih izkoriščenosti in morfologiji
ter velikostnem redu zemljišča namenjenega gradnji. Pri slednjih je
potrebno v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo posebej
dokazati, da odstopanja ne povzročajo negativnih vplivov v okolju.
|
(4) Poleg interpretacije zakonodaje v tem odloku se upoštevajo določila
v hierarhiji določil v 29. členu, izrazi v 30. členu, obrazložitev akta
ter termini in opredelitve v strokovnih podlagah in v prikazu stanja, ki
so sestavine akta. |
(5) Predpisi oziroma zakonodaja, navedena v tem odloku, se uporablja z
vsemi spremembami in dopolnitvami, ki stopijo v veljavo tudi po sprejemu
odloka. Prav tako se uporabljajo predpisi, ki razveljavljajo oziroma
nadomeščajo predpise, navedene v tem odloku. |
(6) Izraz »praviloma« po tem odloku pomeni, da je potrebno določila
odloka, na katera se ta izraz nanaša, upoštevati, razen če to ni možno
ali smiselno zaradi utemeljenih razlogov, kot so npr. specifične
značilnosti obstoječe okoliške strukture, tehnične zahteve obstoječe ali
nameravane dejavnosti v objektu ali ureditev in podobno. Razloge za
neupoštevanje takega določila je potrebno v projektni dokumentaciji za
nameravan poseg v prostor iz teh vidikov posebej utemeljiti. |
28. člen |
(skladnost posega z OPN) |
Poseg v prostor je s tem aktom skladen, če je v skladu z naslednjimi
predpisanimi elementi: |
– s splošnimi določbami tega odloka (3.1.0.0); |
– s podrobnejšo namensko rabo zemljišč (opredeljeno v grafičnih
sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip), z določili za KGV
po posameznih namenskih rabah zunaj območja stavbnih zemljišč (KGV –
3.3.0.0) oziroma določili za posege na območju stavbnih zemljišč
(3.4.0.0); |
– z merili in pogoji varovanj (3.1.4.0), ki so prikazani v prikazu
stanja prostora (_3223_varst_gji); |
– z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne
infrastrukture (3.2.0.0.) ter |
– s posebnimi merili in pogoji urejanja EUP oziroma njihovih podobmočij
(3.5.0.0). |
29. člen |
(hierarhija določil) |
(1) Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljeni v
3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP so pravno
nadrejena ostalim določilom PIP za posamezno EUP. |
(2) Merila in pogoji opredeljeni v tipih EUP in tipih stavb so nadrejeni
splošnim merilom in pogojem urejanja. |
30. člen |
(uporabljeni izrazi) |
Dvorišče |
(1) je osnovni zunanji funkcionalni oziroma manipulacijski prostor med
stavbami. Krajša dimenzija naj bo minimalno 5,0 m. |
Faktor zazidanosti (FZ) |
(2) je razmerje med zazidano površino vseh stavb (tudi enostavnih in
nezahtevnih objektov) nad terenom in celotno površino zemljišča
namenjenega gradnji. V zazidano površino se ne štejejo posebni
arhitekturni elementi. |
Faktor zelenih površin (FZP) |
(3) je razmerje med zelenimi površinami v nivoju terena in celotno
površino zemljišča namenjenega gradnji. |
Mansarda |
(4) je izkoriščen prostor nad zadnjo etažo pod streho. Pri poševnih
strehah je kolenčni zid mansarde visok do 1,8 m – merjen v notranjosti
prostora od gotovega poda do loma strehe. Izjemoma je dopusten kolenčni
zid do 2,1 m, če se v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo
posebej dokaže, da odstopanja ne povzročajo negativnih vplivov v okolju.
|
Nadomestna gradnja |
(5) je odstranitev obstoječega objekta in postavitev novega na mestu
poprej odstranjenega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak
odstranjenemu objektu. Pri tem se lahko ohranja velikost zemljišča,
namenjenega gradnji in obstoječi odmiki stavbe od parcelnih meja
sosednjih zemljišč – za slednje ni potrebno pridobiti soglasja sosedov.
|
Naselbinsko pomembne izvorne stavbe |
(6) so stavbe, ki določajo pomembne prvine identitete prostora naselja
ali njegovega dela v katerem stojijo. To so stavbe, ki so bile zgrajene
pred obdobjem urbanizacije, pred letom 1967. Lahko so stanovanjske
stavbe, stavbe z javnimi programi (šola, župnišče, trgovina, gostilna
itd.) ter druge nestanovanjske stavbe. Te so identificirane in prikazane
kot kvalitete, ki so pomembne za razvoj naselja kot celote in njegovih
delov v strokovnih podlagah na karti B (B4- kvalitete v prostoru, B411-
kvalitetna arhitekturna stavba). |
Obstoječa stavbna struktura |
(7) so zgrajene stavbe na podlagi gradbenih in upravnih dovoljenj ter
stavbe, ki imajo uporabno ali gradbeno dovoljenje po zakonu.
|
Okoliške stavbne strukture |
(8) so obstoječe stavbne strukture v neposrednem vplivnem območju, v
radiju do 100 m. |
Orientacija stavbe |
(9) je smer slemena osnovne strehe stavbe, ta je vzdolžna glede na
tlorisno geometrijo stavbe. |
Posebni arhitekturni elementi stavbe |
(10) so balkon, gank, loža, nadstrešek, zunanje stopnišče, vetrolov ter
strešni izzidek nad vhodom. |
Strehe z naklonom |
(11) Dvokapna streha je tip strehe, pri kateri sleme poteka po daljši
stranici stavbe z naklonom strešnih površin med 16° in 25°, praviloma
krita z eno vrsto kritine. Izjemoma je dopusten naklon strešnih do 35°,
če se v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo dokaže, da ne
povzročajo negativnih vplivov v okolju. Naklon naj se v okviru tega
prilagaja naklonom streh v območju okoliške stavbne strukture. Dopustni
so zamiki kapi in slemen. |
(12) Enokapna streha ima le eno kap oziroma eno strešno površino. Naklon
strešnih površin naj bo do 25°. |
(13) Štirikapna ali večkapna streha je tip strehe z naklonom z vsaj
štirimi strešinami. Kapi strehe so na isti višinski koti. Naklon
strešnih površin naj bo med 16° in 25°. |
Ravna streha |
(14) je oblikovana s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin).
Pri oblikovanju ravne strehe naj bodo vidni elementi tipa ravne strehe
na celotni stavbi enaki. Lahko je oblikovana kot pohodna terasa ali
streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem (zelena streha).
Če je zelena streha v neposrednem stiku z raščenim terenom, se površina
zelene strehe upošteva pri izračunu faktorja zelenih površin (FZP).
|
Strešni venec |
(15) je arhitekturno oblikovan stik strehe in fasade, vključno z vsemi
instalacijskimi ureditvami (odvodnjavanje, strelovod itd.). |
Velikostni red |
(16) je priporočljivo merilo velikosti za opredelitev novih površin
zemljišč namenjenih gradnji. Za obstoječe ne velja. |
3.1.2.0 Namenska raba |
31. člen |
(namenska raba) |
V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč v občini. V skladu s
Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega
načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in
območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) – v
nadaljevanju: Pravilnik (v prilogi 1) je po spodaj navedenih
opredelitvah prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN. |
+---------------------------------------------------------------+
|
|I. Območja stavbnih zemljišč |
|
+------------------------------------+--------------------------+
|
|Osnovna namenska raba prostora |Podrobnejša namenska raba |
|
| |prostora |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|Oznaka |Opis |Oznaka |Opis |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|S |območja stanovanj |SS |stanovanjske |
|
| | | |površine |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
| | |SK |površine |
|
| | | |podeželskega |
|
| | | |naselja |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|C |območja centralnih |CU |osrednja območja |
|
| |dejavnosti | |centralnih |
|
| | | |dejavnosti |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
| | |CD |druga območja |
|
| | | |centralnih |
|
| | | |dejavnosti |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|I |območja proizvodnih |IP |površine za |
|
| |dejavnosti | |industrijo |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
| | |IG |gospodarske cone |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
| | |IK |površine z |
|
| | | |objekti za |
|
| | | |kmetijsko |
|
| | | |proizvodnjo |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|B |posebna območja |BT |površine za |
|
| | | |turizem |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|Z |območja zelenih površin |ZS |površine za |
|
| | | |oddih, rekreacijo|
|
| | | |in šport |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
| | |ZD |druge urejene |
|
| | | |zelene površine |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
| | |ZK |pokopališča |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|P |območja prometnih površin|PC |površine cest |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
| | |PŽ |površine železnic|
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
| | |PO |druge prometne |
|
| | | |površine |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|E |območja energetske | | |
|
| |infrastrukture | | |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|O |območja okoljske | | |
|
| |infrastrukture | | |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|A |površine razpršene | | |
|
| |poselitve | | |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
| |razpršena gradnja | | |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|II. Območja kmetijskih zemljišč |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|K1 |najboljša kmetijska | | |
|
| |zemljišča | | |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|K2 |druga kmetijska zemljišča| | |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|III. Območja gozdnih zemljišč |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|G |gozdna zemljišča |GP |gozd s posebnim |
|
| | | |namenom |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|IV. Območja voda |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|V |površinske vode |VC |celinske vode |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|VI |območje vodne | | |
|
| |infrastrukture | | |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|V. Območja drugih zemljišč |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|L |območja mineralnih |LN |površine |
|
| |surovin | |nadzemnega |
|
| | | |pridobivalnega |
|
| | | |prostora |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
|OO |druga območja | | |
|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|
3.1.3.0 Način urejanja |
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora |
32. člen |
(splošne določbe o načinu urejanja EUP) |
(1) OPN določa urejanje po EUP z opredelitvijo meje, namenske rabe,
določili PIP in OPPN. DPN in občinski podrobnejši izvedbeni akti (OPPN),
ki ostanejo v veljavi, so v OPN le povzeti. Na takšnem območju EUP
ostanejo v veljavi vsa določila dotičnega PIA. |
(2) Za celotno območje občine je opredeljena mreža EUP. Prostorski
izvedbeni pogoji, skupaj z varovanji in drugimi vsebinami OPN, kot
pravna norma določajo merila in pogoje za vse vrste posegov za vse EUP.
Tako predpisujejo merila in pogoje razmerij za EUP glede parcelacije,
priključevanja na javno infrastrukturo, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
varstva kulturne dediščine ter načina umeščanja stavb glede lege,
velikosti in oblikovanja na tak način in tako natančno, da je v tem delu
akt podlaga za pridobitev upravnih dovoljenj za posege v prostor.
|
(3) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so ločeno opredeljeni za območja
stavbnih zemljišč in za preostali prostor občine zunaj območja stavbnih
zemljišč (opredeljen v EUP KGV), za območje javnega prostora in gradnje
GJI ter posebej za območja varovanj v prostoru. |
33. člen |
(PIP v EUP zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP KGV) |
Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč pokriva EUP z
oznako KGV. Znotraj EUP KGV so ob splošnih merilih opredeljena
podrobnejša merila in pogoji za posege na dele EUP KGV glede na vrsto
namenske rabe in sicer na kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodne
površine in druga zemljišča (torej vsa nestavbna zemljišča), z izjemo
prometnih površin. Opredelitve so prostorsko vezane na opredelitve PNRP
– po posameznih vrstah namenske rabe v sloju podrobnejše namenske rabe,
ki je prikazan na karti osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip).
|
Znotraj EUP KGV so tudi podobmočja EUP KGV za katere so določena posebna
merila in pogoji urejanja (PIP), in sicer za: |
– ek – površine mineralnih surovin, LN – površine nadzemnega
pridobivalnega prostora – eksploatacija (v 50. členu), |
– vg – varovalni gozd (v 51. členu), |
– re – rekreacija (v 52. členu), |
– pp – varovanje lokacij za pokope prebivalstva v primeru naravnih in
drugih nesreč (v 53. členu), |
– pz – varovanje lokacij za pokope živali v primeru naravnih in drugih
nesreč (v 54. členu), |
– ru – varovanje lokacij za odlaganje ruševin v primeru naravnih in
drugih nesreč (v 55. členu), |
– sk – sanacija kamnoloma (v 56. členu), |
– va – varovanja mineralnih surovin (v 57. členu), |
– op – varovanje lokacij za odvzem plavja (v 58. členu), dz – začasne
deponije (58.a člen), |
– enote razpršene gradnje (ERG – fundusi stanovanjskih in drugih stavb)
(v 59. členu). |
34. člen |
(PIP v EUP stavbnih zemljišč) |
(1) Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni
v EUP, ki na podlagi strokovnih podlag opredeljujejo prostorske enote z
enakimi razvojnimi značilnostmi in usmeritvami. EUP je območje enotne
zazidave z enotnimi prostorsko izvedbenimi pogoji. Členitev prostora po
EUP je prikazana na karti »3.1 – Prikaz območij enot urejanja prostora,
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
|
(2) Za ta namen so v odloku določeni: |
– pomeni izrazov, |
– splošna merila in pogoji urejanja v EUP, |
– podrobnejša merila (PIP) za posamezne PNRP s tipi EUP glede dopustnih
dejavnosti, dopustnih tipov objektov, organizacije prostora ter
urbanističnega oblikovanja, |
– podrobnejša merila (PIP) za tipologijo in oblikovanje stavb in
|
– specifikacija EUP s posebnimi merili urejanja. |
3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti (OPPN) |
35. člen |
(splošne usmeritve za OPPN) |
(1) Na območjih, za katere je predvidena priprava občinskega podrobnega
prostorskega načrta (OPPN), so do sprejetja dopustni posegi v skladu s
63. in 85. členom, po sprejetju takšnega akta pa le posegi v skladu z
njegovimi določili. Usmeritve, ki so v tem OPN določene za predvidene
OPPN, so pri njegovi izdelavi obvezujoče glede koncepta ureditve in
namembnosti območja urejanja. OPPN se lahko, glede na opredeljeno
območje urejanja, pripravlja in sprejema tudi za del območja oziroma po
fazah. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.
|
Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso posebej
določena |
(2) Predvideni OPPN se na podlagi utemeljenih pobud lastnikov večine
zemljišč oziroma znanega investitorja ali občine lahko spremeni oziroma
se opredeli nov. To je mogoče kolikor spremenjen oziroma nov OPPN ni v
nasprotju z odlokom OPN in UN. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz
47. člena tega odloka. |
(3) OPPN je možno pripraviti tudi v naslednjih primerih: za območja, na
katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih nesreč,
zagotavlja dostop do gradbenih parcel in njihovo komunalno urejanje, za
dele ali celoto omrežij, naprav in objektov GJI, s katerimi se
zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za
načrtovanje urejanja površin, ki so javno dobro potrebno za izvajanje
obveznih gospodarskih javnih služb v občini ter za urejanje območij, ki
so predvidena za sanacijo in prenovo naselij. Za kmetijska zemljišča
veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka. |
(4) OPPN je praviloma potrebno izdelati za območje, kjer se načrtuje
gradnja več kot deset stanovanjskih objektov ali za območje, kjer je
potrebno urediti novo parcelacijo (za gradnjo objektov) ter javni
dostop, in sicer na površinah, ki presegajo 1,0 ha. Za kmetijska
zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka. |
(5) Pred pričetkom priprave OPPN je potrebno izdelati dopolnilne
strokovne podlage – na vsaj taki ravni poglobljenosti in takih
metodoloških izhodiščih, kot so pripravljene za OPN. Pri tem je potrebno
eventualne različnosti od obstoječih strokovnih podlag pokazati in
utemeljiti kot spremenjena stališča – upoštevajoč merila znanstveno
raziskovalnega dela. Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin
in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag
obvezno preveri vplive na podobo krajine ter poda usmeritve za omilitev
vplivov na krajino ter ohranjanje njene identitete. |
(6) V primeru, da se izdeluje OPPN le za del predvidenega območja,
morata biti novo območje in ostanek funkcionalno prostorsko zaokrožena.
Poleg tega morajo biti dopolnilne strokovne podlage izdelane za celotno
območje v OPN predvidenega OPPN. Prav tako morajo biti za celotno
območje izdelane tudi rešitve prometne in gospodarske javne
infrastrukture. |
Način pridobitve rešitev urbanistično-arhitekturnih ureditev
|
(7) Strokovne rešitve urbanistično-arhitekturnih ureditev za območje
OPPN se lahko pridobijo tudi z urbanistično arhitekturnim natečajem ali
z izdelavo variantnih rešitev. Postopek pridobitve rešitev se predpiše v
sklepu o pripravi OPPN. |
3.1.4.0 Varovanja |
36. člen |
(varovanja v prostoru) |
Pri posegih v prostor se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter glede obrambnih potreb. |
37. člen |
(splošni pogoji varovanja kulturne dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: KD).
To so kulturni spomeniki in spomeniška območja, vplivna območja
kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirane enote
KD z vplivnim območjem, ki so bile vpisane v register nepremične
kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka. KD je razvidna iz
prikaza stanja prostora in drugih uradnih evidenc. |
(2) Na območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor
skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine določenih v
38. členu. |
(3) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s skupnimi pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine. |
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v
prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in
ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(5) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti
premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna,
energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati
za deponije viškov materialov ipd. |
(6) Za posege, vključno z vzdrževalnimi deli, v kulturni spomenik,
spomeniško območje, vplivno območje kulturnega spomenika in spomeniškega
območja, varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine z
vplivnim območjem, ki je bila registrirana do dne uveljavitve tega
odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih
o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in
ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja
in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali
spreminjajo njeno lokacijo kot določajo predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. |
(7) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega
spomenika, spomeniškega območja, registriranega arheološkega najdišča,
stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje
za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni
enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti
podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah –
obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna
služba. |
(8) Za odstranitev objekta varovanega po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskave in
odstranitev dediščine po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(9) Za kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten
razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, spomeniško območje in njihovo
vplivno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z
varstvenim režimom v razglasitvenem aktu. |
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji
kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(11) Za registrirano enoto kulturne dediščine, ki ni razglašena za
kulturni spomenik in ni varstveno območje velja, da posegi v prostor ali
načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovano vrednoto ter
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot
registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano
kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem
členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo, poleg
določb prejšnjega odstavka tega člena, tudi dodatni prostorski izvedbeni
pogoji kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine
in so določeni v 37. členu. |
(12) Pri projektiranju in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je
potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in
usmeritve, ki veljajo zanje. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili
spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih so objekti in
območja zavarovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine,
niso dopustni. |
(13) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini
enot KD se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in
morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter
preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti,
vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine. |
(14) V območju registriranih enot kulturne dediščine naj se praviloma ne
postavlja večnamenskih kioskov, v ta namen se uporabijo obstoječi
opuščeni objekti kulturne dediščine. Kadar teh možnosti ni, ali gre le
za začasno rešitev (prireditve, sezonska raba ipd.) je postavitev kioska
dopustna pod pogoji in ob soglasju pristojne območne enote Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. V območjih kulturne dediščine
postavitev steklenjakov (rastlinjakov) ni dopustna. Prav tako naj se
bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskih storitvam, relejna
hišica in tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk praviloma izogibajo
objektom in območjem kulturne dediščine – če ni druge rešitve je možna
postavitev na njihovem robu. |
(15) Ob energetski sanaciji objektov kulturne dediščine naj bodo posegi
prilagojeni značilnostim objekta tako, da se v največji možni meri
ohranja prvotna zasnova fasad in drugih stavbnih elementov. Struktura,
tekstura in barva zaključnega sloja fasadne obloge morajo imeti enake
lastnosti kot prvotna fasada. |
38. člen |
(pogoji in usmeritve za varovanje posamezne zvrsti kulturne dediščine) |
Arheološka dediščina |
(1) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati
na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline ali spremenil
njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
|
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilce reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev
arheološkega najdišča. |
(2) V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni
posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta, ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni možno najti drugih rešitev, |
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo in
|
– če gre za namakanje, melioracije in nezahtevne agromelioracije.
|
(3) Pri posegih večjih razsežnosti (območja izvedbenih prostorskih
načrtov oziroma območja, ki predstavljajo območja poselitve), ki so v
celoti, delno ali v neposredni bližini registriranega arheološkega
najdišča, se zagotovi arheološki pregled na celotnem območju
predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke
dediščine. Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine
se ohranjajo pogledi iz okolice. |
(4) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo. |
(5) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove
kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v
zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
Stavbna dediščina |
(7) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri
posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: tlorisna, višinska ter
konstrukcijska zasnova, osnovno gradivo oziroma osnovni gradbeni
materiali, oblikovanost zunanjščine (arhitekturna členitev, oblika in
naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli
– arhitekturne poslikave in freske, reliefi itd. Vzpostavitev novih
arhitekturnih elementov ni dopustno. Na fasadah ni dovoljeno
pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (
kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade
ter oblikovno vklopiti v objekt). Ob tem se varuje pripadajoč zunanji
prostor – dvorišče z niveleto, nivo poti in cest ob objektih dediščine
ter lega in oblikovanje pripadajočih stavb ter zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. Varuje se pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), celovitost dediščine v prostoru – v okolici objekta
niso dopustni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali
funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine (npr. postavitev
reklamnih panojev, energetskih naprav, vertikalnih silosov ipd). V
stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova). |
Naselbinska dediščina |
(8) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se
pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov
naselja), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in
odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in
nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi
iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične
fasade itd.), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
|
Kulturna krajina |
(9) Za registrirano kulturno krajino velja varstveni režim, da se pri
posegih ohranjajo varovane vrednote kot so: krajinska zgradba in
prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane
sestavine), značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika
parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela
drevesa), tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v
kulturni krajini), tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega
stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice …), odnos med krajinsko zgradbo
oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
|
Memorialna dediščina |
(10) Varuje se avtentična lokacija, materialna substanca in fizična
pojavnost enote dediščine. |
Varuje se vsebinski in prostorski kontekst območja dediščine z okolico
(vedute na enoto dediščine). Na območjih enot memorialne dediščine ni
dovoljena gradnja ali postavljanje enostavnih objektov in
infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti
...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji
dediščine. Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo
območjem memorialne dediščine. V memorialno dediščino se lahko posega z
vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli. |
Območje druge dediščine |
(11) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih
ohranjajo varovane vrednote, kot so: materialna substanca, ki je še
ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski
odnos med dediščino in okolico. |
Sakralna dediščina |
(12) Na sakralnih objektih so dopustni samo posegi, ki se nanašajo na
sakralno dejavnost. Pozidava drugih objektov ni dopustna. |
Vplivna območja |
(13) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih
potrebno upoštevati sledeče usmeritve: ohranjati značilno naselbinsko,
krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo, ohranjati
kvalitetne poglede na prostorske dominante, ohranjati večja in
pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin, ob
kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali
kako drugače ustvarjene prostorske prvine, usmerjati izvajanje
dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in
strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno
kontinuiteto, pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k
ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste,
ki jih načenjajo, usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne
povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov, preprečiti
spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih, pred
pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev, ni dopustno spreminjati
nivelete (kote in oblike) terena. |
Varstvo vojnih grobišč |
(14) Na območju občine se nahajajo tri grobišča borcev
narodnoosvobodilne vojne (Prilesje pri Plavah, Anhovo, Avče), tri
grobnice borcev narodnoosvobodilne vojne (Morsko, Kanal, Kal nad
Kanalom), avstroogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v Kalu
nad Kanalom in italijansko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v
Avčah. |
(15) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz
grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
39. člen |
(varovanje naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora, zdravja
ljudi ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Varovanje kmetijskih zemljišč |
(1) Rodovitna zemlja se po izvedenih gradbenih posegih uporabi za
izboljšanje kmetijskih zemljišč, za sanacijo degradiranih območij in
urejanje zelenih površin, razen kadar se rodovitna zemlja uporabi za
ureditev okolice objekta, grajenega na mestu, kjer je bila odrinjena.
|
(2) V primeru eventualne nesreče je potrebno zagotoviti takojšnje
ukrepanje za preprečitev onesnaženosti tal oziroma kmetijskih zemljišč
in rastlin, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti
preprečevanju onesnaženosti v predelih kmetijske pridelave. Med gradnjo
dovoznih cest do objekta se morajo vozila v največji meri izogibati
manipuliranju na sosednjih kmetijskih zemljiščih. Eventualno potrebni
posegi na sosednjih kmetijskih zemljiščih naj se izvedejo tako, da bo
vpliv nanje čim manjši, v primeru degradacije kmetijskih zemljišč v času
gradnje pa je potrebno izvesti njihovo sanacijo in rekultivacijo. Na
površinah, kjer so načrtovani dopustni začasni objekti za izvedbo
dopustnih posegov se po dokončanju del vzpostavi prejšnje stanje,
potrebno je zagotoviti zadostno število prehodov za kmetijsko
mehanizacijo na območju predvidenih gradenj. |
(3) V primeru umeščanja novih oziroma večjih dopustnih infrastrukturnih
objektov v kmetijski prostor se jih umešča tako, da se kar najmanj
prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča ter se zagotovi ustrezen odmik
od le-teh. Na območjih predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov
ohranja kmetijska raba zemljišč. Na najboljša kmetijska zemljišča
(oziroma trajno varovana kmetijska zemljišča) se poseg izvede šele, ko
so izkoriščene možnosti uporabe drugih zemljišč nekmetijske rabe in
zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko rabo. Za kmetijska zemljišča
veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka. |
Varovanje gozdov |
(4) Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna
škoda na tleh in rastju. Pri izvajanju posegov je potrebno preprečiti
nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov.
Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za
gradnjo. Pred začetkom gradnje je potrebno obvestiti Zavod za gozdove
Slovenije, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira.
V času gradnje je prepovedano poseganje v gozdove izven območja gradnje
ter odlaganje materiala v gozdove. |
(5) Potrebno je ohranjati prehodnost gozdnih prometnic. Pogoji gozdne
proizvodnje ne smejo biti poslabšani. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor
mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne
skladnosti. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo
sanirati takoj (prva sadilna sezona). Morebitne nove zasaditve morajo
temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in avtohtonih značilnih oblikah
vegetacije. Gozdni rob je potrebno sanirati tako, da je le-ta iz
avtohtonih grmovnih drevesnih vrst, prednost naj ima potencialna
vegetacija. V prečnem prerezu naj se gozdni robovi stopničasto
dvigujejo. |
(6) V času izvedbe plana je potrebno za graditev objektov in posege v
gozd oziroma gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove RS. Na
območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom
gospodari v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih in gozdarstvu do
izdaje gradbenega dovoljenja. Krčitev gozda se lahko izvede šele po
izdaji gradbenega dovoljenja, ob predhodni označitvi in evidentiranju
gozdnega drevja, ki ga izvede ZGS. |
(7) Krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč
in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo
nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, ni dopustno.
Zasipavanje vodnih izvirov v gozdu ni dopustno. Na strmih predelih s
poudarjeno varovalno funkcijo je potrebno zagotavljati stalno pokritost
tal z vegetacijo. |
(8) Ohranjati je potrebno večje gozdne komplekse, večji posegi vanje
niso dopustni. Raba in vzdrževanje večjih lesnoproizvodnih kompleksov
mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. |
(9) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno
drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih,
kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo
prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in
zasipavanje. |
(10) Na območju varovalnih gozdov so dopustni le posegi v skladu z
gozdnogospodarskim načrtom in veljavnimi predpisi o varovalnih gozdovih
in gozdovih s posebnim namenom in ne bodo bistveno negativno vplivali na
funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd.
|
Varovanje voda |
(11) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se
umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v
ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost. |
(12) Pri načrtovanju objektov in drugih ureditev na poplavnih območjih
je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske
nevarnosti ter jih razmestiti tako, da objekti in ureditve ne bodo
ogroženi in ne bodo vplivali na povečanje ogroženosti drugih območij.
|
(13) Na EUP stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so
dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Na površinah
nezazidanih stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so drugi
posegi in nove gradnje dovoljeni le, če se s predhodno izdelano
hidravlično hidrološko študijo, izdelano v skladu s predpisi izkaže, da
gradnja ali drug poseg ne bo povzročil povečanja poplavne ali erozijske
nevarnosti. |
(14) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali,
ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine,
toksične kovine in druge sestavine, ki spremenijo osnovne lastnosti
vode. V času gradnje je potrebno spremljati kakovost voda in prilagoditi
dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju.
Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo
razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv
pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej.
|
(15) Komunalne in padavinske odpadne vode se odvaja v omrežje javne
kanalizacije na območjih opremljenih z javno kanalizacijo in na
območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, v skladu s predpisom o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. |
(16) Odpadne tehnološke vode naj se čisti na izvoru, tako da bodo
ustrezale s predpisi določenim mejnim koncentracijam za izpuste v
kanalizacijo oziroma vodotoke. |
(17) Komunalne čistilne naprave morajo imeti ustrezno stopnjo čiščenja,
tako da emisija snovi iz čistilnih naprav ne bo presegala mejne
vrednosti določene s predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadne
vode iz komunalnih čistilnih naprav, predpisom o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ter
predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. |
(18) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja
možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Če
ponikanje vode ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji
vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev
odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven
plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po
erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjo
po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. |
(19) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z
javnih cest in drugih utrjenih površin mora biti usklajena s predpisom o
emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
(20) Za kmetovanje na območjih kmetijstva, predvsem glede rabe
fitofarmacevtskih sredstev in gnojenja, je z vidika kemijskega in
biološkega stanja voda bistveno, da je v skladu s predpisi o zahtevah
ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju in o
varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri
izvajanju kmetijske prakse naj se dosledno upošteva omejitve na območju
priobalnega pasu predpisane ob vodotokih 1. in 2. reda glede prepovedi
uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil in obveznosti glede
vzdrževanja in čiščenja obrežne vegetacije. |
(21) Na območju kopalnih voda je potrebno zagotoviti ustrezno kakovost
kopalne vode. Potrebno je upoštevati predpis o upravljanju kakovosti
kopalnih voda. |
(22) Na območju površinskih kopov je potrebno zagotoviti ustrezno
ravnanje z meteorno in tehnološko vodo, ki je lahko močno obremenjena z
drobnimi delci. |
(23) Ohranja naj se obrežno rastje ne glede na namensko rabo na območju
vodotoka in priobalnega zemljišča. Posege v strugo in v vegetacijski pas
ob vodotokih pri izvajanju del za varovanje voda in del na podlagi
koncesije za izkoriščanje vodne energije se izvaja tako, da se ohrani
obrežna vegetacija v širini vsaj 5,0 m (predvsem drevesa, grmičevje in
visoke steblike), na obeh straneh struge. |
(24) V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v
vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. |
Varovanje vodnih virov |
(25) Posegi na območjih zavarovanih virov pitne vode se izvajajo v
skladu s predpisi s tega področja. Varstvena območja vodnih zajetij in
drugih vodnih virov so določena s predpisi države o varstvu virov pitne
vode. Območja zavarovanih virov pitne vode so prikazana v prikazu stanja
prostora, ki je priloga k temu aktu. |
(26) Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih ta akt omogoča in
dovoljuje, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor investitor
izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja
varstva virov pitne vode. |
(27) Na tretjem vodovarstvenem območju je dopustno graditi objekte ali
naprave 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če je v času gradnje
ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to
potrebno pridobiti vodno soglasje. V drugem vodovarstvenem območju
gradnja stavb ni dovoljena v primeru, ko bi se z gradnjo stavb ali
naprav zmanjšala prostornina vodonosnika, presekal tok podzemne vode ali
zmanjšala nepropustna zaščitna plast nad vodonosnikom. Na prvem
vodovarstvenem območju je dovoljena le gradnja objektov in naprav za
črpanje, čiščenje in obdelavo pitne vode. |
(28) Zaradi varovanja virov pitne vode je način kmetovanja treba
prilagoditi režimom na vodovarstvenih območjih. Dosledno je treba
upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom
prepovedano. Gnojenje je treba omejiti v skladu z dobro kmetijsko
prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal,
nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar,
predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh,
mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih
območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod iz
kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd.). |
(29) Za zajetja, ki nimajo urejene priprave vode oziroma le-ta ni
zadostna, je potrebno urediti ustrezno pripravo vode, uvesti HACCP
sistem. Vodna zajetja se redno vzdržujejo in čistijo. |
Varovanje območij mineralnih surovin |
(30) Mineralne surovine se varujejo kot naravni vir. Posegi se na
območjih varovanja mineralnih surovin lahko izvajajo le za potrebe
raziskovanja naravnih virov v skladu z določili 57. člena tega odloka in
na način, določen s predpisi s področja rudarstva. |
Varovanje in ohranjanje narave |
(31) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih
ohranjanja narave se upoštevajo izhodišča in pogoji za varstvo naravnih
vrednot in varovanih območij (zavarovanih in Natura 2000 območij) ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so opredeljena v naravovarstvenih
smernicah, ki jih je izdelal Zavod Republike Slovenije za varstvo
narave. K projektni dokumentaciji je potrebno pridobiti naravovarstveno
soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo, k posegom v naravo na Natura
2000 območjih in zavarovanih območjih pa dovoljenje za poseg v naravo,
ki ga izda upravna enota. Območja varovanja narave (območje Natura 2000,
zavarovana območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih
vrednot in ekološko pomembna območja) so grafično prikazana v prikazu
stanja prostora. |
(32) Pri območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih se praviloma
sicer načrtuje osvetljevanje, naj se zaradi zmanjšanja negativnih
učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega
stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) območja ne
osvetljuje ali predvidi razsvetljavo v čim manjšem obsegu. Osvetljevanje
se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu s predpisom o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(33) Pri območjih načrtovane namenske rabe, kjer se posega v vegetacijo
in odstranjevanje lesne zarasti je potrebno lesno zarast odstraniti le v
najnujnejšem obsegu in izven gnezditvenega obdobja ogroženih in
zavarovanih vrst ptic. Morebitno poseganje v vegetacijo in
odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja od 1. avgusta do 1. marca.
|
(34) V primerih, kjer se pri prenovi objektov ugotovijo morebitna
kotišča, prezimovališča ali počivališča ogroženih netopirjev na
podstrehah objektov, se z deli začasno prekine in o najdbi obvesti
pristojno organizacijo za ohranjanje narave. Kolikor je ugotovljeno, da
se v/na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice
netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od konca
aprila do začetka septembra. Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo
netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji
obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). |
(35) Na območju občine je evidentiranih več vrst je zavarovanih s
habitatno direktivo in s predpisom o zavarovanih prostoživečih živalskih
vrstah. Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na
način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove
vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja,
dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se
obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov.
Objekti na vodotoku se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod.
Ohranja se osenčenost oziroma osončenost struge in brežin vodotokov.
Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med
drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času
varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih rib. Odvzem plavin in
drugi posegi v drstišča so prepovedani. |
(36) Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na podlagi
dovoljenj v skladu s predpisi s področja varstva voda in na način, da se
bistveno ne spreminjajo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne
živali. |
(37) Pri pripravi OPPN se predhodno preveri, če na območju ni habitatnih
tipov, ki se prednostno ohranjajo in niso habitat živalskih in
rastlinskih vrst, ki so ogrožene in zavarovane. |
(38) Pri posegu na območje naravne vrednote se upoštevajo pravila
ravnanja za varstvo naravnih vrednot, ki so določena v predpisu o
določitvi in varstvu naravnih vrednot. Vsi posegi v območje naravnih
vrednot morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Med
naseljem in varovanim območjem naj se ohranja tamponska cona (odprti
prostor, zeleni pas), ki bo omilil dejanske vplive naselja na ekološke
razmere habitatov z visoko naravovarstveno vrednostjo. |
(39) Preprečuje se odlaganje vseh vrst odpadkov v naravi. Obstoječa
nelegalna odlagališča se sanira. |
(40) Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja potencialnih geoloških
naravnih vrednot (minerali, fosili, tektonske strukture) in podzemnih
geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). Na podlagi 47. člena ZON
(Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2) je lastnik zemljišča na katerem
je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja
dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo
nahajališča. Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti
ministrstvu. Hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali
krajo. Enako velja v primeru najdb jamskih objektov v skladu z 22.
členom Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04).
|
(41) Na območju Soške doline v ravninskem delu naj se pred vsakim
dopustnim posegom, kjer se bodo površine pozidale (vključno s površinami
za šport), območje pregleda konec februarja/začetek marca zaradi možne
prisotnosti dvocvetnega žafrana (Crocus biflorus ssp. biflorus). V
primeru najdbe se osebke presadi na primerne lokacije (transplantacija).
Enako velja za nagubanolistno ščetinko (Oplismenus undulatifolius),
predvsem na delih, kjer uspeva nitrofilna vegetacija, za to vrsto pa
velja pregled od poletja do jeseni. |
(42) Parkovne in druge zasaditve, se izvajajo in načrtujejo tako, da se
uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki
naj bodo lokalnega izvora. |
(43) Pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov naj se
gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police
(vsaj enostransko). Polica mora biti tudi v času najvišjih voda na suhem
(vsaj 15 cm nad najvišjim nivojem vode) ter dostopna po kopnem s
klančino in primerno prehodna za vidro ter druge sesalce, širina vsaj 50
cm, svetla višina nad polico vsaj 60 cm, ki vidri omogoča enostaven
prehod, dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine ali
primernih stopnic). Uporaba cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj
se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke ne, saj predstavljajo
nevarnost za vidre, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti /kanali s
polico vsaj na eni strani. |
(44) Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za
živali (dvoživke, divjad). Morebitne obstoječe črne točke povozov
(predvsem dvoživk) se ob selitvah (spomladi in jeseni) ustrezno opremi z
zaščitnimi ograjami, dvoživke se v tem obdobju prenaša čez prometnice
ali pa se jih usmeri v primeren podhod (če je možno se dodatne podhode
tudi izgradi). |
(45) Nadzemne elektroenergetske in komunikacijske vode naj se obnovi ali
gradi v izvedbi, ki je primerna za ptice (podzemno polaganje vodov, pri
nadzemnih stebrih izolatorji obrnjeni navzdol) in preprečuje električne
udare in pomore ptic. Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven
gnezditvene sezone ptic (gnezditve potekajo od meseca marca do konca
avgusta). |
(46) Na območju NV in EPO Soča ni dovoljena nadelava novih poti in
postavitev objektov. Obstoječe obrežne vegetacije se ne odstranjuje. V
primeru zasaditev se uporablja avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.
Vzdolž reke se odstranjuje invazivne vrste, predvsem bambus, ki se
ponekod že razrašča ob reki (Plave). |
Varovanje krajine |
(47) Ob poseganju v območja krajinske prepoznavnosti je treba upoštevati
in ohranjati tiste značilnosti, zaradi katerih je določeno območje
spoznano za vredno ohranjanja. Ohranjati je potrebno obstoječe
prostorsko razmerje med kmetijskim, poselitvenim, gozdnim in vodnatim
prostorom. Ohranjajo naj se posebno vredna krajinska območja in prvine
prepoznavnosti krajine (vidnost posameznih znamenj v prostoru, prvobitni
težje dostopni predeli, posebne reliefne oblike, oblike dolin kot
posebne krajinske in morfološke enote, parcelacija v logičnih vzorcih s
prevzemanjem razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine ipd.).
|
(48) V čim večji meri naj se ohranjajo obmejki, živice. Pri umeščanju
dopustnih objektov, namenjenih kmetijski rabi, je treba upoštevati
smernice za varstvo kulturne dediščine. Na območju naselbinske kulturne
dediščine postavitev rastlinjakov in steklenjakov ni dovoljena.
|
(49) Na posameznih krajinskih območjih in delih kakovostne kulturne
krajine so dovoljene le gradnje, ki so za osnovno rabo območja potrebne
oziroma z njo povezane. Skladnost gradnje z merili kakovosti posamezne
kulturne krajine je določena z merili gradnje po posameznih EUP in
podobmočjih EUP KGV. V fazi gradnje se pri vseh posegih izvaja sprotna
sanacija v skladu z usmeritvami. |
(50) Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin na PNRP LN
naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije, ki služi kot vizualna
zaščitna bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. Pri
sanaciji opuščenih kopov mineralnih surovin naj se končno oblikovanje
reliefa prilagodi okoliškemu terenu. |
(51) Pri posegih v odprto krajino se obstoječo drevnino (živice, zaplate
gozdov, skupine dreves, posamezna drevesa) ohranja in vključuje v
predvidene programske dejavnosti v največji možni meri. Ohranja se
drevesna oziroma grmovna zarast znotraj kmetijskih zemljišč in ob
vodotokih. |
(52) Pri umeščanju daljnovodov in drugih linijskih infrastrukturnih
objektov je potrebno z ustreznimi ureditvami zagotoviti, da nadzemni
deli objektov in naprav ne bodo degradirali najpomembnejših vedut,
tekstur v prostoru kulturne krajine ter oblikovanih dominant (npr.
cerkve). Tovrstni stolpni objekti (npr. drogovi) naj bodo v krajini v
največji možni meri nevtralizirani – npr. z izčiščeno formo, z
nerefleksnimi površinami in v svetlo kovinsko sivi barvi. |
(53) Ohranja se vedute in sekvence pogledov na prostorske dominante
(Korada, Kanalski Kolovrat, Sv. Gora) in druge vidno izpostavljene
elemente v prostoru (cerkve). |
Varovanje tal |
(54) Ob izvajanju del v okviru predvidenih dopustnih posegov je potrebno
narediti vse, da se ne poškodujejo sosednja zemljišča. Preprečiti je
potrebno izlive nevarnih snovi v tla ter ob eventualni nesreči
zagotoviti takojšnje ukrepe, preprečiti onesnaženje tal, pri čemer je
posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju onesnaženosti v
predelih zemljišč za kmetijsko pridelavo. Za kmetijska zemljišča veljajo
pogoji iz 47. člena tega odloka. |
(55) Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično
brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V
primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno
lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno
opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo
ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni
organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno
evidentirano. Zagotoviti je potrebno ureditev ploščadi za parkiranje
delovnih strojev (nepropustna betonska ploščad, lovilci olj).
|
(56) Obvezna je sprotna sanacija in rekultivacija na območjih posegov,
kjer obstaja nevarnost erozije. Na ogroženih območjih (plazljiva in
erozijska območja) je treba omogočiti varne življenjske razmere s
sanacijo žarišč naravnih procesov (sanacija aktivnih erozijskih območij
in območij z veliko možnostjo plazenja tal) in z omejevanjem razvoja,
sorazmerno stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo
človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Za kmetijska
zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka. |
(57) Pri posegih na erozijska območja je potrebno upoštevati veljavno
zakonodajo. Na erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na
način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje
površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje
zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače
varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda
po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških
voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin,
razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
vlačenje lesa. |
(58) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme
posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin
ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je
prepovedano: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi
posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; poseganje, ki bi lahko
povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne
vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. Na območjih velikega in
srednjega tveganja za plazljivost terena so novogradnje ter druga večja
zemeljska dela možna le na podlagi analize stabilnosti terena.
|
Varovanje okolja in varovanje zdravja |
(59) Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj
in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja
varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali. V primeru širitve
posamezne dejavnosti, ki bi s širitvijo povzročila prekomerne vplive na
okolje, je potrebno predhodno ali sočasno z gradnjo zagotoviti sanacijo
vplivov v mejah skladnih s predpisi. Za posege, kjer je možnost in
nevarnost večjega vpliva na okolje ali emisije nevarnih snovi v okolje,
je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje pristojnega organa. O tem ali je za konkreten
poseg v prostor presoja vplivov na okolje potrebna, presodi pristojni
organ s področja varstva okolja ob podaji projektnih pogojev zanj.
|
(60) Obstoječe in predvidene proizvodne in industrijske dejavnosti se
usmerja v prenovljeno gospodarsko cono Anhovo, s čimer se dolgoročno
ustvarjajo prostorske enote z jasno oblikovano namembnostjo.
|
(61) Območja površinskih kopov na PNRP LN morajo praviloma biti ograjena
(žična ograja, nasip). Dostopne poti do površinskega kopa je potrebno
zagraditi z ustrezno zapornico, poleg tega je potrebno postaviti
opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in
opozorilo o nevarnosti padca v globino. |
(62) Gradnja stavb je dopustna samo na območjih poselitve, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne
odpadne vode. Na območjih poselitve, ki ni komunalno opremljeno v skladu
s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
je gradnja stavb dopustna, če je odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode iz stavb zagotovljena skladno s predpisi. |
(63) Z odpadki, ki bodo nastali pri gradbenih delih zaradi gradnje,
rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objektov je potrebno
ravnati v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih in ostalo veljavno zakonodajo s področja odpadkov.
Gradbene materiale in druge odpadke, ki bodo nastali med rušenjem
obstoječih objektov, je potrebno odlagati v skladu s predpisi s področja
ravnanja z odpadki. Pri izvajanju posameznih posegov je potrebno
zagotoviti, da odvečni zemeljski in gradbeni materiali ter drugi odpadki
ne bodo odloženi izven meja predvidenega posega. Vse odpadke, ki
nastanejo pri vzdrževanju strojev (odpadna olja, naoljene krpe), ter
druge nevarne odpadke je treba zbirati in oddati pooblaščeni
organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Pri ravnanju z azbestnimi
odpadki je potrebno upoštevati določila predpisa o ravnanju z odpadki,
ki vsebujejo azbest. |
(64) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z
občinskim predpisom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov. Imetnik
mora odpadke do oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje skladiščiti
ločeno in z njimi ravnati tako, da jih je mogoče obdelati. Prepovedano
je med seboj mešati različne vrste nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke
z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti. Nevarni odpadki se do
njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče
nevarnih odpadkov skladiščijo v ta namen zgrajenih in ustrezno varovanih
skladiščih na območju, kjer so nastali. |
Varstvo zraka |
(65) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s
področja varstva zraka. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v
naseljih ne smejo povzročati prekomernega prašenja. Za zmanjšanje
onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet, je treba za različna območja
poselitve načrtovati kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Z njimi se v
občini načrtno spodbuja oblike integralnega javnega potniškega cestnega
prometa, racionalne oblike tovornega prometa, boljši standard peščevih
in kolesarskih površin ter različne oblike umirjanja in izločanja
prometa na poselitvenih območjih. |
(66) Na območjih, kjer je zaznan pojav povečanja onesnaženosti zraka
zaradi delovanja naprave ali objekta, mora lastnik oziroma upravljavec
vira onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti v skladu z zakonskimi
zahtevami ter izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. |
(67) Spodbuja se uporabo obnovljivih virov energije (uporaba lesne
biomase, bioplina, sončne energije in energije vetra za lastne potrebe)
in energetsko varčno gradnjo. Pri vseh novogradnjah, razen enostavnih in
nezahtevnih objektov po Uredbi, se morajo upoštevati energetski
standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo
energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi predpisi. Pri
graditvi in obnovi objektov na stanovanjskih območjih (S), območjih
centralnih dejavnosti (CU,CD), posebnih območjih namenjenih posebnim
dejavnostim, kot so območja za turizem (BT), območjih za gospodarske
cone (IG) in industrijo (IP), se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter
zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije
in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri posodabljanju in
prestrukturiranju industrije se uvaja BAT tehnologijo, ravno tako velja
za nove proizvodne obrate. Pri umeščanju novih dejavnosti v gospodarsko
območje se umešča predvsem čisto industrijo oziroma se vsako dejavnost
in predvidene emisije preuči z vidika kumulativnih vplivov z obstoječimi
dejavnostmi na območju. |
(68) Med izvajanjem gradnje je potrebno redno čiščenje in po potrebi
vlaženje vozišč na javnih cestah, čiščenje tovornih vozil, zavarovanje
tovora pred raznašanjem vetra in uporabljati tehnično brezhibno
mehanizacijo. |
(69) Za spremembo potovalnih navad v naseljih je potrebno izvajati
ukrepe spodbujanja pešačenja, uporabe koles in javnega potniškega
prometa ter dvigovanje ekološke ozaveščenosti prebivalcev. Kolesarske
steze se poveže s postajališči javnega potniškega prometa in parkirnimi
površinami za motorna vozila. Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih
veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka. |
(70) Pri izkoriščanju mineralnih snovi se izvede ustrezne ukrepe za
zmanjševanje emisij v zrak (zlasti prašenja): vlaženje površin ob suhem
in vetrovnem vremenu; v sušnem obdobju naj se zagotovi zadostna količina
vode in izvaja škropljenje; prekrivanje materiala, ki je naložen na
tovorna vozila za transport; zajemanje prahu na mestu nastajanja pri
strojnih napravah separacije itd. |
Območja varstva pred hrupom |
(71) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti
upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja
varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju. Posamezne stopnje varstva pred hrupom so v odloku
opredeljene za vse vrste PNRP oziroma za vse tipe EUP – tako, da je z
njimi pokrit prostor celotne občine. Kadar se zemljišče namenjeno
gradnji nahaja v območjih različnih stopenj varstva se upošteva
uvrstitev v tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50 % površine
zemljišča. Pri določitvi stopnje varstva pred hrupom (SVPH) se upošteva
predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju tako, da so za
prostor občine z določili po posamezni EUP določene meje območja stopenj
varstva pred hrupom. |
(72) Območja I. SVPH v občini se lahko določi le za območje, ki
potrebuje povečano varstvo pred hrupom. To je za površine na mirnem
območju na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s
področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem
območju, območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine
pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge. |
(73) Območje II. SVPH velja na območju podrobnejše namenske rabe
prostora, kot je določena v predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa
v okolju, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa. |
(74) Na območjih IV. SVPH je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte
varovati ali urejati pod pogoji za III. SVPH. |
(75) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med
II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža
IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m
na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za območje III. SVPH.
|
(76) Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne
infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa
in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in
živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. Pri urejanju
gospodarskih con naj se na obrobje umešča manj hrupne dejavnosti.
|
(77) Hrup med gradnjo objektov je potrebno zmanjšati z ustreznim
načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo tehnično brezhibne
gradbene mehanizacije, delovnih naprav in transportnih sredstev ter
njihovim rednim vzdrževanjem. Gradbena dela naj ne potekajo v nočnem
času. |
(78) V primerih, ko je v skladu s predpisi na izpostavljenih mestih v
bližini stanovanjskih objektov zaradi gradnje potrebno postaviti
protihrupne ograje, se morajo zaslanjati neposredne poti med viri hrupa
in izpostavljenimi mesti. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47.
člena tega odloka. |
(79) Pri posegih v obstoječe objekte je v skladu z zakonodajo potrebno
načrtovati aktivno zaščito pred hrupom, toplotnimi izgubami in vlago s
tehničnimi in konstrukcijskimi ukrepi (zaščita oken, fasad, tlakov
ipd.). |
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem |
(80) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator,
razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos
električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo,
radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt,
katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je
potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje
pristojne službe. |
(81) Kot določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju gradnje novih objektov za stalno ali občasno
bivanje, stavb z varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim,
poslovnim, storitvenim, gostinskim, turističnim dejavnostim,
izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu,
kulturi, športu in rekreaciji v vplivnem območju virov EMS niso
dopustne. V koridorjih daljnovodov je izrecno prepovedana gradnja
nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih
pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo
vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. V varovalnih koridorjih
obstoječih vodov se dovolijo investicijska vzdrževalna dela obstoječih
objektov in gradnja pomožnih objektov k obstoječim objektom kot so
garaže, parkirišča, skladišča in pomožni objekti za potrebe kmetijstva
in za lastne potrebe v skladu s predpisom o pogojih in omejitvah
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Pri umestitvi novih
ureditev in dejavnosti v prostor je potrebno zagotoviti minimalno
varnostno razdaljo med pomembnimi viri EMS in novimi objekti. Upoštevan
mora biti tak odmik od virov EMS, da efektivne vrednosti jakosti in
gostote magnetnega pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II.
območje po predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena
tega odloka. |
(82) Pri postavitvi in graditvi predhodno navedenih objektov je
potrebno, zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem,
zagotavljati odmike teh objektov od virov EMS, kot jih določajo predpisi
s področja varstva pred EMS. |
(83) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja je
potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki
omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja
in zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene. |
(84) Povzročitelj obremenitve okolja s sevanjem mora zagotoviti
ograditev bližnjega polja okrog vira sevanja, če vira sevanja ni mogoče
namestiti tako, da je onemogočen dostop na območje čezmerne obremenitve
okolja zaradi sevanja ali če čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja
na tem območju kot posledice obratovanja ali uporabe vira ni mogoče
preprečiti z drugimi ukrepi varstva pred sevanjem. |
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem |
(85) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo
energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo.
Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati
vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave
na odjemnih mestih. |
(86) Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v
prostor je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja. Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno
upoštevati predpisane ciljne vrednosti. |
(87) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne
občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih
površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali
začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti
določene s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženjem. Ne
glede na ciljno vrednost letne porabe elektrike iz prejšnjega odstavka
je lahko največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju
občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih
cest in razsvetljavo javnih površin, enaka 44,5 MWh. |
(88) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne
porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in
javnih površin, ki jih upravlja občina in izpolnjevanje zahtev v zvezi z
doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v
razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje
vplivov na okolje, programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali
neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju
razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin. |
(89) Predvsem je potrebno upoštevati sledeča navodila: za osvetlitev naj
se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in
nepredušnim steklom, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v
modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke), namestitve
novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum,
svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop,
reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 23. ure).
|
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
(90) Za zagotavljanje varstva pred požarom je potrebno pri načrtovanju
gradenj in drugih posegov v prostor upoštevati zakonske predpise s
področja varstva pred požarom. Območja ogroženosti pred poplavami so
prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
|
(91) Gradnja na ogroženih območjih je dovoljena le, če je v funkciji
varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, torej gradnja objektov za
zaščito pred erozijo in plazenjem. Gradnja in prostorske ureditve na
potresnih območjih morajo biti skladne s predpisi s področja potresno
odporne gradnje. |
(92) Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih območjih
morajo upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki jih predpisuje
zakon o vodah in podzakonski predpisi s področja varovanja in
upravljanja voda. Vse ureditve je potrebno načrtovati tako, da se
poplavna varnost ne bo poslabšala. Dovoljena je gradnja objektov, ki so
v funkciji varovanja pred poplavami, izjemoma tudi vzpostavitev začasnih
ureditev oziroma objektov, ki niso stavbe. Pri tem je potrebno predhodno
izdelati hidrološko-hidravlični izračun in tehnično tehnološko presojo.
Za te posege je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za
upravljanje in varstvo voda. Za umeščanje objektov in drugih večjih
ureditev na poplavna območja je potrebno izdelati karte poplavne in z
njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti na osnovi karte in
predpisov o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
voda. Na območjih, kjer se bodo izvajali protipoplavni ukrepi, naj se
strugo in obrežje uredi čim bolj sonaravno. Za kmetijska zemljišča
veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka. |
(93) Pri načrtovanju gradenj in ureditev prostora ter izvajanju posegov
v prostor je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in
premoženja, potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za preprečitev
širjenja požara, prometne in delovne površine za intervencijska vozila
in oskrbo s požarno vodo. |
(94) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno
manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – študija požarne
vernosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v
predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(95) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise
s področja zagotavljanja potresne varnosti pred potresi do VIII. in IX.
stopnje po MSC lestvici. Pospešek tal na območju občine je (g) – 0,500.
V obstoječih stavbah je pri vseh večjih konstrukcijskih posegih
(rekonstrukciji, dozidavi ali nadgradnji objekta) potrebno izvesti
protipotresno sanacijo. |
(96) Na območju občine ni posebnih območij za potrebe obrambe. V Občini
Kanal ob Soči ni naselij z več kot 5000 prebivalci zato zaklonišč ni
potrebno graditi. V primeru nevarnosti oziroma ob nastanku naravnih in
drugih nesreč se vsa območja namenske rabe (razen E, P, O) lahko
uporabijo za izvajanje nalog v zvezi z zaščito, reševanja in pomoči za
zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev vključno z gradnjo objektov
in naprav, ki so za izvajanje ukrepov potrebni. V primeru vojne je na
teh izjemoma dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in reševanje
po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Za kmetijska zemljišča
veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka. |
Varovanje zračnih poti |
(97) Občina Kanal ob Soči se ne nahaja v vplivnem območju katerega od
obstoječih ali načrtovanih slovenskih letališč. Preko območja pa
potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo
iz Zakona o letalstvu, predvsem določila povezana z ovirami za zračni
promet. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo
s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno
predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata
za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta,
objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(98) Med ovire za zračni promet štejejo objekti, instalacije in naprave,
ki so višji od 30,0 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih
vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100,0
m, vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100,0 m od
tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti med
dolinami in soteskami po dolžini več kot 75,0 m. Za ovire pod zračnimi
potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od
okoliškega terena za najmanj 25,0 m, če se nahajajo znotraj varovanih
pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in
podobno. |
3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne
infrastrukture |
40. člen |
(splošna merila in pogoji GJI in GJD) |
Usklajenost posegov na infrastrukturi |
(1) Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo, izvajajo in obratujejo v
skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Upošteva se vse
upravljavske in tehnične predpise ter navodila, ki so sprejeti v občini
ali pri upravljavcu za področje predmetne infrastrukture. |
(2) Posegi v prometne površine in druge talne javne ureditve naj se
načrtujejo in izvajajo vzporedno, usklajeno in predvidoma sočasno z
načrtovanjem in izvedbo novogradenj ter posodobitvami vseh javnih
infrastrukturnih instalacij, ki so napeljane oziroma načrtovane na
takšnem območju. Načrtovane širokopasovne povezave naj se združujejo z
obstoječimi infrastrukturnimi koridorji. |
Soglasja upravljavcev |
(3) Vsi posegi na vseh vrstah javne infrastrukture, javnem prostoru ter
na zakonsko določenih vplivnih območjih posameznih infrastrukturnih
sistemov (varovalni pasovi cest, železnic, energetskih vodov,
telekomunikacijskih naprav itd.) se lahko izvajajo skladno s predpisi s
področja posamezne vrste GJI in le s soglasjem upravljavca posameznega
infrastrukturnega sistema. |
Izvedbe infrastrukturnih vodov v javnem prostoru |
(4) Kabelske instalacije (TT, telekomunikacije, električne napeljave
ipd.) ter cevne/kanalske instalacije (vodovod, plinovod, kanalizacija
ipd.) se v naseljih napeljujejo praviloma v zemeljski izvedbi, izjemoma
v nadzemni izvedbi. Praviloma se infrastrukturni vodi umeščajo v
prostoru javnih površin oziroma na območju javnega prostora. Kjer to
zaradi terenskih razmer oziroma drugih okoliščin ni mogoče ali smiselno,
so dopustne tudi druge rešitve. |
(5) Objekti in vodi gospodarske javne infrastrukture morajo biti
umeščeni v prostor tako, da omogočajo priključevanje vseh vrst objektov
na območju enote urejanja prostora. Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih
veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka. |
41. člen |
(pogoji urejanja energetske infrastrukture) |
Elektroenergetsko omrežje |
Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov |
(1) 22140 Prenosni elektroenergetski vodi, 23020 Energetski objekti,
22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska
komunikacijska omrežja. Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo
pogoji iz 47. člena tega odloka. |
Drugi pogoji gradnje |
(2) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov
prenosnega omrežja nazivne napetosti 35 kV in več je dovoljena v
koridorjih obstoječih in načrtovanih daljnovodov prikazanih v izvedbenem
delu akta (prikaz gospodarske javne infrastrukture – karta 224).
|
(3) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in
manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, znotraj naselij praviloma v
kabelski kanalizaciji, razen v zavarovanih območjih arheološke
dediščine. Gradnja nadzemnih vodov 20 kV in manj je dopustna le zunaj
strnjenih območij poselitve, izjema so nizkonapetostni (NN) vodi.
Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne
in ustvarjene prostorske dominante. |
(4) Ob širitvi naselij je potrebno predvideti izgradnjo novih TP s
pripadajočimi srednjenapetostnimi vodi, če priklop na obstoječe
elektroenergetske naprave ni mogoč. |
(5) RTP in TP naj bodo izvedene s čim manjšimi vplivi na okolje in rabo
prostora, z uporabo sodobnih tehnologij ob upoštevanju predpisov za
varno obratovanje. TP v naseljih so praviloma prosto stoječi objekti
tipskega ali prilagojenega oblikovanja, lahko pa so postavljeni znotraj
večjega objekta. Izven naselij so TP manjše moči lahko postavljene na
betonskem ali lesenem drogu. Izogiba naj se vzpostavitvi le-teh na
zavarovanih območjih kulturne dediščine. |
(6) Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji 47. člena tega
odloka. |
Plinovodno omrežje |
(7) Pri načrtovanju gradenj v območju plinovodov z delovnim tlakom je
glede odmikov gradenj od plinovoda in posege v varovalnem in varnostnem
pasu prenosnega omrežja zemeljskega plina potrebno upoštevati Pravilnik
o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z
delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02 in
12/10). |
Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov |
(8) 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi, 22210 Distribucijski
plinovodi. |
Učinkovita raba energije in raba obnovljivih virov |
(9) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo
okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih
virov energije. Zato se pri gradnji novih ter rekonstrukciji stavb, kjer
se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva
predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivno in
energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste
vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za
daljinsko ogrevanje. |
(10) Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji 47. člena tega
odloka. |
(11) Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so decentralizirani
sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja toplote,
soproizvodnja hladu in električne energije, daljinsko ali skupinsko
ogrevanje ali hlajenje in toplotne črpalke. |
42. člen |
(pogoji urejanja prometne infrastrukture) |
Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov |
(1) 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
21120 Lokalne ceste in javne poti,drugi prometni infrastrukturni
objekti: 21410 Mostovi in viadukti, 21420 Predori in prehodi, 21210
Glavne in regionalne železnice, 21220 Mestne železnice (mestne
železniške proge in podobno). |
Drugi pogoji gradnje |
(2) Obstoječe ceste je dopustno rekonstruirati ali vzdrževati na vseh
območjih ne glede na določeno namensko rabo. Gradnja novih cest s
pripadajočimi objekti in napravami pa je dopustna na vseh stavbnih
zemljiščih in v skladu s predpisi na drugih zemljiščih. |
(3) Pri gradnji ali rekonstrukciji kategoriziranih cest je potrebno
načrtovati avtobusna postajališča, če je to le mogoče izven vozišča.
|
(4) Obcestne zasaditve morajo biti od roba vozišča odmaknjene tako, da
ne ovirajo preglednosti ceste, drevesa pa tako, da ob največji
razraščenosti s krošnjo ne bodo segala v prosti profil državne ali
občinske ceste. |
(5) Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji 47. člena tega
odloka. |
43. člen |
(pogoji urejanja komunalne infrastrukture) |
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje |
(1) Za komunalna omrežja (vodovod, kanalizacija) so varovalni pasovi
določeni z občinskimi predpisi s področja njihove gradnje, upravljanja
in vzdrževanja. |
(2) Na območjih, kjer ni javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja
je do njegove izgradnje potrebno objekte oskrbeti z lokalnim virom
(vodnjak, zbiralnik vode, nepropustna greznica, mala čistilna naprava)
in pri tem upoštevati določila operativnega programa oskrbe s pitno vodo
in operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini.
|
(3) Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji iz 47. člena tega
odloka. |
Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov |
(4) 22121 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, 22222 Distribucijski
cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak, 22221 Distribucijski
cevovodi za pitno in tehnološko vodo. |
Ravnanje z odpadki |
(5) Vsi objekti, pri kateri nastajajo komunalni odpadki, morajo imeti
urejen sistem zbiranja komunalnih odpadkov. Izjema so objekti
gospodarske javne infrastrukture, nezahtevni ali enostavni objekti
oziroma objekti v katerih se ne izvaja dejavnost. Zbiralnice ločenih
frakcij se praviloma locirajo na javnih površinah. Odjemalno mesto
uporabniki praviloma zagotavljajo na zemljišču namenjeno gradnji
objekta. Dostop do kontejnerskega mesta mora biti urejen v skladu s
cestnoprometnimi predpisi in prilagojen specialnim komunalnim vozilom za
odvoz odpadkov. Odjemno mesto mora biti urejeno skladno s predpisom
občine o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov, tako da je
zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali
sosednje. Ob tem mora biti varno proti vetru, prilagojeno tehnologiji
odvoza, tlakovano in oblikovno urejeno, dopustna je tudi postavitev
ograje. |
44. člen |
(pogoji urejanja komunikacijske infrastrukture) |
Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov |
(1) 12410 Postaje, terminali, stavbe: samo stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe. |
Drugi pogoji gradnje |
(2) Gradnja objektov in naprav mobilne telefonije (bazne postaje) je
dovoljena na površinah z namensko rabo IP, IG, CU, CD, BT, ZD, K2, G.
Tovrstni naj bodo oddaljeni najmanj 100 m od meje gradbene enote na
kateri so zgrajeni objekti za zdravstvo, izobraževanje, znanost in
raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ali
stanovanjske stavbe. Ni jih dovoljeno graditi tudi v območjih strnjene
poselitve – v EUP z namensko rabo SS, SB, SK ter na območjih zavarovane
kulturne in naravne dediščine. Telekomunikacijski stolpi naj se
vzpostavljajo na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini
čim manj moteči. |
(3) Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji iz 47. člena tega
odloka. |
45. člen |
(priključevanje in pogoji rabe javnih infrastrukturnih vodov) |
(1) Upravljavci vseh javnih infrastrukturnih sistemov morajo pod enakimi
pogoji omogočati vsem uporabnikom priključitev na obstoječa omrežja in
naprave za izvajanje javne storitve v skladu z veljavnimi predpisi.
|
Javne površine kot grajeno javno dobro |
(2) Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem.
To so ceste, poti, parkirišča, avtobusna postajališča, površine za pešce
in kolesarje, tlakovane površine trgov, pasaže, stopnišča, površine
tržnic in sejmišč, igrišča, parki, zelenice, pokopališča. |
Soglasje k elementom javnih površin |
(3) Za vse površinske elemente javnih površin je potrebno pred izdajo
gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne občinske službe z
vidika oblikovne ustreznosti. Taki elementi so: urbana oprema (koši in
kontejnerji za odpadke, klopi ipd.), elementi infrastrukturnih sistemov
(pokrovi jaškov, robniki, elementi javne razsvetljave ipd.) in iz
javnega prostora vidni elementi (omarice ventilov, merilni sistemi,
oznake ipd.). |
Drugi varstveni pogoji pri gradnji GJI |
(4) Pri načrtovanju GJI, tako dejavnosti kot prostorskih ureditev, naj
se zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. V primeru gradnje, rekonstrukcije ali investicijsko
vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah naj se, kolikor se
izkaže za potrebno, načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke.
Infrastrukturni vodi GJI naj se praviloma načrtujejo v skupnih
koridorjih in umeščajo v obstoječe javne površine cest, pločnikov, poti
in drugih prometnic. Načrtovane širokopasovne povezave naj se združujejo
z obstoječimi infrastrukturnimi koridorji. Nadzemne vode naj se obnovi
ali gradi na pticam ne nevaren način. |
(5) Pri načrtovanju GJI, tako dejavnosti, kot prostorskih ureditev, naj
se zagotavlja varstvo objektov in območij kulturne dediščine tako, da se
jim izogne. Na objektih in območjih kulturne dediščine naj se GJI
načrtuje le izjemoma, kadar zaradi okoljskih, prostorskih in ekonomskih
razlogov ni drugih izvedljivih možnosti. Takšno odločitev je potrebno
pri načrtovanju utemeljiti. |
3.3.0.0 – Merila in pogoji urejanja izven območij stavbnih zemljišč– EUP
z oznako KGV |
3.3.1.0 Splošna merila |
46. člen |
(posegi na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L) |
(1) Območja kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč in drugih zemljišč
(pridobivalnega prostora mineralnih surovin) so prostorsko določeni s
prikazom podrobne namenske rabe. |
(2) Grafični prikaz podobmočij EUP na KGV vsebuje mejo podobmočja EUP
KGV in prostorsko oznako, sestavljeno iz treh znakov (npr: KGV/01.vg,),
pri čemer je: KGV – oznaka EUP, 01 – zaporedna številka podobmočja KGV
in vg oznaka tipa podobmočja KGV (varovalni gozd). |
3.3.2.0 Podrobna merila in pogoji urejanja na KGV |
47. člen |
(KGV z oznako PNRP: K – kmetijska zemljišča; K1 – najboljša kmetijska
zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča) |
(1) Delitev kmetijskih zemljišč na podlagi naravnih lastnosti, lege,
oblike in velikosti parcel je prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip in
sicer na najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za
kmetijsko obdelavo (oznaka K1) in druga kmetijska zemljišča, ki so manj
primerna za kmetijsko obdelavo (oznaka K2). |
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve |
(2) Na kmetijskih zemljiščih so dopustne dejavnosti le v skladu s
predpisi s področja varstva kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča so
namenjena kmetijstvu – to je pridelovanju pridelkov, gojenju živali ter
pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja
ter lovu. Prednost imajo oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega
kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Na kmetijskih
površinah lahko potekajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni
trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z
agromelioracijami in hidromelioracijami. Dovoljene so le prostorske
ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo
področje kmetijstva in katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske
dejavnosti. Na območju kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe
namenske rabe prostora izvaja: agrarne operacije, gradnjo vodnih
zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, gradnja omrežij
gospodarske javne infrastrukture navedene v točki 6 tega člena, posegi
za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, gradnja nezahtevnih in enostavnih pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov, navedeni v točki 7 tega člena, gradnja in
postavitev drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, navedenih v točki
9 tega člena ter začasnih objektov navedenih v točki 10 tega člena.
|
Izjemne dejavnosti |
(3) Na kmetijskih zemljiščih se lahko izvajajo tudi razvojno
raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in
reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje povezano s kmetijstvom,
lovstvom in naravoslovnimi vedami. |
Osnovna merila rabe kmetijskih zemljišč |
(4) Kmetijska zemljišča je potrebno uporabljati v skladu z njihovim
namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta uporabnik
in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno rodovitnost
zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo ali drugačno
degradiranje. |
(5) Na območju vseh kmetijskih zemljišč je dopustna izvedba vseh
agrarnih operacij v skladu z zakonskimi predpisi s področja kmetijstva
in gradnja rastlinjakov. Na kmetijskih zemljiščih slabše kakovosti in v
zaraščanju (druga kmetijska zemljišča) lahko potekajo agromelioracije in
hidromelioracije, ki izboljšujejo pridelovalne lastnosti v skladu s
pogoji nosilcev urejanja s področja varstva narave in varstva voda.
|
(6) Na območju kmetijskih zemljišč se lahko gradijo ter rekonstruirajo
gradbeno inženirski objekti, ki so omrežja gospodarske javne
infrastrukture vključno s priključki nanjo., ki po predpisih o uvedbi in
uporabi enotne klasifikacije vrst objektov spadajo v skupino 221 –
daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja. Dopustne so rekonstrukcije lokalnih cest,
vključno z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija (oporni in
podporni zidovi, nadhodi, propusti, protihrupne ograje in podobno) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
zaradi njene rekonstrukcije treba zgraditi ali prestaviti. Objekti za
preprečevanje erozije na strminah – palisade, lovilne in prosto viseče
mreže ter drugi ukrepi za varovanje so dopustni kot del rekonstrukcij
lokalnih cest in naj se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.
|
(7) Dopustna je gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih pomožnih
kmetijsko gozdarskih objektov (objekti namenjeni kmetijski pridelavi,
gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki niso namenjen bivanju):
|
– vse stavbe (razen kleti in vinske kleti), |
– gradbeno inženirski objekti (dopustni vsi razen gozdna prometnica),
|
– stolpni silos, dvojni kozolec, zbiralniki gnojnice ali gnojevke v
skladu z določili predpisa, ki ureja razvrščanje objektov glede na
zahtevnost gradnje ter |
– drugi objekti in posegi na kmetijska zemljišča: poljske poti ter
postavitev premičnega čebelnjaka, premičnega tunela in nadkritja,
zaščitne mreže, lovske preže, obore, ograje za pašo živine, ograje ter
opore za trajne nasade, ter druge pomožne kmetijsko gozdarske opreme
(npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti
toči in ptičem …). |
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti naj se praviloma postavijo na robu
naselij oziroma v izteku domačij (v oddaljenosti do 100 m od zadnjega
objekta naselja oziroma domačije). |
(8) Združevanje več vrst objektov glede na namen je dopustno v eni
stavbi, ki ima skupne konstrukcijske elemente, vendar njena velikost –
skupna površina ne sme presegati meril, kot jih za enostaven in
nezahteven objekt določa predpis o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje. Po umestitvi v prostoru (legi) naj se podreja
značilnostim prostora in ne izstopa iz podobe kulturne krajine.
Optimalna lokacija umestitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov je v
izteku oziroma na robu domačij, ob gozdnih robovih ter ob obstoječih
poteh. Odmiki objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč, ki niso v
lasti investitorja, morajo biti takšni, kot je s tem odlokom določen za
enostavne in nezahtevne objekte na območju stavbnih zemljišč.
Oblikovanje objektov naj izhaja iz meril arhitekturnega oblikovanja
avtohtonih tipov iste vrste stavb v območju (v tlorisni zasnovi,
fasadnem oblikovanju, uporabi konstrukcijskih materialov). Dopustni
nezahtevni in enostavni objekti se lahko preko samostojnih priključkov
priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne
infrastrukture. Pred priključitvijo mora investitor pridobiti dokazilo o
plačilu občinskih dajatev (komunalni prispevek). |
(9) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti skladno s predpisom o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje: |
– pomožni komunalni objekti, |
– mala komunalna čistilna naprava, z zmogljivostjo manjšo od 2000 PE, in
nepretočna greznica, |
– rezervoar za vodo in vodnjak, |
– zajem pitne in tehnološke vode, |
– priključek na objekt gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja (enostavni objekt), dopustni vsi razen priključek na cesto, ki
je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest, |
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – dopusten
je zajem pitne vode in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s
črpališčem in vodni zbiralnik, |
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravni
pojavov-dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka,
objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring
podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje
seizmičnosti). |
(10) Dopustna je postavitev začasnih objektov, kot so: kiosk oziroma
tipski zabojnik, pomol ali vstopno-izstopno mesto za kratkotrajni privez
čolnov, odprti sezonski gostinski vrt, kot del gostinskega obrata,
pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor, montažni
oder z nadstreškom za prireditve, cirkus z montažnimi objekti ali
šotori, začasna tribuna za gledalce na prostem in objekti za začasno
skladiščenje nenevarnih snovi ter smučišče, vključno z začasno
postavljenimi montažnimi vlečnicami. Po odstranitvi začasnih objektov se
vzpostavi prvotno stanje na zemljišču na katerem so bili objekti
postavljeni. |
(11) Pred posegi na zemljiščih na območjih arheološke dediščine
(agromelioracijo, globoko oranje, nove poljske poti …) je potrebno na
varovanih območjih opraviti predhodne arheološke raziskave. Na območjih,
kjer so vzpostavljeni registrirani varovani objekti ZVKDS, gradnja novih
stavb ni dovoljena. V vplivnih območjih le-teh pa se ne smejo umeščati
ureditve, ki bi poslabšale vrednost varovanega objekta. Na območju je
dovoljena postavitev le sledečih pomožnih (kmetijsko gozdarskih)
objektov: premični čebelnjak, kmečka lopa (vendar le v okviru kmečkega
gospodarstva), grajena poljska pot (dopustna le v peščeni izvedbi brez
tlakov (asfalta ipd.) oziroma se lahko utrdi le po kolesnicah), skedenj,
senik (lahko le v odprtem prostoru, vendar na ne izpostavljenih
lokacijah). Dopustne so melioracije in nezahtevne agromelioracije ter
namakanje. Ograditev posameznih delov kmetijskega zemljišča ni
sprejemljiva, razen na pašnikih za potrebe paše živine. |
Obstoječe stavbe |
(12) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah in znamenjih
(križna) so dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Na
obstoječih legalno zgrajenih nezahtevnih in enostavnih objektih je
dopustna rekonstrukcija, dozidava, nadzidava ter nadomestna gradnja v
skladu z merili nezahtevnega in enostavnega objekta ter odstranitev. Na
obstoječih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, pa so dopustna le
vzdrževalna dela in odstranitev. Za razpršene gradnje veljajo določila
59. člena tega odloka. |
Varstvo pred hrupom |
(13) Na območju KGV s podrobno namensko rabo K1 in K2 velja režim IV.
SVPH – razen na mirnem območju na prostem. |
Pogoji in merila za parcelacijo |
(14) Parcelacija kmetijskih zemljišč za potrebe gradnje dopustnih
objektov, vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture in dostopnih
poti ter v primeru odmere stavbnega zemljišča je dopustna. Med posegi v
prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je
le-te potrebno nadomestiti. |
48. člen |
(KGV z oznako PNRP: G – gozdna zemljišča) |
Namembnost, osnovne dejavnosti, dopustne prostorske ureditve
|
(1) Gozd je javna dobrina dostopna vsem ljudem. V njem je dovoljeno
gozdarstvo, ki obsega gojenje in izkoriščanje gozdov, vključno z
nabiranjem gozdnega rastlinja in drugih gozdnih dobrin, poleg tega pa še
dejavnosti storitev za gozdarstvo in lovstvo. V gozdu je dopustno
gojenje trajnih nasadov avtohtonih gozdnih, drevesnih in drugih
rastlinskih vrst in gojenje živali, katerih naravno bivalno okolje je
gozd, vendar le v obsegu in pod pogoji, ki jih določi pristojni zavod za
gozdove. Po izvedbi del je potrebno mehanizacijo umakniti iz gozda.
|
(2) Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Posegi v
prostor na območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim
načrtom pristojne gozdnogospodarske enote. |
Izjemne dejavnosti |
(3) V gozdu je dovoljena razvojno-raziskovalna dejavnost s področja
naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah,
izobraževanje povezano z gozdarstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami,
športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni
posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in nastanitve. Kadar je za
posamezne aktivnosti ali prireditve iz športnih ali drugih dejavnosti za
prosti čas potrebno pridobiti posebne pogoje se le-te lahko izvajajo pod
pogoji in ob soglasju pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
|
Osnovna merila rabe gozdnih zemljišč |
(4) Gozdna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in
pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. |
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
|
(5) Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo
kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture.
Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste,
utrjene dostopne poti, železnice, mostovi, viadukti, dovodni in odvodni
kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi in podobno, če pri tem niso prizadeti
osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov in funkcije gozda. Dopustna
je tudi gradnja komunalnih priključkov na javno infrastrukturo.
|
(6) V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati presojo vplivov
na okolje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v primeru, ko
gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, režim varovanja določen s
predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. V
večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno
katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v
izjemnih primerih. To je, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V
gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami so posegi dovoljeni v
primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s socialnimi
funkcijami skladno rabo gozda. V osrednjih delih velikih kompleksov
gozdov v gozdni, gozdnati in gorski krajini je dopustno na račun gozdov
osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine. Posegi v
gozdni prostor zaradi izgradnje infrastrukturnega objekta, z izjemo
gozdne ceste, ki bi potekal skozi osrednji predel velikih gozdnih
kompleksov v gozdni krajini, niso dovoljeni. |
(7) V varovalnih gozdovih se lahko izvajajo le ukrepi, ki so v skladu z
veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in Uredbo o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom – gradnja stavb ni dovoljena.
Gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati varovalno funkcijo v skladu s
predpisi. |
Dopustna gradnja stavb |
(8) Dopustna je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov – čebelnjak, krmišče, lopa ter lovska
preža. Odmiki objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč, ki niso v
lasti investitorja, morajo biti takšni, kot je s tem odlokom določen za
enostavne in nezahtevne objekte na območju stavbnih zemljišč.
Oblikovanje objektov naj izhaja iz meril arhitekturnega oblikovanja
avtohtonih tipov iste vrste stavb v območju (v tlorisni zasnovi,
fasadnem oblikovanju, uporabi konstrukcijskih materialov). |
Nezahtevni in enostavni objekti se lahko preko samostojnih priključkov
priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne
infrastrukture. Pred priključitvijo mora investitor pridobiti dokazilo o
plačilu občinskih dajatev (komunalni prispevek). |
(9) Na varovanih enotah registrirane kulturne dediščine, ki ležijo na
območju gozdnih zemljišč je dovoljena postavitev sledečih pomožnih
(kmetijsko gozdarskih) objektov in sicer: čebelnjak, gozdna cesta – v
območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras ter
gozdna učna pot – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati
celostno podobo učnih tabel. |
(10) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po
Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – gozdna cesta,
prometnica in gozdna učna pot (slednje z izobraževalnimi (učnimi)
tablami), grajena gozdna vlaka, obora in krmišče za rejo divjadi,
opazovalni/razgledni stolpi, preža ter ribnik kot vodno zajetje, obore,
objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk
ali tipski zabojnik, oder z nadstreškom, tribuna za gledalce na prostem
ter vadbeni in plezalni objekti namenjeni športu in rekreaciji na
prostem, kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trimska steza
ipd.. Dovoljeno je postavljanje spominskih obeležij, turistične in druge
obvestilne signalizacije, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja
ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave. |
Obstoječe stavbe |
(11) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah in znamenjih
(križna) so dopustna le vzdrževalna dela. Na obstoječih objektih, ki
niso skladni z namembnostjo, pa so dopustna le vzdrževalna dela in
odstranitev, na obstoječih pomožnih kmetijsko – gozdarskih stavbah in pa
je dopustna tudi rekonstrukcija, dozidava ter nadomestna gradnja v
skladu z merili nezahtevnega in enostavnega objekta. |
Varstvo pred hrupom |
(12) V območju s podrobno namensko rabo G veljajo merila IV. SVPH, razen
na mirnem območju na prostem. |
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi |
(13) Dopustna je parcelacija za potrebe gradnje objektov, vodov in
naprav gospodarske javne infrastrukture ter v primeru odmere stavbnega
zemljišča. Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati tehnološki pogoji
izvajanja del. Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe
dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
49. člen |
(KGV z oznako PNRP V – vodne površine, VC – celinske vode, VI – vodna
infrastruktura, KGV.np) |
Namembnost, dejavnosti in posegi v prostor |
(1) Površine celinske vode so naravno vodno javno dobro, dostopna vsem
ljudem na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi o vodah.
Površine celinske vode so tudi grajeno javno vodno dobro, ki je
zemljišče nastalo zaradi ureditve ali prestavitve naravnega vodotoka,
zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih
surovin ali drugega podobnega posega v prostor in je namenjeno splošni
rabi. V priobalno zemljišče celinskih voda spada zemljišče, ki
neposredno meji na vodno zemljišče, zunanja meja priobalnih zemljišč
sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2.
reda pa pet (5) metrov od meje vodnega zemljišča. |
Raba vode in vodnih ter priobalnih zemljišč |
(2) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter
zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter na drugih zemljiščih
se načrtuje tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo
pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot
ter predpisih o ohranjanju narave. |
Druge dejavnosti |
(3) Poleg dejavnosti povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem celinskih
voda, vodne infrastrukture in priobalnih zemljišč ter splošno rabo vode,
so dopustne tudi dejavnosti povezane s posebno rabo vode pod pogoji iz
vodnega dovoljenja in koncesije za rabo vode, ki jo je potrebno
pridobiti za naslednje dejavnosti: proizvodnjo pijač, potrebe kopališč,
proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, odvzem naplavin,
vzrejo vodnih organizmov za trg. |
Gradnja objektov in drugi posegi v prostor |
(4) Na območju celinskih voda in vodne infrastrukture ter priobalnih
zemljišč je dopustna gradnja objektov javne infrastrukture in gradnja
objektov grajenega javnega dobra v skladu z Zakonom o vodah in z drugimi
zakoni. Dopustno je izvajanje ukrepov s katerimi se izboljšujejo
hidromorfološke in biološke lastnosti površinskih voda ter ohranja
narava. |
(5) Dopustna je gradnja objektov, ki so potrebni za rabo voda in
zagotavljanje varnosti plovbe, objekti, namenjeni varstvu pred
utopitvami, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za potrebe
zaščite in reševanja ter preprečevanja onesnaženja voda (pritrjevanje
zaves za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi …). Dopustna je
ureditev vstopno-izstopnih mest na rekah. |
(6) Dopustno je premoščanje voda in gradnja za dostope ali prehode preko
vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture, na krajših razdaljah
pa tudi za lokalne dostope do zemljišč in objektov. Premostitve voda in
gradnja na vodnem zemljišču morajo zagotavljati poplavno varnost in ne
smejo poslabševati stanja voda in vodni režim. Zacevljanje ali
prekrivanje vodotokov ni dopustno. |
(7) Za posege in gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo določila 47.
člena tega odloka. |
Drugi pogoji za gradnjo in posege v prostor |
(8) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali,
ki vsebujejo nevarne spojine (klorirane organske spojine, toksične
kovine itd.). V času gradnje je nujno spremljanje kakovosti voda in
prilagoditev dinamike izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in
vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne
nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko
sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po
njej. |
Varstvo pred hrupom |
(9) V območju s podrobno namensko rabo VC veljajo merila III. SVPH,
razen površin na mirnem območju na prostem. |
(10) V območju EUP s podrobno namensko rabo VI veljajo merila IV. SVPH.
|
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi |
(11) Parcelacija vodnih površin se lahko izvaja, kadar se določajo
površine za služnosti in razmejujejo vodne površine od vodne
infrastrukture. |
3.3.3.0 Podobmočja KGV |
50. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|KGV-ek – podobmočje z oznako PNRP: L – površine mineralnih |
|
|surovin, LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora – |
|
|eksploatacija |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Splošna določila |Površinski kop je potrebno sanirati. |
|
| |Izkoriščanje mineralnih surovin je dopustno |
|
| |le v skladu z zakonskimi in podzakonskimi |
|
| |akti s področja rudarstva, v skladu z |
|
| |rudarskim projektom za izkoriščanje in |
|
| |sanacijo. Razširitev obstoječega oziroma |
|
| |odpiranje novega površinskega kopa je |
|
| |mogoča le po sprejetju in v skladu z |
|
| |občinskim podrobnim prostorskim načrtom za |
|
| |konkreten poseg. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Dopustna gradnja |Dopustna je le gradnja stavb, ki so |
|
| |usklajene z osnovnim namenom. Stavbe se |
|
| |lahko gradijo tudi kot enostavni oziroma |
|
| |nezahtevni objekti in sicer le objekti, |
|
| |namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih |
|
| |snovi. Na objektih, ki niso skladni z |
|
| |namembnostjo EUP, so dopustna le |
|
| |vzdrževalna dela in odstranitev. |
|
| |Tipi objektov po CC SI so lahko le: 23010 |
|
| |Rudarski objekti in inštalacije za |
|
| |pridobivanje in izkoriščanje mineralnih |
|
| |surovin (razen objektov za proizvodnjo |
|
| |mavca, cementa, opeke, strešnikov in |
|
| |podobno). |
|
| |V območju veljajo merila IV. stopnje |
|
| |varstva pred hrupom. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Posebni pogoji |Lastnik zemljišča oziroma nosilec rudarske |
|
|urejanja |pravice je dolžan kontinuirano zagotavljati |
|
| |sanacijo sekundarne degradacije in |
|
| |zavarovanje nevarnega območja – čiščenje |
|
| |oziroma preprečevanje odlaganja odpadkov, |
|
| |gradnja oziroma vzdrževanje ograje za |
|
| |zaščito dostopa do nevarnih mest in |
|
| |urejanje brežine. Dopustna je ureditev |
|
| |kolesarskih poti in poti za pešce v |
|
| |makadamski izvedbi. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
51. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|KGV-vg – podobmočje z oznako PNRP:G – varovalni gozd |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Splošna določila |Prostor se ureja v skladu s predpisi s |
|
| |področja gozdov. V območju naj se |
|
| |vzpodbujajo le dejavnosti, ki so povezane z |
|
| |racionalnim gospodarjenjem – vsi |
|
| |gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati |
|
| |varovalno funkcijo v skladu z Uredbo o |
|
| |varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim |
|
| |namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, |
|
| |29/09 in 91/10). |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Dopustna gradnja |Dopustne so le gradnje in posegi v prostor |
|
| |za izboljšanje varovalne funkcije ter |
|
| |prostorske ureditve, ki so v skladu z |
|
| |gozdnogospodarskimi načrti pristojnih |
|
| |gozdnogospodarskih enot. Gradnja stavb ni |
|
| |dopustna. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Posebni pogoji |V območju veljajo merila IV. SVPH, razen na |
|
|urejanja |mirnem območju na prostem, kjer veljajo |
|
| |merila I. SVPH. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
52. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|KGV-re – podobmočje: območje rekreacije |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Splošna določila |Javni prostor s posebej opredeljenim režimom|
|
| |rabe javnega dostopa in vzdrževanja namenjen|
|
| |rekreativnim in športnim vsebinam. Dopustna |
|
| |je začasna raba površin za šport in |
|
| |rekreacijo brez posegov v zemljišča z |
|
| |utrjevanjem in spreminjanjem reliefa. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Dopustna gradnja |Za potrebe športa in rekreacije so dopustne |
|
| |le ureditve skladno s 47. členom odloka. |
|
| |Podzemnih stavb (3.4.3.0) ni dopustno |
|
| |graditi. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
53. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|KGV-pp – podobmočje: varovanje lokacij grobišč (površine za |
|
|pokope prebivalstva) v primeru naravnih in drugih nesreč |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Splošna določila |Ureditve naj bodo v skladu z določili PNRP. |
|
| |Pokopi se lahko izvajajo le v skladu z |
|
| |uredbo z merili urejanja in varovanja |
|
| |območij, ki jo v primeru naravnih in drugih |
|
| |nesreč sprejme lokalna skupnost ali država. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dopustna. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
54. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|KGV-pz – podobmočja: varovanje lokacij grobišč (površine za |
|
|pokope živali) v primeru naravnih in drugih nesreč |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Splošna določila |Ureditve naj bodo v skladu z določili PNRP. |
|
| |Pokopi se lahko izvajajo le v skladu z |
|
| |uredbo urejanja in varovanja območij, ki jo |
|
| |v primeru naravnih in drugih nesreč sprejme |
|
| |lokalna skupnost ali država. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dopustna. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
55. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|KGV-ru- podobmočja: odlaganje ruševin v primeru naravnih in |
|
|drugih nesreč |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Splošna določila |Ureditve naj bodo v skladu z določili PNRP. |
|
| |Odlaganje materialov in ruševin se lahko |
|
| |izvaja le v skladu z uredbo z merili |
|
| |urejanja in varovanja območij, ki jo v |
|
| |primeru naravnih in drugih nesreč sprejme |
|
| |lokalna skupnost ali država. V vmesnem |
|
| |obdobju je dopustna le sanacija zemljišč, |
|
| |ki so bila degradirana v preteklosti. |
|
| |Zemljišča PNRP K je potrebno usposobiti za |
|
| |kmetijsko pridelavo v roku 10 let. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dopustna. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
56. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|KGV-sk – podobmočja: sanacija kamnoloma |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Splošna določila |Ureja naj se v skladu z določili PNRP. |
|
| |Dopustna je le sanacija zemljišč, ki so bila|
|
| |degradirana zaradi izkoriščanja mineralnih |
|
| |surovin v preteklosti. Sanacija se izvaja v |
|
| |skladu z določili ZGO in predpisi s področja|
|
| |rudarstva. Zemljišča PNRP K je potrebno |
|
| |usposobiti za kmetijsko pridelavo v roku 10 |
|
| |let. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dopustna. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
57. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|KGV-va – podobmočja: varovanja mineralnih surovin |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Splošna določila |Urejanje v skladu z določili PNRP. Varuje |
|
| |naj se naravni vir mineralnih surovin. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dopustna. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
58. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|KGV-op odvzem plavja |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Splošna določila |Urejanje v skladu z določili PNRP. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dopustna. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
58.a člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|– KGV-dz začasne deponije |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Splošna določila |Urejanje v skladu z določili PNRP. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dopustna. Dopustna |
|
| |vzpostavitev deponije za začasno odlaganje |
|
| |naplavin in plavja ter ureditev dostopov do |
|
| |deponije. Po prenehanju obratovanja se |
|
| |območja deponije, vključno z dostopi, |
|
| |sanirajo na način, da se vzpostavi primarna |
|
| |raba – kmetijska raba. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
|
+------------------+--------------------------------------------+
|
59. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|KGV- enota razpršene gradnje (ERG) – fundus |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Splošna določila |
|
|Enote razpršene gradnje tvorijo objekti izven naselij, ki so v |
|
|grafičnem delu OPN prikazani zgolj s stavbiščem (fundus). |
|
|Dopustna gradnja |
|
|Na obstoječem objektu in znotraj meja zemljišča, ki je bilo z |
|
|upravnim dovoljenjem določeno za gradnjo objekta so dopustna |
|
|vzdrževalna dela, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava in |
|
|nadomestna gradnja objekta. Dopustna je tudi sprememba |
|
|namembnosti dela objekta do velikosti 50 % bruto površine za |
|
|namen dejavnosti in tipe objektov po CC SI, ki so dopustni |
|
|znotraj EUP na območju namenske rabe A – površine razpršene |
|
|poselitve. Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih |
|
|objektov, ki so dopustni znotraj EUP na območju namenske rabe A|
|
|– površine razpršene poselitve. |
|
|Posebni pogoji urejanja |
|
|V oziru stopnje izkoriščenosti zemljišča, organizacije |
|
|prostora, velikostnega merila in oblike stavbe, posebnosti |
|
|oblikovanja, ter zelenih ureditev in ograj, se uporabljajo |
|
|določila, ki veljajo za tip EUP.od »domačije v odprtem |
|
|prostoru«. Če z upravnim dovoljenjem zemljišče za gradnjo ni |
|
|bilo določeno ali gre za objekt z zemljiščem, zgrajenim pred |
|
|letom 1967, se zemljišče namenjeno gradnji objekta določi v |
|
|skladu s splošnimi merili za določitev zemljišča namenjenega |
|
|gradnji ter posebnimi merili glede velikosti in posebnosti |
|
|parcelacije, ki veljajo za tip EUP.od »domačije v odprtem |
|
|prostoru«. V območju veljajo merila III. SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
3.4.0.0 – Merila in pogoji urejanja v enotah urejanja prostora (EUP)
stavbnih zemljišč |
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč |
60. člen |
Grafični prikaz EUP stavbnega zemljišča vsebuje mejo in oznako. Oznaka
(kot npr: KA01) je sestavljena iz črkovne oznake imena naselja iz RPE
(kot npr. KA) in zaporedne številke EUP znotraj naselja (kot npr. 01). V
grafičnem delu je dodana še oznaka predpisanega tipa EUP (kot npr. ph za
tip EUP podeželske hiše). Nekatere EUP imajo določena tudi podobmočja,
katerih oznake so sestavljene iz oznak EUP in zaporedne številke (kot
npr: AJ05/1.ičn). Za ta podobmočja so opredeljena posebna določila, ki
so navedena v Prilogi 1 v poglavju »podobmočja EUP«. |
61. člen |
(namembnost EUP in dopustne vrste objektov glede na namen njihove
uporabe) |
(1) Namembnost EUP je določena z namensko rabo oziroma dopustnimi
dejavnostmi, ki so opredeljene pri posamezni EUP. Obstoječe dejavnosti,
ki niso skladne z namembnostjo EUP, se pod pogoji, po katerih so bile
dovoljene in v skladu z veljavnimi predpisi za njihovo delovanje, lahko
ohranjajo. |
(2) Obstoječi objekti, ki niso skladni z dopustno vrsto objektov glede
na namen, se lahko brez sočasne spremembe namembnosti le vzdržujejo,
rekonstruirajo in dozidajo do velikosti 20 % bruto tlorisne površine,
nadzidave do dopustne višine ali odstranitev. Ob tem pa ne smejo biti
presežene dopustne velikosti tlorisa ali dopustnega faktorja zazidanosti
(FZ). |
(3) Dopustna vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
oziroma njihovo uporabo je določena z vrsto dopustnih objektov po
klasifikaciji CC SI. Ta je opredeljena pri posamezni EUP. |
(4) Dopustna vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov je določena z
opisi objektov, ki so opredeljeni pri posamezni EUP. Pri določitvi vrste
nezahtevnega ali enostavnega objekta je potrebno upoštevati določila
predpisa, ki ureja nezahtevne in enostavne objekte ter opredeljene opise
teh objektov glede na njihove značilnosti ustrezno prilagoditi določbam
tega predpisa. Poleg tega je na vseh EUP, če to ni v nasprotju z drugimi
predpisi, določbami tega odloka ali varovalnimi režimi, dopustna tudi
gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: podporni zid in
škarpa, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, pomožni
komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov, vrtina ali vodnjak za potrebe raziskave, bazne
postaje, namenjene javnim telekomunikacijskih storitvam, relejna hišica
in tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, pomožni objekti namenjeni
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
62. člen |
(dopustne gradnje na območju EUP) |
Če v splošnih določbah odloka, podrobnejših PIP za posamezno EUP ali
specifikaciji EUP s posebnimi PIP ni določeno drugače, so na vseh EUP
dopustne nove gradnje objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje,
rekonstrukcije, spremembe namembnosti, odstranitve objektov in
vzdrževanje objektov. |
63. člen |
(velikost in oblika zemljišča namenjenega gradnji) |
Velikost zemljišča namenjenega gradnji objekta mora omogočati postavitev
objekta zahtevane velikosti in zunanjih površin, ki so potrebne za rabo
objekta ter izvedbo komunalne oskrbe objekta in vzdrževanje objekta.
Velikost zemljišča se določi v skladu z velikostnim redom, ki je
opredeljen pri posameznem tipu EUP ter značilnostmi terena, okoliških
objektov, javne infrastrukture in ostalih zemljišč v EUP oziroma
naselju. Zemljišča obstoječih objektov, ki so manjša od dopustne
velikosti zemljišča namenjenega gradnji objektov v posamezni EUP, se
lahko ohranijo. |
64. člen |
(lega objektov na zemljišču) |
(1) Lego objektov na zemljišču določajo regulacijske črte, odmiki stavb
od sosednjih zemljišč ter odmiki med stavbami. Stavbe naj se na
zemljišče obenem umešča tako, da so optimalno izkoriščene danosti terena
in upoštevane značilnosti obstoječe grajene strukture. |
Regulacijske črte |
(2) Regulacijske črte so gradbena linija (GL) gradbena meja (GM) in smer
pozidave. Gradbena linija (GL) je regulacijska črta, na katero naj se
stavba umesti s tlorisno projekcijo ene od fasad. Gradbena meja (GM) je
regulacijska črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa
se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča
namenjenega gradnji. Smer pozidave je smer slemena strehe oziroma daljše
tlorisne dimenzije stavbe. Če so, so opredeljene s prikazom v grafičnem
delu OPN. Če regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se
gradbena linija določi z interpolacijsko linijo med sosednjimi stavbami
vzdolž javnega prostora, smer pozidave pa s smerjo slemen streh oziroma
daljših tlorisnih dimenzij sosednjih stavb vzdolž javnega prostora.
|
(3) Stavbe, ki so zahtevni ali manj zahtevni objekti, se na zemljišče
praviloma postavijo v skladu z regulacijskimi črtami. |
(4) Pri novogradnjah naselbinsko pomembnih izvornih stavb naj bo fasada
stavbe na gradbeni liniji izvorne stavbe, pri čemer mora nova stavba
pokrivati vsaj 50 % bruto tlorisne površine obstoječe stavbe. Dovoljeni
sta naslednji izjemi, ko je v grafičnem delu PIP določena nova
regulacija, ki stavbi določa večji odmik na račun javnega prostora ali
ko je odmik od osi javnega prostora (utrjenega vozišča) manjši od 3,0 m.
|
Odmiki objektov od sosednjih zemljišč |
(5) Odmik objekta od sosednjega zemljišča je najkrajša razdalja med
najbolj izpostavljenim delom fasade stavbe ali podzemnim delom stavbe
(brez upoštevanja temeljev), ki meji proti parcelni meji sosednjega
zemljišča. Za najbolj izpostavljen del fasade stavbe se štejejo tudi
podporni elementi, ki so ločeni od ovoja stavbe, kot so npr. zid ali
steber nadstreška, ne pa tudi elementi stavbe, ki niso povezani s tlemi,
kot so npr. konzolni nadstrešek ali napušč strehe. |
(6) Če v PIP za predmetni tip EUP (70–81.c člena) ali v specifikaciji
EUP (83. člen) ni določeno drugače, mora biti odmik zahtevnih in manj
zahtevnih objektov od sosednjih zemljišč, ki ne predstavljajo javne
površine (kot npr. javna cesta ali trg), najmanj 3,0 m, odmik
nezahtevnih in enostavnih objektov pa najmanj 1,0 m. Odmik je lahko
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik zahtevnih
in manj zahtevnih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov od
sosednjih zemljišč, ki predstavljajo javne površine kategorizirane javne
ceste, mora biti najmanj 3,0 m, od sosednjih zemljišč, ki predstavljajo
druge javne površine (kot npr. nekategorizirane poti, trg, javna
parkirišča …) pa najmanj 1,0 m, razen če ni drugače določeno s soglasjem
upravljavca javne površine. |
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dopustna tudi gradnja
objektov do parcelne meje sosednjih zemljišč, ko gre za nadomestno
gradnjo objekta ali za gradnjo: |
– na območjih registrirane naselbinske dediščine, pri katerih umestitev
objekta predstavlja varovano vrednoto območja ter s tem ni otežena
uporaba in razvoj prometnih površin ali drugače prizadeta javna korist,
|
– na območjih druge strnjene gradnje (kot npr. vaških jedrih ali
območjih strnjene gradnje v podeželskih naseljih), če je na sosednjih
obstoječih objektih zagotovljeno osončenje obstoječih okenskih odprtin
bivalnih prostorov po določbah tega člena ter s tem ni otežena uporaba
in razvoj prometnih površin ali drugače prizadeta javna korist.
|
(8) Ne glede na prejšnje določbe je ograje, škarpe, oporne ali podporne
zidove dopustno postaviti do parcelne meje s sosednjim zemljiščem. V
primeru soglasij obeh lastnikov se lahko te objekte postavi na samo
parcelno mejo. V primeru, da je sosednje zemljišče javna površina (kot
npr. javna cesta ali trg) minimalni odmik in druge pogoje določi lastnik
take površine ali njegov upravljavec. |
Odmiki med stavbami |
(9) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena morajo biti
odmiki od sosednjih obstoječih stavb drugih lastnikov taki, da je v njih
zagotovljeno osončenje obstoječih okenskih odprtin prostorov, ki so
namenjeni dnevnemu bivanju (kot npr. jedilnica in dnevna soba) najmanj
eno uro dnevno na dan 21. decembra oziroma najmanj 2 uri na dan 21.
marca. Določba se ne uporablja v primerih, ko tako osončenje zaradi
naravnih ali ustvarjenih razmer v okolici že v obstoječem stanju ni
zagotovljeno ali če se z nameravanimi posegi ne povečujejo gabariti
objekta, ki bi vplivali na poslabšanje osončenja obstoječih okenskih
odprtin navedenih prostorov v sosednjih stavbah ali pa v primeru, če
lastnik sosednje obstoječe stavbe z manjšim odmikom soglaša. |
65. člen |
(dopustna velikost in število objektov na zemljišču) |
(1) Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo stavbe je opredeljena s
faktorjem zazidanosti (FZ) in faktorjem zelenih površin (FZP). Dopustna
velikost stavbe je določena z dopustno tlorisno velikostjo objekta in
dopustno višino objekta. Ta merila so določena v predpisanih določilih
tipa EUP lahko pa tudi v specifikaciji EUP. |
(2) Dopustna višina objektov je določena s številom etaž (E) nad nivojem
terena, pri čemer je možnost izvedbe mansarde nad zadnjo etažo določena
z dodatno oznako M. Tako npr. določba E2 pomeni, da je dopustna višina
objekta dve etaži – pritličje in 1. nadstropje, določba E2+M pa dve
etaži in mansarda. |
(3) V primeru, ko je stavba umeščena v poševno zemljišče tako, da
višinska razlika med dvema vzporednima fasadama premošča eno etažo, je
dopustna vzpostavitev dodatne etaže (le ene). |
(4) Kletne etaže je dopustno graditi na celotni tlorisni površini vseh
stavb ali tudi izven tlorisne površine njihovega nadzemnega dela, če to
omogočajo terenske razmere. V primeru, da je kletna etaža izven tlorisne
površine nadzemnega dela objekta izvedena pod zelenimi površinami, je
potrebno nad kletno etažo zagotoviti ustrezne razmere za rast vegetacije
(npr. zadosten sloj zemljine ipd.). Pri gradnji kleti je potrebno
upoštevati poplavnost. |
(5) Na zemljiščih, pri katerih obstoječa pozidava presega faktor
zazidanosti zemljišča (FZ) in faktor zelenih površin (FZP), se obstoječa
zazidanost in obstoječe zelene površine lahko ohranijo, ni pa dovoljeno
povečanje zazidanosti ali zmanjševanje zelenih površin. |
(6) Obstoječih objektov, ki presegajo dopustno tlorisno velikost in
dopustno višino, ni dovoljeno dodatno dozidati ali nadzidati. Taki
objekti pa se lahko vzdržujejo, rekonstruirajo, odstranijo ali se jim
spremeni namembnost. Nadomestne gradnje takih obstoječih objektov so
dovoljene le v primerih, ko gre za naselbinsko pomembne izvorne stavbe
oziroma za objekte registrirane stavbne dediščine. |
66. člen |
(oblikovanje objektov) |
(1) Oblikovanje objektov naj bo izpeljano iz načel razvoja arhitekturne
identitete prostora oziroma tipoloških značilnosti lokalnega stavbarstva
za posamezen tip stavbe, oblikovnih značilnosti obstoječe okoliške
stavbne strukture, ter vloge, ki jo bo imel novi objekt v tej stavbni
strukturi. V skladu s tem naj se objekti, ki ne bodo namenjeni javni
uporabi ali ne bodo locirani na arhitekturno izpostavljenih lokacijah
(kot npr. ob kvalitetno oblikovanem javnem prostoru – ulici ali trgu, na
mestih, ki so izpostavljena pogledom – v zaključku stavbnega niza, na
vogalu ulic …) oblikovno prilagajajo okoliški stavbni strukturi, medtem
ko lahko javni objekti in objekti na arhitekturno izpostavljenih
lokacijah s svojim oblikovanjem tudi nekoliko odstopajo od pretežne
podobe okoliške stavbne strukture in v njej tvorijo kvaliteten
arhitekturni poudarek. |
(2) Z namenom, da se stavba prilagaja prostorskim značilnostim lokacije
ali oblikovnim značilnostim okoliške stavbne strukture je stavbni
volumen objekta lahko členjen na osnovni in pomožni stavbni volumen.
Osnovni stavbni volumen je del stavbe, ki je po tlorisni velikosti in
višini največji in zato oblikovno prostorsko najbolj izrazit. Pomožni
stavbni volumni so tlorisno in višinsko manjši in zato oblikovno
podrejeni osnovnemu. Stavba ima lahko le en osnovni in več pomožnih
stavbnih volumnov. Pri tem pomožnega stavbnega volumna ni dopustno
oblikovati z neznačilnimi oblikami ali neznačilnimi arhitekturni
elementi, kot so npr. večkotni ali okrogli izzidki s samostojno streho,
klasicistična stebrišča in podobno. |
(3) Fasade stavbe proti javnemu prostoru in fasada stavbe, na kateri je
urejen glavni vhod v stavbo, naj bodo oblikovane tako, da bo stavba
kvalitetno sooblikovala javni prostor in da bosta izražena namembnost in
pomen stavbe. Na te fasade naj se praviloma ne namešča priključnih
omaric, zunanjih enot klimatskih naprav in podobnih inštalacijskih
elementov. Barve fasad naj bodo svetlejših odtenkov v barvah, ki so
značilne za okoliško stavbno strukturo oziroma praviloma v »zemeljskih«
barvah (kot npr. rjava, oker, bež …). Uporaba nasičenih barvnih tonov in
neznačilnih ali izstopajočih barv je dopustna le na manjših fasadnih
površinah, kadar naj bi se ustvarili poudarki posameznih elementov
stavbe (kot npr. vhod stavbe, pomožni stavbni volumen ali drug manjši
del stavbe ...). |
(4) Oblikovanje streh objektov je opredeljeno v tipih EUP. Na dvokapnih
in štirikapnih strehah je dopustna izvedba strešnih izzidkov (frčad),
pod pogojem, da so oblikovno podrejeni osnovni obliki strehe. Na vseh
vrstah streh je dopustna izvedba strešnih oken. Sprejemniki sončne
energije naj bodo praviloma integrirani v strešino oziroma postavljeni
na njo v enakem nagibu. |
67. člen |
(zunanja ureditev objektov in parkirna mesta) |
(1) Nezazidana površina zemljišča za gradnjo naj se praviloma izvede s
kombinacijo utrjenih manipulativnih površin (kot npr. dovoz, parkirišče,
dvorišče …) in zelenih površin (kot npr. okrasna zelenica, zelenjavni
vrt, sadovnjak …). Pri zasnovi zunanje ureditve naj se upošteva
obstoječa konfiguracija terena. Brežine, nasipi in izpostavljena pobočja
naj bodo ozelenjena ter zavarovana pred erozijo. Pri oblikovanju zelenih
površin naj se uporablja avtohtone drevesne in grmovne vrste.
|
(2) Podpornih zidovi za premagovanje večjih višinskih razlik med
zemljišči so praviloma dopustni do višine 3,0 m. Nad to višino pa naj se
izvedejo sestoji več zidov z vmesnimi ozelenjenimi horizontalnimi
pasovi, ki naj bodo široki vsaj 0,6 m. |
(3) V sklopu zunanje ureditve objekta ali v objektu je potrebno
zagotoviti ustrezno število parkirnih ali garažnih mest glede na vrsto
in obseg dejavnosti, ki se v objektu odvijajo. Število parkirnih mest se
določi na podlagi standardov, ki urejajo posamezne dejavnosti oziroma
vrste objektov. Če teh standardov ni, se za posamezne vrste objektov
uporabijo naslednji normativi: |
– poslovno prostori 1 PM/30 m2 neto površine,
|
– trgovska 1 PM/35 m2 neto površine,
|
– gostinska 1 PM/4 sedeže ali stojišča,
|
– gostilne s prenočišči 1 PM/2 sobi + 1 PM/6 sedežev,
|
– obrtni, skladiščni,
|
industrijski obrati 1 PM/100 m2 neto povr. ali 1 PM/2 del. mesti,
|
– domovi za ostarele 1 PM/5 postelj,
|
– vrtci, šole 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlenega,
|
– športna igrišča 1 PM /250m2 neto površine igrišč ali 1PM
|
na 10 obiskovalcev,
|
– zdravstveni domovi 1 PM/2 zaposlena + 1 PM na 30 m2 koristne povr.
|
– prireditveni
|
prostori (kino,
|
kult. dom …) 1 PM/10 sedežev ali 1 PM/100 m2 NEP,
|
– cerkve 1 PM/20 sedežev,
|
– pokopališča 1 PM/30 grobov,
|
– bivanje 2 PM /1 stanovanje pri eno ali dvostanov. stavbah,
|
– bivanje 1,8 PM/1 stanov, enoto pri večstanov. stavbah.
|
(4) Odstopanja od normativov, določenih v prejšnji točki, so dopustna
pri rekonstrukcijah obstoječih stavb, kjer se lahko ohrani obstoječe
število parkirnih mest. |
(5) V primeru, da potrebnega števila parkirnih mest zaradi prostorske
utesnjenosti lokacije ni mogoče zagotoviti v sklopu zunanje ureditve na
zemljišču za gradnjo, lahko investitor parkirna mesta zagotovi tudi na
drugih zemljiščih v bližini lokacije. Če zaradi prostorskih razmer tudi
to ni možno, lahko investitor zaprosi občino za souporabo obstoječih
javnih parkirišč v naselju. Občina souporabo obstoječih javnih parkirišč
za potrebe posameznega objekta dovoli, če taka souporaba ne bo
predstavljala prekomerne obremenitve obstoječih parkirišč. |
(6) V primeru, da bo pri posameznem objektu prihajalo samo občasno do
večjega števila obiskovalcev z osebnimi vozili (kot npr. pokopališča,
športni objekti …), lahko občina ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena določi zmanjšanje normativa potrebnega števila parkirnih mest
za ta objekt. Zmanjšanje normativa se določi glede na ocenjeno pogostost
in število občasnih obiskovalcev z osebnimi vozili ter glede na dejanske
prostorske možnosti v okolici lokacije objekta. O zmanjšanem normativu
odloči župan s sklepom. |
(7) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, naj
bodo ozelenjene. Pri urejanju javnih parkirnih površin in garažnih stavb
je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana
za invalidne osebe, in sicer 1 PM za invalide/10 PM. |
68. člen |
(komunalna oskrba objektov) |
(1) Za gradnjo objektov mora biti zagotovljena vsaj minimalna komunalna
oskrba objekta v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov. Na
območjih, kjer je zagotovljena javna gospodarska infrastruktura, se mora
komunalno oskrbo objektov zagotavljati s priključitvijo objekta na
omrežja javne gospodarske infrastrukture. Pogoje priključitve in režim
uporabe javne gospodarske infrastrukture določajo predpisi, ki urejajo
posamezno gospodarsko infrastrukturo. |
(2) Če na območju gradnje ni zagotovljena javna gospodarska
infrastruktura, mora zagotoviti minimalno komunalno oskrbo objekta sam
investitor. To uredi v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov in
predpisi, ki urejajo posamezno vrsto komunalne oskrbe. |
3.4.2.0 Podrobnejši PIP po EUP |
69. člen |
(tipi EUP) |
Podrobnejši PIP za EUP na območju stavbnih zemljišč so določeni po
posameznih NRP oziroma PNRP, na katerih se EUP nahaja, ter znotraj EUP
po pretežnem stavbnem tipu, ki predstavlja usmeritev za prenovo
obstoječe stavbne strukture in nove gradnje. V primeru, da v posamezni
EUP s heterogeno stavbno strukturo posamezen objekt utemeljeno odstopa
od opredeljenega pretežnega stavbnega tipa, je izjemoma možna tudi
gradnja objekta drugačnega stavbnega tipa, ki ustreza opredeljeni
namenski rabi EUP in značilnostim nameravanega objekta ter se lahko
oblikovno ustrezno vključi v okoliško stavbno strukturo. H gradnji
objekta drugačnega stavbnega tipa je potrebno pridobiti soglasje
občinskega organa, pristojnega za urejanje prostora. |
70. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe SS – stanovanjske |
|
|površine |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno bivanju. Dopustne so tudi naslednje |
|
|spremljajoče dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in popravila |
|
|motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J |
|
|Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in |
|
|zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M |
|
|Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge |
|
|raznovrstne poslovne dejavnosti; S Druge dejavnosti, O |
|
|Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne |
|
|varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R|
|
|Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, T Dejavnost |
|
|gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za |
|
|lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
|
|– vendar le tiste dejavnosti, ki po značaju ali obsegu ne |
|
|vežejo nase večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter |
|
|tovornega prometa, z izjemo dostave z vozili do 5t največ |
|
|enkrat na teden. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|
|11220 Tri in večstanovanjske stavbe, 11222 Stanovanjske stavbe |
|
|z oskrbovanimi stanovanji, 113 Stanovanjske stavbe za posebne |
|
|namene, 1242 Garažne stavbe, 12112 Gostilne, restavracije in |
|
|točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
|
|nastanitev, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, |
|
|parlamenta, policijske postaje, stavb občin), 12202 Stavbe |
|
|bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge upravne in pisarniške |
|
|stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavbe), 12301 |
|
|Trgovske stavbe, 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
|
|(razen avtopralnic), 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za|
|
|izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, 12640 Stavbe za |
|
|zdravstvo, 12650 Športne dvorane (fitnes, savna), 241 Objekti |
|
|za šport in rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, 127 |
|
|Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12520 rezervoarji, |
|
|silosi in skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta, 2 |
|
|Gradbeno inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski |
|
|objekti). |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti (stavbe): |
|
|nadstrešek, vetrolov, vrtna uta, senčnica, lopa, uta, zimski |
|
|vrt, savna, fitnes,, letna kuhinja, drvarnica, pokrito |
|
|skladišče za lesna goriva, garaža, lopa in podobne stavbe (vse |
|
|do višine E1). |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti: |
|
|parkirišče, ograja (varovalna, medsosedska), podporni zidovi z |
|
|ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode, |
|
|namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni |
|
|sistem (vodni zbiralnik), športna igrišča na prostem, pomožni |
|
|komunalni objekti ter priključki na objekte gospodarske javne |
|
|infrastrukture. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|V območju veljajo merila II. stopnje varstva pred hrupom. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako hm »modernistične stanovanjske hiše« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 50 %, FZP od 20 %. |
|
|Organizacija prostora: Umestitev stavb oziroma lega le-teh naj |
|
|bo prilagojena morfologiji oziroma vlogi stavbe. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavb: Osnovni stavbni volumen naj |
|
|bo praviloma podolgovatega tlorisa, optimalne širine 8,5 m |
|
|oziroma največje širine praviloma 12,0 m, z razmerjem stranic |
|
|praviloma od 1:1,2 do 1:2, visok do E2 + M. K osnovnemu volumnu|
|
|je dopustno dodajanje pomožnih volumnov do 50 % bruto tlorisne |
|
|površine osnovnega volumna. Slednji naj bodo osnovnemu volumnu |
|
|oblikovno podrejeni. Dopustna je izvedba vseh posebnih |
|
|arhitekturnih elementov. |
|
|Posebnosti oblikovanja: |
|
|Fasada naj bo oblikovana enostavno, stavbno pohištvo je |
|
|dopustno tudi v beli in sivi barvi. |
|
|Dopustna je streha z naklonom ter kombiniranje dvokapnih streh |
|
|z ravnimi ali enokapnimi. Struktura in barva strešnikov naj bo |
|
|usklajena s strehami okoliške stavbne strukture, praviloma v |
|
|valoviti obliki sorodni korcem in opečnato rdeči barvi. |
|
|Zelene ureditve, ograje: medsosedska ograja je lahko visoka do |
|
|1,8 m. |
|
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma |
|
|med 300 in 1.200 m2. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako hv »stanovanjske hiše v vrsti« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 70 %, FZP od 10 %. |
|
|Organizacija prostora: Urbanistična zasnova naj bo skladna za |
|
|celotno sosesko. Praviloma naj bodo ob javnem prostoru parkirne|
|
|in manipulacijske površine, dvorišče internega značaja (atrij) |
|
|pa je praviloma vzpostavljen za stanovanjsko stavbo. Gradbeni |
|
|posegi se lahko izvajajo le pod pogoji ohranjanja prostorske in|
|
|likovne celovitosti celotnega niza. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavb: Tlorisna zasnova je |
|
|praviloma široka največ do 12,0 m; visoka največ do E2+M. Ko |
|
|gre za dopolnitev obstoječega stavbnega niza, naj bo višinski |
|
|in tlorisni gabarit stavbe skladen z gabariti stavb v nizu. |
|
|Dopustne so dozidave in posebni arhitektonski elementi, če so |
|
|skladni z oblikovanjem niza v katerega se umeščajo. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Gradbeni posegi v zunanjosti obstoječih|
|
|stavb naj se izvajajo pod pogoji, da se zagotovi medsebojna |
|
|oblikovna usklajenost posamičnih prenov v nizu. Dopustna je |
|
|streha z naklonom ter kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi |
|
|ali enokapnimi. Struktura in barva strešnikov naj bo usklajena |
|
|s strehami okoliške stavbne strukture, praviloma v valoviti |
|
|obliki sorodni korcem in opečnato rdeči barvi. Oblikovanje |
|
|strehe ter frčade na strehi stavbe, morajo biti oblikovno |
|
|skladne v celotnem nizu. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Zelene površine naj bodo urejene kot |
|
|interne vrtne zasaditve. V stavbnem nizu naj bo oblikovanje |
|
|ograj skladno. |
|
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je od 300 do |
|
|700 m2. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako sb »stanovanjski bloki« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 60 %. |
|
|Organizacija prostora: Praviloma naj se ohranja obstoječ |
|
|urbanistični koncept. Števila obstoječih parkirnih mest |
|
|praviloma ni dopustno zmanjševati. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Ohrani naj se obstoječ |
|
|tlorisni in višinski gabarit stavbne strukture. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Posegi na zunanjosti stavb (fasadi, |
|
|strehi) so dopustni pod pogoji, da se zagotovi oblikovna |
|
|usklajenost celotne zunanjosti stavbe. |
|
|Obstoječi naklon in oblika strehe se lahko ohranja, dopustne so|
|
|strehe z naklonom ali ravne strehe. |
|
|Zelene ureditve, ograje: V čim večji meri se ohranjajo |
|
|obstoječe zelene površine. Zmanjšajo se lahko, ko gre za |
|
|prostorske ureditve, ki so pomembne za celotno območje (npr. |
|
|postavitev nadstreškov, parkirišč, urejanje javnega prostora za|
|
|pešce, igrišč …). |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
71. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe SK – površine |
|
|podeželskega naselja |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno bivanju ter bivanju v povezavi z |
|
|opravljanjem kmetijske dejavnosti. Dopustne so tudi naslednje |
|
|spremljajoče dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, |
|
|ribištvo, C Predelovalna dejavnost – obrtna dejavnost, F |
|
|Gradbeništvo, G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih |
|
|vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske |
|
|in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške |
|
|dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, |
|
|znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne|
|
|dejavnosti; S Druge dejavnosti, O Dejavnost javne uprave in |
|
|obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in |
|
|socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in |
|
|rekreacijske dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim|
|
|hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost |
|
|eksteritorialnih organizacij in teles. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|
|11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (razen stolpnice), 11222 |
|
|Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 113 Stanovanjske|
|
|stavbe za posebne namene, 12111 Hotelske in podobne stavbe za |
|
|kratkotrajno nastanitev (razen hotelov, motelov), 12112 |
|
|Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske |
|
|stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12201 Stavbe javne uprave |
|
|(razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavb občin), |
|
|12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge upravne in |
|
|pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavbe), |
|
|12301 Trgovske stavbe, 12304 Stavbe za druge storitvene |
|
|dejavnosti, 1242 Garažne stavbe, 12620 Muzeji in knjižnice, |
|
|12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, |
|
|12640 Stavbe za zdravstvo, 12650 Športne dvorane (fitnes, |
|
|savna), 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za |
|
|prosti čas, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, 12510 |
|
|Industrijske stavbe (manjše delavnice razen tovarn), 12711 |
|
|Stavbe za rastlinsko predelavo, 12712 Stavbe za spravilo |
|
|pridelka, 12712 Stavbe za rejo živali, 127 Druge nestanovanjske|
|
|kmetijske stavbe, 2 Gradbeno inženirski objekti (razen 23 |
|
|Kompleksni industrijski objekti). |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti – stavbe: |
|
|nadstrešek, vetrolov, uta, zimski vrt, savna, fitness, |
|
|senčnica, letna kuhinja, garaža, lopa, pokrito skladišče za |
|
|lesna goriva, drvarnica in podobni objekti ter objekti za rejo |
|
|živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec, kmečka |
|
|lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, silos, senik, kašča, |
|
|koruznjak, grajeno molzišče, pokrita skladišča za lesna goriva,|
|
|vinska klet, klet) ter objekti za kmetijske proizvode in |
|
|dopolnilne dejavnosti (sušilnica sadja in rib, sirarna, |
|
|oljarna, kisarna, mlin). |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti: |
|
|parkirišče, ograja (varovalna, medsosedska), podporni zidovi z |
|
|ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode |
|
|in namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik, |
|
|namakalni sistem, vodni zbiralnik), športna igrišča na prostem,|
|
|pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – gnojišče, kompostarna za |
|
|gnojevko, zbiralnik gnojevke ali gnojnice, napajalno korito, |
|
|hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja za pašo živine |
|
|(plot), pomožni komunalni objekti ter priključki na objekte |
|
|gospodarske javne infrastrukture. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila III SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako ph »podeželske hiše« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ praviloma do 50 %. |
|
|Organizacija prostora: Stavbe naj bodo praviloma organizirane |
|
|okoli dvorišča v skladu z optimalnimi možnostmi terena. |
|
|Umestitev stavb oziroma lega le-teh naj bo prilagojena |
|
|morfologiji oziroma vlogi stavbe. Stavbe se lahko gradijo tudi |
|
|kot samostojne stavbe s tendenco, da se jih sčasoma dogradi z |
|
|dodatnimi stavbami, ki se nizajo okoli dvorišča ali ki so z |
|
|obstoječo stavbo povezane v sklenjen volumen. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe namenjene bivanju: Osnovni |
|
|stavbni volumen naj bo podolgovatega tlorisa, optimalne širine |
|
|8,5 m oziroma največje širine praviloma 10,0 m in z razmerjem |
|
|stranic praviloma od 1:1,2 do 1:2,, visok do E2 + M. K |
|
|osnovnemu volumnu je dopustno dodajanje pomožnih volumnov do 50|
|
|% bruto tlorisne površine osnovnega volumna, ki naj bodo |
|
|osnovnemu volumnu oblikovno podrejeni. Dopustna je izvedba vseh|
|
|posebnih arhitekturnih elementov. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Fasadna ploskev naj bo praviloma gladko|
|
|ometana, okenske odprtine posamične in oblike pokončnega |
|
|pravokotnika. Streha osnovnega stavbnega volumna naj ima sleme |
|
|v vzdolžni smeri, odlikovana kot streha z naklonom – tipa |
|
|štirikapna ali dvokapna streha, dodani pomožni volumni imajo |
|
|lahko tudi ravno ali enokapno streho. Struktura in barva |
|
|strešnikov naj bo usklajena s strehami okoliške stavbne |
|
|strukture, praviloma v valoviti obliki sorodni korcem in |
|
|opečnato rdeči barvi. |
|
|Velikostno merilo in oblika kmetijsko gospodarsko |
|
|(nestanovanjske) stavbe: Osnova tlorisna zasnova naj bo |
|
|vzdolžna, široka do 10,0 m z najmanjšim tlorisnim razmerjem |
|
|1:1,5. Visoka največ do E2. Dopustno je dodajanje volumnov do |
|
|50 % bruto tlorisne površine osnovnega volumna, pri stavbah, |
|
|pri katerih je bruto tlorisna površina večja od 150 m2. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Oblikovanje fasad naj izhaja iz |
|
|oblikovanja tradicionalnih fasad iste vrste stavb glede na |
|
|namen. Streha naj bo oblikovana kot streha z naklonom (tipa |
|
|dvokapna, enokapna) ali ravna streha. Dopustna je tudi |
|
|kombinacija streh. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Ograje naj bodo praviloma lesene, |
|
|kamnite ali betonske, višine do največ 2,0 m, lahko tudi s |
|
|poudarkom vhodnega dela. |
|
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma |
|
|med 300 in 3.000 m2. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako pv »podeželske vile« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 45 %, FZP od 25 %. |
|
|Organizacija prostora: Ohranja naj se obstoječa urbanistična |
|
|zasnova. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavb: Ohranja naj se obstoječ |
|
|tlorisni in višinski gabarit stavbne strukture. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Pri prenovah (rekonstrukcijah, |
|
|nadomestnih gradnjah) je potrebno ohraniti izvorne kvalitetne |
|
|arhitekturne značilnosti zunanjosti stavbe. Dozidave so |
|
|dopustne pod pogojem, da se ne razvrednoti obstoječih |
|
|oblikovnih kvalitet obstoječe stavbe. Praviloma se ohrani |
|
|obstoječa streha, dopustna je streha z naklonom (dvokapna ali |
|
|štirikapna). Obstoječi naklon se lahko ohranja. Dozidave imajo |
|
|lahko streho z naklonom (dvokapno in enokapno streho) ter/ali |
|
|ravno streho, pod pogojem da je ta oblikovno podrejena |
|
|osnovnemu stavbnemu volumnu. Struktura in barva strešnikov naj |
|
|bo usklajena s strehami okoliške stavbne strukture, praviloma v|
|
|valoviti obliki sorodni korcem in opečnato rdeči barvi. |
|
|Zelene ureditve, ograje: V čim večji meri naj se ohranjajo |
|
|obstoječe zelene ureditve. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
72. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe CU – osrednja območja |
|
|centralnih dejavnosti |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno javnim programom – trgovskim, oskrbnim, |
|
|storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, |
|
|izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter |
|
|bivanju. Slednje je lahko praviloma le izven etaže, ki je |
|
|dostopna iz javnega prostora. Dopustne so naslednje dejavnosti:|
|
|C Predelovalne dejavnosti (le manjše obrtne delavnice), G |
|
|Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in |
|
|skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske |
|
|dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L |
|
|Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in |
|
|tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; S|
|
|Druge dejavnosti, O Dejavnost javne uprave in obrambe; |
|
|dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno |
|
|varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in |
|
|rekreacijske dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim|
|
|hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost |
|
|eksteritorialnih organizacij in teles. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|
|11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (razen stolpnice), 11222 |
|
|Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 113 Stanovanjske|
|
|stavbe za posebne namene, 12111 Hotelske in podobne stavbe za |
|
|kratkotrajno nastanitev, 12112 Gostilne, restavracije in |
|
|točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
|
|nastanitev, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, |
|
|parlamenta, policijske postaje, stavb občin), 12202 Stavbe |
|
|bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge upravne in pisarniške |
|
|stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavbe), 12301 |
|
|Trgovske stavbe, 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, 12303 |
|
|Bencinski servisi, 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti,|
|
|12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za |
|
|živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih), 12304 |
|
|Stavbe za druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 1242|
|
|Garažne stavbe, 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za |
|
|izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, 12640 Stavbe za |
|
|zdravstvo, 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 12722 |
|
|Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, 12650 Športne |
|
|dvorane, 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za|
|
|prosti čas, 127 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12510 |
|
|Industrijske stavbe (le drobna obrt), 12520 rezervoarji, silosi|
|
|in skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta, 2 Gradbeno |
|
|inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski objekti). |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti (stavbe): |
|
|nadstrešek, vetrolov, uta, drvarnica, pokrito skladišče za |
|
|lesna goriva, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica, letna |
|
|kuhinja, garaža, lopa in podobne stavbe. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti: |
|
|Pomožni objekti v javni rabi, parkirišča, rezervoar za vodo, |
|
|vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in |
|
|namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni |
|
|zbiralnik), kolesarske poti, pešpoti in podobne poti, pomožni |
|
|komunalni objekti, priključki na objekte gospodarske javne |
|
|infrastrukture, grajena urbana oprema ter športna igrišča na |
|
|prostem. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila III SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako js »javne stavbe« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ praviloma do 70 %. |
|
|Organizacija prostora: Stavba ali del stavbe, ki ima |
|
|najpomembnejšo vlogo, naj bo vzpostavljena ob javnemu prostoru.|
|
|Zelene ureditve, ograje: V območju med javnim prostorom in |
|
|stavbo fizične ali vizualne cezure (ograje, škarpe, zasloni) |
|
|niso dopustne. Ograjevanje ni dopustno. |
|
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma |
|
|od 500 do 5.000 m2. |
|
|Podtip jsk – klasična javna stavba |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Praviloma naj se ohrani |
|
|obstoječ tlorisni in višinski gabarit. Dopustne so dozidave ter|
|
|nadzidave do višinskega gabarita E3. Morebitni nadstrešek nad |
|
|glavnim vhodom ali vetrolov naj bo oblikovan tako, da je |
|
|ostalim arhitekturnim elementom fasade podrejen. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Potrebno je ohraniti kvalitetne |
|
|značilnosti izvorne arhitekture vsaj glavne fasade stavbe. |
|
|Dopustne so tudi okenske odprtine okrogle in eliptične oblike. |
|
|Obstoječi naklon in oblike strehe se lahko ohranja, dopustne so|
|
|tudi strehe z naklonom (tipa dvokapna ali štirikapna). Dozidave|
|
|imajo lahko tudi ravno in enokapno streho pod pogojem, da je ta|
|
|oblikovno podrejena osnovnemu stavbnemu volumnu. |
|
|Podtip jsm – modernistična javna stavba |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Višina do E3. Dopustni so |
|
|vsi posebni arhitekturni elementi. V podeželskem okolju naj se |
|
|potrebni večji tlorisni gabariti dosežejo z združevanjem več |
|
|manjših volumnov. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Oblikovanje (horizontalna in vertikalna|
|
|členitev) fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih |
|
|fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno. V urbanem |
|
|naselju naj bo oblikovanje sodobno, v podeželskem naj se |
|
|oblikovanje prilagodi oblikovnim značilnostim območja, v |
|
|katerega se umešča. Stavbno pohištvo je dovoljeno tudi v beli |
|
|barvi oziroma barvah kovin. Oblikovanje strehe ni poenoteno |
|
|predpisano, vendar naj se oblika, naklon in kritina streh |
|
|skladno integrira v okoliško stavbno strukturo. |
|
|Podtip jsp – paviljonska stavba |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Višina do E1, pri čemer je |
|
|lahko višina etaže prilagojena programu stavbe ali prostorskemu|
|
|kontekstu. Izjemoma je dopustna tudi višina stavbe E2, če se v |
|
|upravnem postopku s posebno utemeljitvijo dokaže, da višinski |
|
|gabarit ne povzroča degradacij v prostoru. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Fasada naj bo oblikovana minimalistično|
|
|in naj odraža namembnost stavbe. V naravnem okolju naj bo |
|
|finalna obdelava fasad v naravnih materialih ali z belimi |
|
|opleski. Stavbno pohištvo je dopustno tudi v beli barvi oziroma|
|
|barvah kovin. Streha praviloma tipa ravna streha, v podeželskem|
|
|okolju lahko tudi tipa dvokapna ali enokapna streha. |
|
|Podtip jgd – stavba gasilskega doma |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Višina do E2, morebitni |
|
|sušilni stolp lahko sega za eno višino etaže nad sleme strehe |
|
|osnovnega volumna stavbe. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Prilagodi naj se oblikovnim |
|
|značilnostim območja, v katerega se umešča. Oblika, naklon in |
|
|kritina streh naj se skladno integrira v okoliško stavbno |
|
|strukturo. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako th »trške hiše« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 60 %. |
|
|Organizacija prostora: Trška hiša naj bo praviloma postavljena |
|
|ob javnemu prostoru, morebitne ostale (nestanovanjske) stavbe |
|
|pa v zaledju. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Tlorisna zasnova stavbe naj|
|
|bo podolgovata, široka praviloma do največ 14,0 m z razmerjem |
|
|stranic praviloma od 1:1 do 1:2, višina največ do E3. Dodajanje|
|
|pomožnih volumnov je dopustno na fasadah, ki ne mejijo na javni|
|
|prostor, vendar pa le-ti ne smejo presegati 80 % bruto tlorisne|
|
|površine osnovnega volumna. Dopustni so vsi posebni |
|
|arhitektonski elementi. V primeru, da je trška hiša umeščena v |
|
|nizu naj velikostno merilo stavbe izhaja iz tlorisnega in |
|
|višinskega gabarita sosednjih stavb v nizu. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Fasade naj bodo oblikovane v enotni |
|
|fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem sistemu. Vsaj |
|
|najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v |
|
|vertikalnih kompozicijskih oseh. Okenske odprtine v etažah naj |
|
|bodo praviloma oblike pokončnega pravokotnika, okenske odprtine|
|
|v etaži javnega prostora na glavni fasadi so oblikovane tako, |
|
|da je razpoznavna namembnost stavbe (potrebam javnih |
|
|programov). Stavbno pohištvo je dovoljeno tudi v beli barvi in |
|
|barvah kovin. Streha naj bo oblikovana kot streha z naklonom – |
|
|tipa dvokapna ali štiri kapna streha, dodatni pomožni volumen |
|
|ima lahko tudi streho tipa enokapna ali ravna streha. Vzdolžni |
|
|napušč ne sme presegati 0,9 m, čelni napušča pa ne sme |
|
|presegati 0,7 m. Pri trški hiši v nizu naj se streha prilagaja |
|
|obliki, naklonu in orientaciji stavb v stavbnem nizu, katerega |
|
|del je. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Ograjevanje proti javnemu prostoru |
|
|praviloma ni dovoljeno. |
|
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma |
|
|med 500 in 3.000 m2. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako sb »stanovanjski bloki« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 60 % |
|
|Organizacija prostora: Ohranja naj se glavne značilnosti |
|
|obstoječega urbanističnega koncepta. Števila obstoječih |
|
|parkirnih mest praviloma ni dopustno zmanjševati. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Pod pogojem ohranitve |
|
|glavnih značilnosti obstoječega urbanističnega koncepta so |
|
|dopustne spremembe namembnosti. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Posegi na zunanjosti stavb (fasadi, |
|
|strehi) so dopustni pod pogoji, da se zagotovi oblikovna |
|
|usklajenost celotne zunanjosti stavbe. Obstoječi naklon in |
|
|oblika strehe se lahko ohranja, dopustne so strehe z naklonom |
|
|ali ravne strehe. |
|
|Zelene ureditve, ograje: V čim večji meri se ohranjajo |
|
|obstoječe zelene površine. |
|
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je obstoječ. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
73. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe CD – druga območja |
|
|centralnih dejavnosti |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, |
|
|verskim in podobnim dejavnostim, praviloma brez bivanja: G |
|
|Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, M Strokovne,|
|
|znanstvene in tehnične dejavnosti, P Izobraževanje, R Kulturne,|
|
|razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, U Dejavnost |
|
|eksteritorialnih organizacij in teles. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in |
|
|znanstveno raziskovalno delo, 12640 Stavbe za zdravstvo, 12721 |
|
|Stavbe za opravljanje verskih obredov, 12722 Pokopališke stavbe|
|
|in spremljajoči objekti, 12420 Garažne stavbe, 12730 Kulturna |
|
|dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, 2 Gradbeno |
|
|inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski objekti). |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti – stavbe |
|
|Niso dopustni razen začasnih objektov. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
|
|Ograje, grajena urbana oprema, vodomet, vodno zajetje in |
|
|objekti za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen, |
|
|ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), parkirišče, |
|
|kolesarska pot, pešpot in podobne poti, pomožni komunalni |
|
|objekti, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture|
|
|ter pomožni objekti v javni rabi. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila III SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako pj »posebne javne stavbe« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Podtipi: pjc: cerkve; pjo: obeležja, spomeniki in kapelice; |
|
|pjs: druge posebne stavbe |
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: ni pogojev. |
|
|Organizacija prostora: Zagotavlja naj se ohranitev izvorne |
|
|javne ureditve oziroma arhitekture v danem prostorskem |
|
|kontekstu – kvalitete umestitve v prostoru, hortikulturni |
|
|elementi in ostale ureditve. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavb: obstoječa stavbna struktura.|
|
|Zelene ureditve, ograje: V čim večji meri naj se ohranjajo in |
|
|razvijajo kvalitete funkcionalnih in ambientalnih prvin zelenih|
|
|površin oziroma zelenih sistemov. Ohranjajo naj se kvalitetne |
|
|vedute na stavbo oziroma objekt. |
|
|Ne glede na navedene tipe dopustnih objektov po CC SI v EUP na |
|
|PNRP CU so v podtipu EUP z oznako pjs dopustni tipi naslednjih |
|
|objektov: |
|
|11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|
|11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (razen stolpnice), 11222 |
|
|Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 113 Stanovanjske|
|
|stavbe za posebne namene, 12111 Hotelske in podobne stavbe za |
|
|kratkotrajno nastanitev, 12112 Gostilne, restavracije in |
|
|točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
|
|nastanitev, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, |
|
|parlamenta, policijske postaje, stavb občin), 12202 Stavbe |
|
|bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge upravne in pisarniške |
|
|stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavbe), 12301 |
|
|Trgovske stavbe, 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, 12303 |
|
|Bencinski servisi, 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti,|
|
|12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za |
|
|živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih), 12304 |
|
|Stavbe za druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 1242|
|
|Garažne stavbe, 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za |
|
|izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, 12640 Stavbe za |
|
|zdravstvo, 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 12722 |
|
|Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, 12650 Športne |
|
|dvorane, 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za|
|
|prosti čas, 127 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12510 |
|
|Industrijske stavbe (le drobna obrt), 24122 Drugi gradbeni |
|
|inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas, 12520 |
|
|rezervoarji, silosi in skladišča za potrebe osnovne dejavnosti |
|
|objekta. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako ps »poslovilne stavbe« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: ni pogojev |
|
|Organizacija prostora: Vse nove stavbe morajo biti v |
|
|arhitekturnem izrazu podrejene eventualnim dominantnim nosilcem|
|
|prostorske identitete v območju. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Tlorisni gabarit ni |
|
|poenoteno predpisan. Prilagojen naj bo potrebam pokopališkega |
|
|okoliša in razmeram na lokaciji, višina praviloma E1. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Fasada naj bo oblikovana skladno z |
|
|namembnostjo stavbe. |
|
|Streha je lahko streha z naklonom ali tudi ravna streha. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Zunanje ureditve se naj urejajo tako, |
|
|da se omogočijo funkcionalne povezave do grobnih polj v |
|
|sosednjem območju EUP.zpk (pokopališča). Morebitne nove ograje |
|
|naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene merilom obstoječih |
|
|ograj v sklopu pripadajočih pokopališč. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
74. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe BT – površine za turizem |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno razvoju urbanih površin s posebno funkcijo|
|
|– turizmu in nastanitvam, javnim programom – trgovskim, |
|
|oskrbnim, storitvenim, upravnim, izobraževalnim, kulturnim in |
|
|podobnim dejavnostim in začasnemu bivanju: G Trgovina; |
|
|vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in |
|
|skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske |
|
|dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L |
|
|Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in |
|
|tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; S|
|
|Druge dejavnosti, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in |
|
|rekreacijske dejavnosti, U Dejavnost eksteritorialnih |
|
|organizacij in teles. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|
|12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge |
|
|gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12203 Druge |
|
|upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih |
|
|stavbe), 12301 Trgovske stavbe, 12302 Sejemske dvorane, |
|
|razstavišča, 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, 12610|
|
|Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za živali in |
|
|rastline v živalskih in botaničnih vrtovih), 12304 Stavbe za |
|
|druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 1242 Garažne |
|
|stavbe, 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za |
|
|izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, 12650 Športne |
|
|dvorane, 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za|
|
|prosti čas, 127 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12520 |
|
|rezervoarji, silosi in skladišča za potrebe osnovne dejavnosti |
|
|objekta, 2 Gradbeno inženirski objekti (razen 23 Kompleksni |
|
|industrijski objekti). |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti – stavbe: |
|
|nadstrešek, vetrolov, uta, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica,|
|
|letna kuhinja, garaža, lopa, pokrito skladišče za lesna goriva,|
|
|drvarnica in podobni objekti. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
|
|Pomožni objekti v javni rabi, parkirišča, vodomet, vodno |
|
|zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (okrasni |
|
|bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), kolesarske |
|
|poti, pešpoti in podobne poti, začasni objekti, športna igrišča|
|
|na prostem, grajena urbana oprema, pomožni komunalni objekti, |
|
|priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture ter |
|
|ograje. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila III SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako jso »javne stavbe v odprtem prostoru« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 70 %. |
|
|Organizacija prostora: Umestitev stavb naj izhaja iz |
|
|prostorskega konteksta. Zunanje ureditve naj se urejajo tako, |
|
|da se vzpostavljajo urbane funkcionalne umestitve v prostoru. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Stavbna struktura naj se oblikovno |
|
|prilagodi razmeram konteksta lokacije odprtega prostora. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Razvoj turističnih dejavnosti je |
|
|potrebno usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši |
|
|oziroma da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti |
|
|prostora. |
|
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma |
|
|od 500 do 5.000 m2. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
75. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe IG – gospodarske cone |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno obrtnim, skladiščnim, prometnim, |
|
|trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim: C Predelovalna|
|
|dejavnost – obrtna dejavnost, F Gradbeništvo, G Trgovina; |
|
|vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in |
|
|skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske |
|
|dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L |
|
|Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in |
|
|tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; S|
|
|Druge dejavnosti, O Dejavnost javne uprave in obrambe; |
|
|dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno |
|
|varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in |
|
|rekreacijske dejavnosti, U Dejavnost eksteritorialnih |
|
|organizacij in teles. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12201 Stavbe javne |
|
|uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavb |
|
|občin), 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge |
|
|upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih |
|
|stavbe), 12301 Trgovske stavbe, 12304 Stavbe za druge |
|
|storitvene dejavnosti, 1242 Garažne stavbe, 12620 Muzeji in |
|
|knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno |
|
|raziskovalno delo, 12640 Stavbe za zdravstvo, 12650 Športne |
|
|dvorane, 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za|
|
|prosti čas, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, 12510 |
|
|Industrijske stavbe, 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo, 2 |
|
|Gradbeno inženirski objekti. |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti – stavbe: |
|
|Nadstrešnica, vetrolov, lopa in podobe stavbe. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti: |
|
|Parkirišče, ograja, podporni zidovi z ograjo, vodomet, vodno |
|
|zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (okrasni |
|
|bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), pomožni |
|
|komunalni objekti (ekološki otok,mala čistilna naprava), |
|
|pomožni objekti v javni rabi, grajena urbana oprema, športna |
|
|igrišča na prostem, pomožni komunalni objekti ter priključki na|
|
|objekte gospodarske javne infrastrukture. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila IV SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako gs »gospodarske stavbe« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 80 % |
|
|Organizacija prostora: Vrsta proizvodnje in obveznost izgradnje|
|
|dejavnosti primernega manipulacijskega prostora (dovoz, |
|
|skladiščenje, deponije …) določajo obliko in velikost stavb. Ob|
|
|upoštevanju prostorskih omejitev ter vplivov na okolje naj bodo|
|
|objekti po volumnih ter tlorisnih gabaritih razmeroma homogeni.|
|
|V stavbni strukturi ob javnem prostoru naj se umeščajo predvsem|
|
|upravno poslovne vsebine oziroma spremljajoče dejavnosti. Kadar|
|
|to dopuščajo prostorske možnosti naj bodo parkirišča locirana |
|
|čim bližje upravni stavbi (ob stavbi ali za njo). |
|
|Velikostno merilo in oblika stavb: V podeželskem okolju bruto |
|
|tlorisna površina objekta praviloma ne sme presegati 300 m2. V |
|
|izjemnem primeru potrebnih večjih površin naj se le te dosežejo|
|
|z združevanjem več volumnov. Nove stavbe ne smejo izstopati iz |
|
|silhuete stavbne strukture območja – v tem smislu je potrebno |
|
|vertikalni gabarit prilagoditi višinam obstoječih stavb v |
|
|območju. To ne velja za dele stavb ali objekte, ki so zaradi |
|
|tehnologije proizvodnje izrazito višji (silosi ipd.). |
|
|Posebnosti oblikovanja stavb: Oblikovanje naj se prilagodi |
|
|oblikovnim značilnostim območja, v katerega se umešča. Dopustne|
|
|so tudi slepe in steklene (antirefleksijske) fasade. Stavbno |
|
|pohištvo je dopustno tudi v beli barvi in barvi kovin. Glavna |
|
|fasada naj bo oblikovana tako da sooblikuje javni prostor. |
|
|Dopustne so streha z naklonom tipa dvokapna streha, enokapne |
|
|strehe – obe praviloma brez strešnih frčad, ravne strehe ter |
|
|ločne strehe. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Zunanji robovi ureditev naj se |
|
|zaključujejo z gručasto vzpostavljeno srednje in visokoraslo |
|
|vegetacijo. Za ograjevanje se priporoča žična ograja visoka do |
|
|2,8 m. |
|
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma |
|
|od 2.000 m2. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
76. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe IP – površine za |
|
|industrijo |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno industrijski dejavnosti ter z njo |
|
|povezanim dopolnilnim spremljajočim dejavnostim: C- |
|
|predelovalni dejavnosti, F Gradbeništvu, G Trgovini; |
|
|vzdrževanju in popravilu motornih vozil, H Prometu in |
|
|skladiščenju, I Gostinstvu, J Informacijski in komunikacijski |
|
|dejavnosti, K Finančni in zavarovalniški dejavnosti, L |
|
|Poslovanju z nepremičninami, M Strokovnim, znanstvenim in |
|
|tehničnim dejavnostim, N Drugim raznovrstnim poslovnim |
|
|dejavnostim, P Izobraževanju, R Kulturnim, razvedrilnim in |
|
|rekreacijskim dejavnostim. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12202 Stavbe bank, |
|
|pošt, zavarovalnic, 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe |
|
|(razen konferenčnih in kongresnih stavbe), 12301 Trgovske |
|
|stavbe, 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, 1242 |
|
|Garažne stavbe, 12620 Muzeji in knjižnice, 12650 Športne |
|
|dvorane, 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za|
|
|prosti čas, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, 12510 |
|
|Industrijske stavbe, 23030 Objekti kemične industrije, 127 |
|
|Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 2 Gradbeno inženirski |
|
|objekti. |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti stavbe) |
|
|Skladišče, namenjeno skladiščenju nenevarnih snovi. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
|
|Parkirišče, ograja, podporni zidovi z ograjo, vodomet, vodno |
|
|zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (okrasni |
|
|bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), pomožni |
|
|komunalni objekti (ekološki otok, mala čistilna naprava …), |
|
|pomožni objekti v javni rabi, grajena urbana oprema ter športna|
|
|igrišča na prostem, pomožni komunalni objekti ter priključki na|
|
|objekte gospodarske javne infrastrukture. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila IV SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako ip »industrijske stavbe« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 80 %. |
|
|Organizacija prostora: Vrsta proizvodnje in obveznost izgradnje|
|
|dejavnosti primernega manipulacijskega prostora (dovoz, |
|
|skladiščenje, deponije …) določajo obliko stavb in velikost. |
|
|Kadar to dopuščajo prostorske možnosti, naj bodo parkirišča |
|
|locirana čim bližje upravni stavbi. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavb: Višina in oblika stavbe naj |
|
|bo prilagojena tehnologiji proizvodnje. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Oblikovanje naj bo minimalistično in |
|
|racionalno. Dopustne so slepe in steklene (antirefleksijske) |
|
|fasade. Stavbno pohištvo je dopustno tudi v beli barvi in barvi|
|
|kovin. Dopustne so streha z naklonom tipa dvokapna streha, |
|
|enokapne strehe obe praviloma brez strešnih frčad, ravne |
|
|strehe, ločne strehe in stopničaste strehe. Naklon dvokapne |
|
|strehe lahko odstopa od določili 30. člena, najmanjši dopusten |
|
|naklon je 10°. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Utrjene površine večjega obsega (nad |
|
|1.000 m2, npr. parkirišča) naj se praviloma strukturirajo z |
|
|vegetacijo. V primeru strmejših brežin, kjer naravna |
|
|zavarovanja niso zadostna, je potrebno uporabiti take elemente |
|
|ali objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev |
|
|ali zasaditev. Za ograjevanje se priporoča žična ograja visoka |
|
|do 3,0 m. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
77. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe IK – površine za |
|
|kmetijsko proizvodnjo |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno A Kmetijstvu objektom za intenzivno |
|
|pridelavo rastlin ali rejo živali in dopolnilnih dejavnosti:, C|
|
|Predelovalna dejavnost – obrtna dejavnost. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in |
|
|specializiranih skladišč), 12510 Industrijske stavbe (manjše |
|
|delavnice razen tovarn), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo, |
|
|12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12712 Stavbe za rejo živali,|
|
|1242 Garažne stavbe, 127 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,|
|
|2 Gradbeno inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski|
|
|objekti). |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti (stavbe) |
|
|Nadstrešek, lopa, pokrito skladišče za lesna goriva in podobni |
|
|objekti ter objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski|
|
|objekti (kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, |
|
|silos, senik, kašča, koruznjak, grajeno molzišče, vinska klet, |
|
|klet) ter objekti za kmetijske proizvode in dopolnilne |
|
|dejavnosti (sušilnica sadja in rib, sirarna, oljarna, kisarna, |
|
|mlin). |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
|
|Parkirišče, ograja, podporni zidovi z ograjo, vodomet, vodno |
|
|zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (ribnik, |
|
|namakalni sistem, vodni zbiralnik), pomožni komunalni objekti |
|
|(ekološki otok,mala čistilna naprava), grajena urbana oprema |
|
|ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: betonsko korito, |
|
|pomožni komunalni objekti ter priključki na objekte gospodarske|
|
|javne infrastrukture. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila IV SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako gp »kmetijske gospodarske stavbe« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Organizacija prostora: Umestitev stavb naj bo prilagojena |
|
|morfologiji terena. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavb: Osnova tlorisna zasnova naj |
|
|bo vzdolžna, osnovni volumen širok do 14,0 m z najmanjšim |
|
|tlorisnim razmerjem 1:1,5 visok največ do E2. Dopustno je |
|
|dodajanje pomožnih volumnov do 50 % bruto tlorisne površine |
|
|osnovnega volumna. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Oblikovanje fasad naj izhaja iz |
|
|oblikovanja fasad avtohtonih stavb enake namembnosti. Streha |
|
|osnovnega volumna naj bo oblikovana kot streha z naklonom (tipa|
|
|dvokapna), pomožni volumni imajo lahko tudi ravno ali enokapno |
|
|streho, pod pogojem da je ta oblikovno podrejena osnovnemu |
|
|stavbnemu volumnu. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Ograje naj bodo praviloma lesene, |
|
|višine do največ 2,0 m. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
78. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe ZS – površine za oddih, |
|
|rekreacijo in šport |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno zelenim urbanim površinam s posebno |
|
|funkcijo, športno/rekreacijskim ter spremljajočim dejavnostim –|
|
|gostinstvo, turizem, kulturne in druge dejavnosti: I |
|
|Gostinstvo, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, S Druge |
|
|dejavnosti, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in |
|
|rekreacijske dejavnosti, U Dejavnost eksteritorialnih |
|
|organizacij in teles. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge |
|
|gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12301 Trgovske |
|
|stavbe, 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, 1242 |
|
|Garažne stavbe, 12620 Muzeji in knjižnice, 12650 Športne |
|
|dvorane (le prostori za športnike in gledalce), 241 Objekti za |
|
|šport in rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, 12740 Druge|
|
|nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (le javne |
|
|sanitarije), 24110 Športna igrišča (razen avtomobilskih, |
|
|motorističnih ali prizorišč konjskih dirk), 2 Gradbeno |
|
|inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski objekti). |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti (stavbe) |
|
|Senčnica, uta, lopa ali nadstrešnica in stavbe za potrebe |
|
|skladiščenja. Glede na naravo prireditev je lahko vzpostavljena|
|
|tudi montažna sanitarna enota. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
|
|Vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in |
|
|namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni |
|
|zbiralnik), samostojno parkirišče, ograja (varovalna); pomožni |
|
|objekt v javni rabi, športno igrišče na prostem, kolesarska |
|
|pot, pešpot ipd., pomožni komunalni objekti, priključki na |
|
|objekte gospodarske javne infrastrukture, nadstreški za kolesa,|
|
|grajena urbana oprema ter pomožni objekti na smučišču – |
|
|vključno z žičnicami, sistemom označitev in drugimi varnostnimi|
|
|objekti in napravami. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila III SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako zsr – »površine za oddih, rekreacijo in šport«|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZP od 30 %. |
|
|Organizacija prostora: Umestitev stavb oziroma lega le-teh naj |
|
|bo prilagojena terenskim danostim konkretnega prostora ter |
|
|vlogi stavbe. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Stavbe do 150 m2 bruto |
|
|tlorisne površine, višine do E1 pri čemer višina etaže ni |
|
|določena. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Fasada naj bo oblikovana minimalistično|
|
|in naj odraža namembnost stavbe. V naravnem okolju naj bo |
|
|finalna obdelava fasad v naravnih materialih ali z belimi |
|
|opleski. Stavbno pohištvo je dopustno tudi v beli barvi oziroma|
|
|barvah kovin. Streha naj bo praviloma tipa ravna streha, v |
|
|podeželskem okolju lahko tudi tipa dvokapna ali enokapna |
|
|streha. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Zunanje ureditve, stavbe in eventualne|
|
|ograje naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi v |
|
|sistemu zelenih urbanih površin. |
|
|Druge določbe: Posegi na površinah v območjih poplavnih voda |
|
|naj se urejajo v skladu z merili, ki veljajo za poplavna |
|
|območja. Do izdelave hidrološko hidravlične študije in karte |
|
|poplavne ter z njimi povezane erozijske nevarnosti so na |
|
|poplavnem območju prepovedani gradnja objektov in drugi posegi |
|
|v prostor ter izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi |
|
|škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali |
|
|povečujejo poplavno ogroženost območja. Dopustni so posegi, ki |
|
|so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Dopustno |
|
|je tudi vzdrževanje obstoječih objektov. Za zemljišča, za |
|
|katera je izdelana karta razredov poplavne ogroženosti in z |
|
|njimi povezane erozijske nevarnosti, se upoštevajo pogoji in |
|
|omejitve iz prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za |
|
|izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih|
|
|zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in |
|
|morja (Uradni list RS, št. 89/08, 77/11). |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
79. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe ZD – druge zelene |
|
|površine |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno ohranjanju in razvoju zelenih urbanih |
|
|površin s posebno funkcijo: I Gostinstvo, N Druge raznovrstne |
|
|poslovne dejavnosti; S Druge dejavnosti, P Izobraževanje, R |
|
|Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, U Dejavnost |
|
|eksteritorialnih organizacij in teles. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI |
|
|2 Gradbeno inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski|
|
|objekti). |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti (stavbe) |
|
|Niso dopustni, z izjemo pomožnih pristaniških objektov – |
|
|plavajoča plošča ter zabojnik v EUP zvo. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
|
|Vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in |
|
|namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni |
|
|zbiralnik), pomožni objekti v javni rabi, kolesarska pot, |
|
|pešpot in podobne poti ter grajena urbana oprema. |
|
|Dopustne gradnje |
|
|Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj. |
|
|Varnost pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila III SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako zdz »druge urejene zelene površine« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
|
|Organizacija prostora: Ohranjati je potrebno obstoječ naravni |
|
|sestoj. V primerih odstranitve in zgostitve (npr. gozdnega |
|
|sestoja/dreves) je potrebna njihova nadomestitev z avtohtonimi |
|
|drevesnimi vrstami. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Zunanje ureditve naj bodo oblikovno |
|
|usklajene in prilagojene vlogi v sistemu zelenih urbanih |
|
|površin. Ograjevanje ni dopustno. |
|
|Druge določbe: Obstoječa kmetijska raba površin se lahko |
|
|ohrani. V primeru, da del površin sega v območje poplavnih |
|
|voda, naj se ureja v skladu z merili, ki veljajo za poplavna |
|
|območja. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Do izdelave hidrološko hidravlične študije in karte poplavne |
|
|ter z njimi povezane erozijske nevarnosti so na poplavnem |
|
|območju prepovedani gradnja objektov in drugi posegi v prostor |
|
|ter izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv |
|
|vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo |
|
|poplavno ogroženost območja. Dopustni so posegi, ki so |
|
|namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Dopustno je |
|
|tudi vzdrževanje obstoječih objektov. Za zemljišča, za katera |
|
|je izdelana karta razredov poplavne ogroženosti in z njimi |
|
|povezane erozijske nevarnosti, se upoštevajo pogoji in omejitve|
|
|iz prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje |
|
|dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi |
|
|poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja |
|
|(Uradni list RS, št. 89/08, 77/11). |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako zvo – »zelene ureditve ob vodotokih« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
|
|Zelene ureditve, ograje: Zunanje ureditve naj bodo oblikovno |
|
|usklajene in prilagojene vlogi v sistemu zelenih urbanih |
|
|površin v širšem prostoru. Odstranitev visokodebelne vegetacije|
|
|je dopustna le kot sanitarna sečnja, v primeru odstranitve |
|
|dreves je potrebna njihova nadomestitev z avtohtonimi |
|
|drevesnimi vrstami. Ograjevanje ni dopustno. |
|
|Druge določbe: Obstoječa kmetijska raba površin se lahko |
|
|ohrani. Poseganje v priobalna zemljišča in naravni potek struge|
|
|vodotoka ni dovoljeno, razen v primeru sanacije po naravnih |
|
|nesrečah. Dopustni so ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje |
|
|narave oziroma ki prispevajo k izboljšanju hidromorfoloških in |
|
|biotskih lastnosti območja. |
|
|V primeru, da del površin sega v območje poplavnih voda naj se |
|
|ureja v skladu z merili, ki veljajo za poplavna območja. Do |
|
|izdelave hidrološko hidravlične študije in karte poplavne ter z|
|
|njimi povezane erozijske nevarnosti so na poplavnem območju |
|
|prepovedani gradnja objektov in drugi posegi v prostor ter |
|
|izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv |
|
|na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno |
|
|ogroženost območja. Dopustni so posegi, ki so namenjeni varstvu|
|
|pred škodljivim delovanjem voda. Dopustno je tudi vzdrževanje |
|
|obstoječih objektov. Za zemljišča, za katera je izdelana karta |
|
|razredov poplavne ogroženosti in z njimi povezane erozijske |
|
|nevarnosti, se upoštevajo pogoji in omejitve iz prilog 1 in 2 |
|
|Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in |
|
|posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z |
|
|njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS,|
|
|št. 89/08, 77/11). |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
80. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju podrobne namenske rabe ZK – pokopališča |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno površinam za pokop, izključno dejavnostim |
|
|povezanim z različnimi oblikami pokopavanja in s simbolnimi |
|
|ureditvami pietete do preminulih: R Kulturne, razvedrilne in |
|
|rekreacijske dejavnosti, U Dejavnost eksteritorialnih |
|
|organizacij in teles. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI |
|
|24204 Pokopališča, 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki |
|
|niso uvrščeni drugje. |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti (stavbe) |
|
|Nadstrešek |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
|
|Vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in |
|
|namakanje (vodni zbiralnik), pomožni objekt v javni rabi, |
|
|pešpot ipd., pomožni komunalni objekti, ograja, grajena urbana |
|
|oprema, parkirišče ter priključki na objekte gospodarske javne |
|
|infrastrukture. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila III SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako zpk »pokopališča« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
|
|Organizacija prostora: V sklopu ureditve je potrebno zagotoviti|
|
|javni dostop do tekoče vode ter zbiralnikov odpadkov. |
|
|Zbiralniki naj bodo organizirani na posebej za to opredeljenem |
|
|in urejenem mestu. Na obstoječih poslovnih stavbah (vežicah) v |
|
|EUP so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter dozidave. |
|
|Na ostalih stavbah je dopustno vzdrževanje in odstranitev. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Zunanje ureditve naj omogočajo |
|
|prostorsko funkcionalno avtonomnost grobnih polj ter dostop do |
|
|vseh objektov v sklopu ureditve – poslovilne stavbe, cerkve. |
|
|Ograje naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene sistemu |
|
|zelenih urbanih površin. Na pokopališčih, ki vključujejo tudi |
|
|obstoječe cerkve in obzidja, naj bo obodno kamnito obzidje |
|
|ohranjeno kot eden od osnovnih simbolov označitve prostora |
|
|pokopališča. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
81. člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju namenske rabe P – območja prometnih površin |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območje je namenjeno izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s |
|
|področja prometa, predvsem ureditvam v merilu pešca, temu |
|
|podrejenemu odvijanju prometa in občasnim javnim prireditvam na|
|
|prostem (sejmov, veselic, mitingov …): I Gostinstvo, N Druge |
|
|raznovrstne poslovne dejavnosti, S Druge dejavnosti, P |
|
|Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske |
|
|dejavnosti, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI |
|
|211 ceste, 214 mostovi, viadukti, predori, pregrade, 124 stavbe|
|
|za promet, 12303 bencinski servisi ter drugi objekti, kioski |
|
|namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja prometa, |
|
|12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja, 2 |
|
|Gradbeno inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski |
|
|objekti). |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti – stavbe |
|
|Stavbe povezane z dovoljeno namembnostjo prostora – kiosk |
|
|oziroma tipski zabojnik ter nadstrešnica – javna kolesarnica. |
|
|Pri podtipu. jpp je dovoljeno vzpostaviti tudi objekt za |
|
|potrebe osebja, ki parkirišče vzdržuje. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
|
|S soglasjem upravljavca površine je dopustno postaviti |
|
|naslednje enostavne in nezahtevne objekte v javni rabi: |
|
|pomožne infrastrukturne objekte: |
|
|– pomožni cestni objekti – pločnik in kolesarska steza ob |
|
|vozišču ceste, avtobusno postajališče, odstavni pas za |
|
|avtobusni promet – prostor ob vozišču, objekt za odvodnjavanje |
|
|ceste, ponikovalnica, lovilec olja ipd. cestni snegolov, objekt|
|
|javne razsvetljave, varovalne proti hrupne ograje do višine 2,2|
|
|m, |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|– pomožni energetski objekti – priključek na objekte energetske|
|
|infrastrukture, relejno hišico, objekt za razsvetljavo, drog, |
|
|priključek za distribucijsko plinovodno omrežje, priključni |
|
|plinovod za male kurilne naprave ter etažni plinski priključek,|
|
|telekomunikacijske antene in oddajnike, bazne postaje, |
|
|namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, |
|
|– pomožne komunalne objekte – vodovodni priključek, |
|
|kanalizacijski priključek, priključek za vročevod, črpališče, |
|
|cestni priključek na javno občinsko cesto, hidrant, zbiralnica |
|
|ločenih frakcij (ekološki otok) – le-ti naj se ne umeščajo |
|
|znotraj varovanih jeder kulturne dediščine, |
|
|– pomožne objekte za spremljanje okolja, |
|
|– vrtino ali vodnjak potrebne za raziskavo, |
|
|– grajeno urbano opremo, montažno sanitarno enoto ter |
|
|telefonsko govorilnico in vodnjak, vodomet oziroma bazen kot |
|
|dekorativni element v sklopu ureditev javnih tlakovanih |
|
|površin, |
|
|– turistično in drugo obvestilno signalizacijo vključujoč |
|
|objekte za oglaševanje (oglasne table – stenske, samostoječe |
|
|table, svetlobne table, plakatne stebre, prometne znake in |
|
|ogledala), ki jih je dovoljeno nameščati na javnih površinah |
|
|(vzdolž cestišč, trgov, javnih parkirišč, avtobusnih |
|
|postajališč ipd.) in na površinah poljavnega prostora. |
|
|Samostoječa signalizacija naj se locira tako, da je omogočen |
|
|varen promet (zunaj vozišč, polja preglednosti ipd.) in da je |
|
|čim manj moten peš promet. Za postavitev obvestilne |
|
|signalizacije je potrebno pridobiti tudi soglasje pristojne |
|
|občinske službe, |
|
|– ograjo. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila IV SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako jp »javne površine« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Podtipi: jpp: javna parkirišča; jpa: avtobusna postajališča ter|
|
|mesta informativnih in turističnih vsebin. |
|
|Organizacija prostora: Dopustne so le talne, hortikulturne |
|
|ureditve in urbana oprema za javno rabo. |
|
|Druge določbe: Odvijanje občasnih javnih prireditev naj bo |
|
|opredeljeno v režimu omejenega ali zaprtega motornega prometa. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
81.a člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju namenske rabe T – območja komunikacijske |
|
|infrastrukture, E – območja energetske infrastrukture, O – |
|
|območja okoljske infrastrukture, (OO – ostala območja) |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območja so namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s |
|
|področja telekomunikacij, energetike ter s področja oskrbe z |
|
|vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki: I |
|
|Gostinstvo, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; S Druge |
|
|dejavnosti, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in |
|
|rekreacijske dejavnosti, U Dejavnost eksteritorialnih |
|
|organizacij in teles. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave, 2212 Prenosi |
|
|vodovodi in pripadajoči objekti, 22223 Vodni stolpi, vodnjaki |
|
|in hidranti, 22140 Prenosni elektroenergetski vodi, 12740 Druge|
|
|nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, 2302 energetski|
|
|objekti ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju |
|
|gospodarskih služb s področja energetike, 124 postaje, |
|
|terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, 2213 |
|
|Prenosna komunikacijska omrežja, 24205 Drugi gradbeno |
|
|inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje, 24203 |
|
|Odlagališča odpadkov ter drugi objekti, ki so namenjeni |
|
|izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja|
|
|odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, 12510 Industrijske |
|
|stavbe: samo objekti za obdelavo odpadkov, 12520 rezervoarji, |
|
|silosi in skladišča: samo objekti za obdelavo odpadkov, 24205 |
|
|drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje: |
|
|samo objekti za odlagališča odpadkov, 1220 Upravne in |
|
|pisarniške stavbe. |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekt (stavbe) |
|
|Nadstrešek, pomožni objekti za obratovanje dejavnosti, ki so |
|
|neposredno vezane na dejavnost v EUP-merilne postaje ipd. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
|
|Parkirišče, ograja, podporni zidovi z ograjo, vodno zajetje in |
|
|objekti za akumulacijo vode in namakanje (vodni zbiralnik), |
|
|pomožni objekti v javni rabi, pomožni komunalni objekti; pešpot|
|
|ali podobne poti ter priključki na objekte gospodarske javne |
|
|infrastrukture. |
|
|Dopustne gradnje |
|
|Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila IV SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako in »infrastrukturni objekti« ter dz »začasne |
|
|deponije« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Podtipi: ičn – čistilne naprave; ivč – vodna črpališča in |
|
|vodohrani; ieo – ekološki otoki; ike – objekti komunikacijske |
|
|in energetske infrastrukture; idg- deponije sipkih materialov; |
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: ni pogojev |
|
|Organizacija prostora: Infrastrukturne naprave in ureditve |
|
|morajo biti v skladu z oblikovnimi in funkcionalnimi |
|
|zmogljivostmi oziroma merili kvalitet predmetne lokacije. |
|
|Prostorske ureditve in eventualne stavbe oziroma tehnični |
|
|objekti naj bodo organizirani z najmanjšim tehnično izvedljivim|
|
|volumnom nad raščeno površino zemlje. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Stavbe naj bodo namenjene |
|
|le osnovnim namenom EUP, npr. za vzpostavitev čistilne naprave |
|
|(ičn) ali vodohrana oziroma vodnega zajetja (ivč). Druge stavbe|
|
|so dopustne le, kadar so neposredno vezane na osnovno dejavnost|
|
|v EUP (za potrebe spremljajoče dejavnosti – uprava, |
|
|pisarna ...). Oblikovane naj bodo minimalistično. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Površinska obdelava fasad naj bo |
|
|minimalistična. Stavbe naj imajo strehe oblikovane kot zelene |
|
|strehe ali ravne strehe. Nadzemni deli objektov in naprav ne |
|
|smejo degradirati najpomembnejših vedut ter tekstur v prostoru |
|
|kulturne krajine ter degradirati oblikovanih dominant (cerkva |
|
|ipd.). Tovrstni stolpni objekti (in naprave oziroma drogovi) |
|
|naj bodo v krajini v največji možni meri nevtralizirani – z |
|
|izčiščeno formo, z nerefleksnimi površinami v svetli kovinsko |
|
|sivi barvi. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Stavbe in drugi objekti naj bodo glede|
|
|na tehnične pogoje funkcioniranja v največji možni meri |
|
|integrirani v krajino – z oblikovanjem zatravljenih brežin in |
|
|zasaditvijo visoke vegetacije v gručah, ki zmanjšuje vidno |
|
|izpostavljenost teh območij. Pri nagnjenem zemljišču naj se |
|
|deli tovrstnih stavb izvajajo z integracijo v oporne zidove. |
|
|Tudi pogoje fizičnega varovanja naj se v največji možni meri |
|
|zagotavlja z zemeljskimi ureditvami. Dopolnilno se za ta namen,|
|
|kolikor druge oblike varovanja ne zadoščajo (alarmiranje, video|
|
|…), lahko uporablja le žična ograja v naravni barvi kovine ali |
|
|zeleni barvi do višine 2,8 m. Območje EUP, razen podtipa ieo, |
|
|naj bo v celoti ograjeno. Območje EUP podtipa ieo je potrebno |
|
|primerno ozeleniti in tako preprečiti vizualno degradacijo |
|
|okolice. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Druge določbe: |
|
|V podtipih ieo in idg se po izteku dovoljenj za odlaganje |
|
|odpadkov oziroma peskov deponijski prostor sanira v skladu s |
|
|predpisi s področja varstva okolja in vzpostavi naravni prostor|
|
|v prejšnji primarni rabi. Obstoječi energetski objekti, naprave|
|
|in površine za proizvodnjo električne energije, zgrajeni na |
|
|podlagi upravnih dovoljenj, se lahko le vzdržujejo in |
|
|obnavljajo za enake proizvodne zmogljivosti, kot so bili |
|
|zgrajeni. |
|
|V tipu dz je dovoljena le vzpostavitev deponije za začasno |
|
|odlaganje naplavin in plavja ter ureditev dostopov do deponije.|
|
|Po prenehanju obratovanja se območja deponije, vključno z |
|
|dostopi, sanirajo na način, da se vzpostavi primarna raba – |
|
|kmetijska raba. Gradnja stavb v tem podtipu ni dovoljena. |
|
|V podtipu ike se objekti komunikacijske in energetske |
|
|infrastrukture lahko gradijo le na lokacijah, za katere se |
|
|dokaže, da nima negativnih vplivov na zdravje ljudi. Dokazilo |
|
|mora biti revidirano s strani pooblaščene institucije z |
|
|ustreznimi javnimi pooblastili. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
81.b člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|EUP na območju namenske rabe A – površine razpršene poselitve |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti |
|
|Območja so namenjena bivanju ter bivanju v povezavi z |
|
|opravljanjem dejavnosti. Poleg A kmetijstva in lov, gozdarstvo |
|
|in ribištvo so dopustne tudi naslednje spremljajoče dejavnosti:|
|
|C Predelovalna dejavnost – obrtna dejavnost, F Gradbeništvo, G |
|
|Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in |
|
|skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske |
|
|dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L |
|
|Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in |
|
|tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, S|
|
|Druge dejavnosti, O Dejavnost javne uprave in obrambe; |
|
|dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno |
|
|varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in |
|
|rekreacijske dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim|
|
|hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost |
|
|eksteritorialnih organizacij in teles. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: |
|
|11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|
|11220 Tri in večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih blokov|
|
|in stolpnic), 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|
|nastanitev (razen hotelov, motelov), 12112 Gostilne, |
|
|restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za |
|
|kratkotrajno nastanitev, 12201 Stavbe javne uprave (razen |
|
|sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavbe občine), 12202 |
|
|Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe |
|
|(razen konferenčnih in kongresnih stavb), 12301 Trgovske stavbe|
|
|(razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, |
|
|pokritih tržnic), 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
|
|(razen avtopralnic), 12620, Muzeji, in Knjižnice, 1262 Stavbe |
|
|za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 12640 Stavbe |
|
|za zdravstvo, 12650 Športne dvorane (fitnes, savna), 1240 |
|
|Garažne stavbe, 12510 Industrijske stavbe (manjše delavnice |
|
|razen tovarn), 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 2 |
|
|Gradbeno inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski |
|
|objekti). |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekt (stavbe) |
|
|Nadstrešek, vetrolov, drvarnica, pokrito skladišče za lesna |
|
|goriva, uta, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica, letna |
|
|kuhinja, garaža, lopa ali podobne stavbe, objekti za rejo |
|
|živali, pomožni kmetijsko – gozdarski objekti (kozolec, kmečka |
|
|lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, silos, senik, kašča, |
|
|koruznjak, grajeno molzišče, pokrita skladišča za lesna goriva,|
|
|vinska klet, klet) ter objekti za kmetijske proizvode in |
|
|dopolnilno dejavnosti (sušilnica sadja in rib, sirarna, |
|
|oljarna, kisarna, mlin). |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
|
|Parkirišče, ograja, podporni zidovi z ograjo, vodnjak, vodno |
|
|zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen za |
|
|kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni |
|
|zbiralnik), pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – gnojišče, |
|
|kompostarna za gnojevko, zbiralnik gnojevke ali gnojnice, |
|
|napajalno korito, hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja|
|
|za pašo živine (plot), grajen gostinski vrt, športno igrišče na|
|
|prostem, pomožni komunalni objekti ter priključki na objekte |
|
|gospodarske javne infrastrukture. |
|
|Varstvo pred hrupom |
|
|Na območju veljajo merila III. SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako od »domačije v odprtem prostoru« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ praviloma do 50 %. |
|
|Organizacija prostora: Stavbe naj bodo praviloma organizirane |
|
|okoli dvorišča v skladu z optimalnimi možnostmi terena. |
|
|Umestitev stavb oziroma lega le-teh naj bo prilagojena |
|
|morfologiji oziroma vlogi stavbe. Stavbe se lahko gradijo tudi |
|
|kot samostojne stavbe s tendenco, da se jih sčasoma dogradi z |
|
|dodatnimi stavbami, ki se nizajo okoli dvorišča ali ki so z |
|
|obstoječo stavbo povezane v sklenjen volumen. |
|
|Velikostno merilo in oblika stavbe namenjeno bivanju: Osnovni |
|
|stavbni volumen naj bo podolgovatega tlorisa, širine do 12,0 m |
|
|in z najmanjšim razmerjem širine: dolžini 1:1,2, visok do E2 + |
|
|M. K osnovnemu volumnu je dopustno dodajanje pomožnih volumnov |
|
|do 50 % bruto tlorisne površine osnovnega volumna, ki naj bodo |
|
|osnovnemu volumnu oblikovno podrejeni. Dopustna je izvedba vseh|
|
|posebnih arhitekturnih elementov. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Fasadna ploskev naj bo praviloma gladko|
|
|ometana, okenske odprtine praviloma posamične in oblike |
|
|pokončnega pravokotnika. Streha osnovnega stavbnega volumna naj|
|
|bo praviloma dvokapna s slemenom v vzdolžni smeri, dodani |
|
|pomožni volumni imajo lahko tudi ravno ali enokapno streho. |
|
|Velikostno merilo in oblika kmetijsko gospodarsko |
|
|(nestanovanjske) stavbe: Osnova tlorisna zasnova naj bo |
|
|vzdolžna, široka do 10,0 m z najmanjšim tlorisnim razmerjem |
|
|širine:dolžini 1:1,5. Visoka največ do E2. Dopustno je |
|
|dodajanje volumnov do 50 % bruto tlorisne površine osnovnega |
|
|volumna, pri stavbah, pri katerih je bruto tlorisna površina |
|
|večja od 150 m2. |
|
|Posebnosti oblikovanja: Oblikovanje fasad naj izhaja iz |
|
|oblikovanja tradicionalnih fasad iste vrste stavb glede na |
|
|namen. Streha naj bo oblikovana kot streha z naklonom (tipa |
|
|dvokapna, enokapna) ali ravna streha. Dopustna je tudi |
|
|kombinacija streh. |
|
|Zelene ureditve, ograje: Ograje naj bodo praviloma lesene, |
|
|kamnite ali betonske, višine do največ 2 m, lahko tudi s |
|
|poudarkom vhodnega dela. Zelene površine naj bodo zasajene z |
|
|avtohtonim sadnim drevjem. |
|
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma |
|
|med 300 in 3.000 m2. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
81.c člen |
+---------------------------------------------------------------+
|
|Posebne EUP na območjih vseh podrobnih namenskih rab |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
| |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako pin – »varovanje meril veljavnih prostorsko |
|
|izvedbenih načrtov« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti: v skladu s predvidenim podrobnim |
|
|prostorskim načrtom. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: v skladu s predmetnim |
|
|prostorskim načrtom. |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekt (stavbe): v skladu s |
|
|predmetnim prostorskim načrtom. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti: v skladu s |
|
|predmetnim prostorskim načrtom. |
|
|Dopustne gradnje: skladno z določili predmetnega prostorskega |
|
|načrta. |
|
|Varstvo pred hrupom: Merila SVPH glede na opredeljeno namensko |
|
|rabo: |
|
|– na območjih s PNRP A, SK, CU, CE, BT, Z, V, (ZS, ZK, ZP, ZD) |
|
|veljajo merila III. SVPH, |
|
|– na območjih s PNRP SS veljajo merila II. SVPH, |
|
|– na območjih s PNRP IG, IP, LN, P, T, E, O, K, G, VI, LN |
|
|veljajo merila IV. SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Tip EUP z oznako ppn – »varovanje pogojev izvedbe OPPN« |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|Dopustne dejavnosti: v skladu z namensko rabo. |
|
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: v skladu z namensko rabo. |
|
|Organizacija prostora: Pozidana zemljišča naj se urejajo v |
|
|skladu z merili EUP tipa ph ali hm upoštevajoč tudi stopnjo |
|
|izkoriščenosti (FZ, FZP). |
|
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekt (stavbe): Steklenjak, |
|
|zimski vrt, senčnica, pokrito skladišče za lesna goriva, uta, |
|
|garaža, letna kuhinja ali lopa. |
|
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti: Ograje, grajena|
|
|urbana oprema, pomožni komunalni objekti ter priključki na |
|
|objekte gospodarske javne infrastrukture. |
|
|Dopustne gradnje: dopustno je vzdrževanje, rekonstrukcija, |
|
|dozidava in odstranitev obstoječih objektov. |
|
|Varstvo pred hrupom: Veljajo merila SVPH glede na opredeljeno |
|
|namensko rabo: |
|
|– na območjih s PNRP A, SK, CU, CE, BT, Z, V, (ZS, ZK, ZP, ZD) |
|
|veljajo merila III. SVPH, |
|
|– na območjih s PNRP SS veljajo merila II. SVPH, |
|
|– na območjih s PNRP IG, IP, LN, P, T, E, O, K, G, VI, LN |
|
|veljajo merila IV. SVPH. |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP |
82. člen |
(splošno) |
V preglednici so opredeljene vse EUP z eventuelnimi posebnimi merili in
pogoji urejanja z navedbo OPPN ter podobmočja KGV. |
83. člen |
(specifikacija EUP) |
Priloga 1 |
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN |
84. člen |
(OPPN se pripravijo za naslednja območja) |
1 Ajba |
OPPN 1-01: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Ajba |
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Območje razpršenih gradenj in razpršene poselitve v odprtem prostoru
krajine. |
b- Urbanistični cilj OPPN |
Sanacija območja razpršenih gradenj je potrebna kot ukrep v skladu z 28.
členom Pravilnika. Namen sanacije je zgostitev pozidave ter aktiviranje
razpoložljive prostorske rezerve naselja. |
c- Dopustne dejavnosti |
Območje je namenjeno bivanju na podeželju. Dopustne so dejavnosti
povezane s primarno rabo prostora (kmetijstvo, gozdarstvo), dopustijo pa
se še dopolnilne dejavnosti terciarnega in kvartarnega značaja brez
posebnih vplivov na okolje. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Dopolnilna gradnja za potrebe stanovanj ali kmetijstva oziroma sorodnih
dejavnosti v stavbah primerljivega merila tipa glede na obstoječo
stavbno strukturo. Sprejemljiva je le tematska struktura, ki bo
zagotavljala gostoto do FZ 0,5 in bo v merilu ter arhitekturnem
oblikovanju dopolnjevala obstoječo. Zagotovi se regulacija javnega
prostora. |
e- Druge usmeritve glede PIP |
Do sprejetja so dopustni le posegi v skladu z merili opredeljenega EUP
(ppn – 81.c člen). |
2 Anhovo |
OPPN 2-01: Gospodarska cona (GC) Anhovo |
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Območje nekdanje vasi v neposredni bližini kompleksa Salonit Anhovo s
kasneje vzpostavljenimi gospodarskimi enotami je degradirano in potrebno
prenove ter integracije z delujočim kompleksom. |
b- Osnovni namen in urbanistični cilj OPPN |
Z OPPN se zagotovi sanacija degradiranega območja in omogoči prostorske
pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti v občini. Z reurbanizacijo se
območje poveže z obstoječim aktivnim kompleksom v celovito gospodarsko
cono. |
c- Dejavnosti |
Gospodarska cona za več gospodarskih enot manjšega in srednjega
velikostnega merila. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Predvidi se rušitev pretežnega dela obstoječe stavbne strukture. Prenova
in opredelitev dopolnilne mreže javnega prostora naj upošteva
vzpostavitev rastra gospodarskih enot srednjega in manjšega merila (nova
parcelacija). Opredelitev gradbenih enot različnih velikosti naj bo
fleksibilna. Organizacija stavbne strukture naj vsebuje določitev
skupnih gradbenih linij z oblikovanjem skupnega javnega prostora,
priporočeno je oblikovanje skupnih/enotnih uvozov. Stavbni kubusi naj
bodo elementarnih geometrijskih oblik z ravnimi površinami, višinsko
urejeni in načeloma formo ravne strehe. Višina stavb naj ne presega
obstoječih oziroma je odvisna od potreb razvojnega procesa dejavnosti.
Na zunanjih robovih cone naj se v smislu sooblikovanja GC kot prostorske
celote v razmerju do kulturne krajine oblikuje zeleni pas srednje rasle
vegetacije, ki naj služi kot vizualna zaščita, s katero naj se zmanjša
vidna izpostavljenost grajenih struktur iz smeri okoliških naselij
(Deskle, Anhovo, Močila, Gorenje Polje). Pri določanju višin in
velikosti objektov naj se upošteva postopen razvoj morfologije stavbne
strukture glede višine in velikosti objektov v smeri od južnega roba
proti severu v globino cone. |
e- Druge usmeritve glede PIP |
Na obstoječi stavbni strukturi so do sprejetja OPPN dovoljena le
vzdrževalna dela. V enoti AN04.gs pa je dopustna tudi prenova/gradnja
stavbne strukture za potrebe proizvodnje. V okviru OPPN naj se podrobno
ovrednoti vpliv hrupa glede na predvidene dejavnosti in obstoječo
obremenjenost s hrupom, v delu s stanovanjskimi objekti naj se
zagotavljajo pogoji za II. stopnjo varstva pred hrupom. Podrobnejše
programe naj se v coni razmešča z upoštevanjem vplivov na območja
poselitve. |
3 Avče |
OPPN 3-01: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Avče |
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Območje se nahaja severozahodno od naselja Avče, na začetku doline
potoka Avšček. Dno doline predstavljajo pretežno kmetijske površine,
medtem ko pobočja poraščajo obsežne gozdne površine. Območje razpršenih
gradenj in razpršene poselitve v odprtem prostoru krajine. |
b- Osnovni namen in urbanistični cilj OPPN |
Sanacija območja razpršenih gradenj je potrebna kot ukrep v skladu z 28.
členom Pravilnika. Namen sanacije je zgostitev pozidave ter aktiviranje
razpoložljive prostorske rezerve naselja. |
c- Dejavnosti |
Območje je namenjeno bivanju na podeželju. Dopustne so dejavnosti
povezane s primarno rabo prostora (kmetijstvo, gozdarstvo), dopustijo pa
se še dopolnilne dejavnosti terciarnega in kvartarnega značaja brez
posebnih vplivov na okolje. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Dopolnilna gradnja za potrebe stanovanj ali kmetijstva oziroma sorodnih
dejavnosti v stavbah primerljivega merila tipa glede na obstoječo
stavbno strukturo. Sprejemljiva je le tematska struktura, ki bo
zagotavljala gostoto do FZ 0,5 in bo v merilu ter arhitekturnem
oblikovanju dopolnjevala obstoječo. Zagotovi se regulacija javnega
prostora. |
e- Druge usmeritve glede PIP |
Do sprejetja so dovoljeni le posegi v skladu z merili opredeljenega EUP
(ppn – 81.c člen). |
5 Deskle |
OPPN 5-01: Območje centralnih dejavnosti (CU) Deskle |
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Nepozidano območje ob današnjem vstopu v naselbinsko telo Deskel, ki je
v nadaljevanju proti jugovzhodu določeno z linijo osamelih domačij in
razpršenih gradenj. Ključni prostorski izhodišči sta povezanost in vpliv
glavne ceste na jugovzhodni strani in reke na severozahodni.
|
b- Osnovni namen in urbanistični cilj OPPN |
Glede na lego ob najpomembnejši strukturni osi naselja je lokacija
primerna za pomembne javne vsebine terciarnega sektorja – gre torej za
aktiviranje pomembnega potenciala naselja za razvoj centralnih
dejavnosti, ki imajo v starem jedru naselja omejene prostorske možnosti.
|
c- Dejavnosti |
Bivanje oziroma oskrba prebivalcev s posebnimi potrebami, starejših
občanov, vzdolž osrednje osi tudi terciarne in kvartarne dejavnosti.
|
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Opredelitev javnega bivalnega programa – doma starejših naj bo v formi
javne stavbe. Ključno je funkcionalno navezovanje in organizacija
glavnih vhodov vzdolž strukturne osi na južnem robu ter odpiranje
stavbne strukture v smislu vedut ter osvetlitve proti reki. Oblikuje naj
se kakovosten ambient z raznovrstnimi možnostmi navezav na zunanji
naravni prostor. V prostorskem smislu je pomembna skladnost območja kot
prostorske celote v razmerju do kulturne krajine – uskladitev višinskih
gabaritov, zniževanje in zmanjševanje kubusov na izpostavljenih zunanjih
robovih ter ozelenitev le-teh, v čim večji meri naj se ohranjajo vedutni
pogledi. |
e- Druge usmeritve glede PIP |
V prehodnem obdobju naj se varujejo razvojna izhodišča ureditve kot
celote. |
6 Ročinj |
OPPN 6-02: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Ročinj vzhod
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Območje razpršenih gradenj na vizualno izpostavljenem pobočju vzhodno od
izvornega naselbinskega telesa Ročinj je v prostorsko ambientalnem
smislu izrazito konfliktno z več posameznimi hišami različnih meril in s
slabo kompatibilnimi stavbarskimi značilnostmi. Med njimi so prazne
enote, gostota pozidave je nizka. |
b- Urbanistični cilj OPPN |
Sanacija območja razpršenih gradenj in njegova vključitev v naselbinsko
telo Ročinj na podlagi 28. člena Pravilnika z zgostitvijo pozidave,
ohranitvijo in intenziviranjem zelenih cezur, predvsem pa s prenovo
javnega prostora in izboljšanjem izkoriščenosti komunalne opreme
naselja. |
c- Dopustne dejavnosti |
Bivanje. Izjemoma se lahko vzpostavi terciarne dejavnosti, ki so v
skladu z bivanjem v mirnem okolju. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Sanacija javnega prostora – predvsem ureditev mreže prometnih površin,
opredelitev dopolnilne stavbne strukture individualnih stanovanjskih hiš
in okrepitev vloge Ročinja v širšem prostoru. |
e- Druge usmeritve glede PIP |
Na kmetijskih zemljiščih znotraj OPPN se lahko načrtuje samo tiste
dejavnosti, objekte in posege, ki so dopustni v 47. členu tega odloka.
|
Pri posegih v vplivnem območju enote KD naselja Ročinj -Vas (EŠD 23312)
je potrebno ravnati v skladu z 38. členom – varuje se prepoznana lega v
prostoru, obstoječi odprti prostor, raba, varuje se robove, veduto in
okoliško krajino. Posegi površine naj se v čim večji možni meri
odmaknejo od vodotoka (vsaj 5 m). Do sprejetja so dovoljeni le posegi v
skladu z merili opredeljenega EUP. |
8 Kal nad Kanalom |
OPPN-8-01: Kamnolom Cvetrež |
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Na območju OPPN je nahajališče izredno kakovostnega kamna skrilavca
primernega za uporabo pri prenovi objektov varovane kulturne dediščine.
Nahajališče za izkoriščanje še ni odprto. |
b- Urbanistični cilj OPPN |
Namen aktiviranja kamnoloma je zagotovitev kamna – skrilavca za potrebe
obnavljanja objektov grajenih z materiali avtohtonega izvora, zlasti
zavarovanih objektov kulturne dediščine. |
c- Dopustne dejavnosti |
Dopustne so dejavnosti povezane s pridobivanjem in obdelavo mineralnih
surovin. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Prostorska ureditev naj vključuje tudi ureditev transportnih poti za
zmanjšanje vplivov na poselitev v bližini kamnoloma. Dopusti se
umestitev objektov za pridobivanje in obdelavo kamna. Pri načrtovanju se
upošteva predpise s področja rudarstva in varstva okolja. V čim večji
možni meri se ohranja obstoječa drevesna in grmovna vegetacija. Po
končanih delih se kamnolom ustrezno sanira ter na površinah zaključenega
kopa vzpostavi primarna raba prostora. |
e- Druge usmeritve glede PIP |
V okviru OPPN je potrebno izvesti analizo stabilnosti tal ter opredeliti
potrebne omilitvene ukrepe za preprečevanje plazenja tal in erozije. V
okviru urejanja z OPPN se podrobneje vrednoti vpliv hrupa na okolico ter
po potrebi opredeli ustrezne protihrupne ukrepe za zagotavljanje
ustreznega nivoja hrupa. |
10 Kanal |
OPPN-10-01: CU Kanal jug – I. faza |
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Prostorsko jasno definirano območje med reko Sočo na vzhodni in južni
strani ter železniško progo na zahodni strani je relativno slabo
urbanizirano, pretežni del območja je nepozidan. Območje je ambientalno
tesno povezano s središčem mesta, hkrati pa odprto k reki Soči.
Načrtovan potek trase obvozne ceste Kanala vključno z mostom odpira
prostor za razvoj naselja na obeh bregovih Soče (vključno s prenovo
starega jedra). |
b- Osnovni namen in urbanistični cilj OPPN |
OPPN je namenjen realizaciji nove urbane strukture v vzhodnem delu –
torej v pretežno nepozidanem prostoru ob reki. Glede na razmerja
dejavnosti in razvojne možnosti je smiselna realizacija dopolnilne
urbanizacije v dveh fazah – v prvi fazi naj se realizira pozidavo
pretežno nepozidanega prostora na vhodnem delu, v drugi pa
reurbanizacijo v preostalem, danes pretežno pozidanem delu s poudarkom
na integraciji obeh urbaniziranih območij. Aktiviranje prostorskega
potenciala naj se povezuje s prenovo starega jedra ter z izgradnjo nove
obvozne ceste z mostom. |
c- Dejavnosti |
Bivanje ter dopolnilne terciarne dejavnosti – pretežno oskrbne in
storitvene. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Nova urbana struktura naj se načeloma razvija v sekvencah linij,
primarno vzporedno z reko, kjer se skupaj z novim mostom obvoznice Kanal
razvija identiteta naselja v širšem prostoru tako v razmerju urbanega
prostora do krajine, kot v programskem smislu do jedra Kanala. Zato se v
tem območju ob bivanju v enotah srednje do visoke gostote, umeščajo
predvsem programi, ki v starem jedru nimajo prostorskih možnosti in ga
tako dopolnjujejo. Stavbna struktura naj se ob reki razvija z nižjimi
kubusi, v prepletu z obrečno strukturo zelenih površin. V višjem,
zahodnem delu pa je struktura stavbnih linij lahko nekoliko višja (do
višine E3). V tem delu naj se dejavnost stanovanj prepleta z dejavnostmi
terciarnega sektorja. V prostorskem smislu je pomembna vidna skladnost
območja kot prostorske celote v razmerju do obstoječe kvalitetne
kulturne krajine. Zaradi ohranjanja krajinske slike je nujna uskladitev
višinskih gabaritov, zniževanje in zmanjševanje kubusov na
izpostavljenih zunanjih robovih ter smiselna ozelenitev le-teh v
navezavi z ambientom reke. |
e- Druge usmeritve glede PIP |
Pri zasnovi prometne mreže je potrebno upoštevati vlogo in značaj
obvoznice z mostom ter zagotoviti urbanistično sprejemljive in prometno
tehnično ustrezne navezave nanjo. V sklopu OPPN je potrebno podrobneje
vrednotiti morebitne vplive na krajino glede na predvidene ureditve in
opredeliti eventualno potrebne pogoje za omilitev negativnih vplivov na
krajinsko sliko in vidne kakovosti okolja. |
Na kmetijskih zemljiščih znotraj OPPN se lahko načrtuje samo tiste
dejavnosti, objekte in posege, ki so dopustni v 47. členu tega odloka.
|
OPPN-10-02: Dom starejših občanov (DSO) Kanal |
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Območje je del severne meje naselbinskega telesa Kanala. Ozek pas
zemljišč med lokalno cesto in reko Sočo ima izjemne ambientalno
prostorske dispozicije. Na južni strani meji na območje osnovne šole in
vrtca – torej na ene najpomembnejših dejavnosti terciarnega sektorja.
Vmes je potok. Nepozidano zemljišče je danes v kmetijski rabi oziroma v
rabi vrtičkarstva. |
b- Namen in urbanistični cilj OPPN |
Organizacija doma za starejše je na tem območju utemeljena s kakovostnim
ambientom ob Soči, z možnostmi navezav na zunanji, pretežno naravni
prostor in z bližino središčnih funkcij naselja ter starim jedrom. Na
lokaciji se utrjuje in nadgrajuje obstoječe torišče kompatibilnih
programov kvartarnega sektorja. |
c- Dejavnosti |
Oskrba in bivanje prebivalcev s posebnimi potrebami – starejših občanov.
|
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Vzpostavitev javne stavbe za program doma starejših, ki je funkcionalno
vpeta na strukturno os – ulico na jugovzhodni strani, hkrati pa odprta
predvsem v prostor Soče. Pomembna je funkcija sooblikovanja meje oziroma
vstopa v naselje. Stavbna struktura je lahko srednjega do večjega
merila. Oblikovanje stavbne strukture naj bo tako, da gradi na
ohranjanju kvalitetnega mikroambineta kulturne krajine. Smiselna je
ozelenitev robov območja in navezava z obvodnim svetom reke.
|
e- Druge usmeritve glede PIP |
Do sprejetja OPPN naj se varujejo razvojna izhodišča ureditve celote.
Tako je na enoti KA07.ppn do sprejetja OPPN dovoljeno vrtičkarstvo.
Enota KA06.zvo naj se do sprejetja OPPN ureja v skladu z vzpostavljenimi
merili tipa EUP z oznako zvo, del območja, ki sega v območje poplavnih
voda naj glede dejavnosti in dopustnih gradenj upošteva Uredbo o pogojih
in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uradni list RS, št. 89/11, 77/11). |
OPPN 10-03: CU Kanal jug- II. faza (na konceptualni ravni) |
OPPN 10-04: Prenova starega jedra |
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Utesnjenemu in prostorsko razvojno omejenemu staremu jedru Kanala bo po
izgradnji obvozne ceste z mostom dana priložnost za celovito prenovo.
Območje bo pridobilo na kakovosti bivalnega okolja s prenovo in
regulacijo javnega prostora, odprte bodo nove možnosti za razvoj
storitvenih, upravnih, kulturnih in drugih družbenih dejavnosti.
|
b- Namen in urbanistični cilj OPPN |
Namen OPPN je celovita prenova starega mestnega jedra ter aktiviranje
obstoječih in pričakovanih prostorskih rezerv (po izgradnji obvoznice).
S sanacijo mreže javnih cest in poti v širšem zaledju jedra naselja naj
se vzpostavi boljša povezanost zaledne poselitve z jedrom. |
c- Dejavnosti |
Programi terciarnega in kvartarnega značaja z bivanjem. Prostorske
potrebe se načrtujejo v obsegu dejavnosti, ki dosega potencial
pomembnejšega lokalnega središča. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Primarno naj se v območju vzpostavijo terciarne in kvartarne dejavnosti
ter parkovna ureditev (v severozahodnem delu območja) oziroma stanovanja
ter parkirna mesta. Načeloma se parkiranje organizira v kletnih etažah.
Parkirišč v nivoju ureditev ni dovoljeno na novo vzpostavljati. Pri
načrtovanju urbanistično arhitekturne ureditve je potrebno posebno
pozornost posvetiti pozidavi v zaledju med glavnima napajalnima cestama
– Trgom svobode, Staničevo in Pionirsko ulico, kjer naj se vzpostavijo
prostorske možnosti za nove programe ter ustrezne parkovne ureditve. V
zgornjih etažah glavnih stavb (npr. tipa trška hiša.th) naj imajo
stanovanja prednost pred poslovnimi in storitvenimi dejavnostmi.
Revitalizira naj se obstoječa mreža javnega prostora, ob tem naj se
vzpostavi tudi nova peš povezava zalednega severozahodnega dela ob Soči
z glavnim trgom. |
e- Druge usmeritve glede PIP |
Obstoječa pozidava in pripadajoča zemljišča naj se do sprejetja OPPN
urejajo v skladu z merili opredeljenih tipov EUP oziroma posebnimi
merili določenimi na ravni EUP. Na registriranih enotah kulturne
dediščine so dovoljeni le posegi v skladu z opredeljenimi varstvenimi
režimi dediščine. Na enotah, kjer je določen 1. varstveni režim, se
lahko izvajajo le posegi, ki so namenjeni ohranitvi zgodovinsko
pomembnega kompleksa. |
14 Morsko |
OPPN 14-01: Stanovanjska soseska (SS) Morsko |
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Območje je prometno zelo slabo dostopno in komunalno neopremljeno.
Potrebna je vzpostavitev nove strukturne osi znotraj območja naselja.
|
b- Urbanistični cilj OPPN |
Namen OPPN je aktiviranje prostorskega potenciala za potrebe
vzpostavitve nove stanovanjske soseske naselja. Glede na vlogo območja v
prostoru naj se oblikuje nova prostorska in morfološka enota v
komplementarnem prostorskem dialogu s starim delom naselja, ki v celoti
ohranja izvorno prostorsko integriteto. |
c- Dopustne dejavnosti |
Bivanje. Izjemoma se lahko vzpostavi terciarne dejavnosti, ki so v
skladu z bivanjem v mirnem okolju. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Dostop v območje naj bo organiziran z južne strani območja, vzpostavi
naj se most med bregovoma lokalnega potoka. Nujna je opredelitev novega
javnega prostora po globini območja, tako da bo omogočena priključitev
do novo vzpostavljenih enot. Organizira naj se fleksibilna opredelitev
gradbenih enot različnih velikosti na notranji napajalni mreži javnega
prostora. Vzpostavi naj se relativno zgoščena naselbinska struktura
individualnih stanovanjskih enot s homogenim višinskim gabaritom, na
poenotenih regulacijskih črtah v enovito stavbno strukturo. Javni
prostor skozi območje naj se razvije na način, da tehnično ustreza
dvosmernemu prometu s hodnikom za pešce ter eventualno tudi kolesarsko
stezo. Nova stavbna struktura naj bo načeloma orientirana v smeri
plastnic. Nove gradbene enote na nepozidanih zemljiščih, naj se
oblikujejo po merilih tipa podeželska hiša (ph), s prostostoječo glavno
stavbo, ki naj ne presega višinskega gabarita E2+M. Strehe naj bodo
oblikovane kot strehe z naklonom, ki naj bodo praviloma štirikapne.
Priporočena velikost zemljišč namenjenih gradnji je od 500–2.000 m2.
Merilo stavb (še posebno višinsko) naj zagotavlja enovitost krajine
streh in pozidave v vplivnem območju kulturne krajine. Hkrati naj
stavbna struktura sooblikuje kvalitetno mejo naselja. Območje vodotoka
naj se ohrani v naravni obliki ter se glede na vlogo primerno uredi kot
območje zelenih površin. Slednje so pomembne tako vizualno kot
prostorske ločnice med novo pozidavo in obstoječim jedrom naselja.
|
e- Druge usmeritve glede PIP |
Do sprejetja so dopustni le posegi v skladu z merili opredeljenega EUP.
|
15 Plave |
OPPN 15-01: Rekreacijsko turistični park Plave |
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
V priobalnem pasu na naplavni brežini v okljuku Soče je v območju med
Plavami in Prilesjem pri Plavah na obeh bregovih identificiran
prostorski potencial za ureditev športno rekreacijske in turistične
infrastrukture. Na tem prostoru so že artikulirani nastavki za tovrstno
ureditev in rabo – v kolesarski stezi Solkan – Plave, deloma urejenih
poteh in piknik prostoru ter starejše domačije z gostiščem. |
b- Namen in urbanistični cilj OPPN |
Namen OPPN je vzpostavitev rekreacijskega parka za potrebe občanov in
razvoj turizma z ureditvijo prostorskih pogojev za vodne in obvodne
programe, sprehode, kolesarjenje, športna igrišča ter spremljajoče
dejavnosti. Ureditev območja naj bo podrejena zmogljivostim naravnega
prostora. V programsko in prostorsko ureditev se vključuje tudi območje
razpršene poselitve v Plavah. |
c- Dejavnosti |
Območje za šport in rekreacijo – odprte športne površine v naravnem
okolju za potrebe turizma in rekreativne dejavnosti s pripadajočimi
storitvenimi dejavnostmi manjšega obsega ter bivanje in dopolnilne
dejavnosti, ki se lahko razvijajo v stavbni strukturi v podeželskem
okolju (za območje razpršene poselitve). |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Sanira naj se degradirana krajinska struktura in ohranja priobalni pas
ter srednje in visoko rasla avtohtona vegetacija po celotnem območju.
Rekreativne vsebine naj se navezujejo na obstoječe gozdne/pohodne poti
(izletništvo). V osrednjem delu območja se na stavbnih zemljiščih lahko
oblikujejo športno rekreativne vsebine z odprtimi športno rekreativnimi
objekti kot so: igrišča za balinišče, odbojko, otroško igrišče, prostor
za prireditve (oder, mize s klopmi..) vendar brez trajnih ureditev.
Dovoljene so le ureditve brez stavb z možnostjo urejenega dostopa do
obale reke Soče in pomolom za plovila. Utrjene površine naj bodo
izvedene z naravnimi materiali (predvsem v peščeni izvedbi). V severnem
delu območja, se ob regionalni cesti organizira parkirišče za potrebe
parka. Obstoječe objekte vzdolž glavne regionalne ceste je potrebno
sanirati. Prenovljena obstoječa oziroma dopolnilna stavbna struktura na
območju le te naj se razvija v skladu z načeli tipa EUP.ph- podeželska
hiša. |
e- Druge usmeritve glede PIP |
Na kmetijskih zemljiščih znotraj OPPN se lahko načrtuje samo tiste
dejavnosti, objekte in posege, ki so dopustni v 47. členu tega odloka.
|
EUP PR07.zsr naj se do sprejetja ureja v skladu z merili tipa EUP.zsr.
Dovoljene so le ureditve brez stavb z možnostjo ureditve dostopa do
obale reke Soče in vzpostavitev pomola za plovila. |
EUP PL42.jpp se do sprejetja ureja v skladu z merili tipa EUP.jpp. Lahko
se vzpostavi tudi montažni objekt turistične in informativne vsebine ter
stojnice, vendar pod pogoji za vplivno območje spomenika. Stavbo je
dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji: postavitev z umestitvijo
ne sme ovirati prehodnosti površin javnega prostora; praviloma naj bo
vzdolžne oblike; ima naj le eno etažo (E1); stavba je lahko velika do
največ 180,0 m2; konstrukcija naj bo praviloma lesena, odprta z vsaj ene
(čelne) strani; streha je lahko tipa dvokapna, enokapna ali ravna
streha. |
Na območju varstva kulturne dediščine je dovoljena hortikulturna in
parkovna ureditev (spominski park) v sklopu prezentacije obstoječe
kapelice iz 1. svetovne vojne (EŠD 27539), v skladu s
kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. |
Z izvedbo OPPN je predvidena vzpostavitev rekreativnih površin in
površin za turizem, ki izhajajo iz zmogljivosti naravnega prostora
(vodni in obvodni programi, sprehodi, kolesarjenje, športna igrišča…) s
spremljajočimi dejavnostmi. V največji meri se sanira in ohranja osnovna
krajinska struktura oziroma priobalni pas ter srednje in visoko rasla
avtohtona vegetacija po celotnem območju, tudi v območju gozdnih
površin. |
31 Močila |
OPPN 31-01: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Močila vzhod
|
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje |
Območje nepozidanih stavbnih zemljišč vzhodno od obstoječe stavbne
strukture naselja se ohranja za namen možnih preselitev iz območja stare
vasi Anhovo. V prostorsko ureditev se vključujejo obstoječi objekti
razpršene gradnje. |
b- Urbanistični cilj OPPN |
Ob aktiviranju razpoložljive prostorske rezerve naselja se izvede
sanacija razpršene gradnje. Sanirajo naj se degradirani robovi naselja –
z oblikovanjem končnih meja obstoječe soseske proti naravnemu prostoru,
v območju lokalno pomembnih naravnih robov. |
c- Dopustne dejavnosti |
Bivanje. Izjemoma se lahko vzpostavi terciarne dejavnosti, ki so v
skladu z bivanjem v mirnem okolju. |
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura |
Dogradi naj se mreža javnega prostora z navezavami na območje soseske.
Nova stavbna struktura naj bo opredeljena v okvirih tipov EUP:.ph-
podeželska hiša oziroma.hv- stanovanjske hiše v vrsti. |
e- Druge usmeritve glede PIP |
Gre za aktiviranje razpoložljivega prostorskega potenciala stavbnih
zemljišč. Do sprejetja so dopustni le posegi v skladu z merili
opredeljenega EUP(ppn – 81.c člen) |
85. člen |
(prostorski ukrepi) |
Za območje občine se pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč, za
območje posameznega OPPN pa se lahko pripravi samostojen program
opremljanja.« |
16. člen |
V 87. člen se za zadnjim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »Postopek,
začet pred uveljavitvijo tega odloka, se lahko izvede tudi po novem
odloku in ne le na podlagi prostorskih aktov, ki so na obravnavanem
prostoru veljali na dan začetka postopka. Investitor ima pravico izbrati
pravno podlago v aktu, ki je za zanj ugodnejša.« |
17. člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 9000-0009/2014-11 |
Kanal ob Soči, dne 25. septembra 2014 |
|
Župan
Občine Kanal
Andrej Maffi l.r. |
|